SLOVENIJALES - USPEŠEN IZVOZNIK
Nova tovarna tudi v Žitari vasi
Po neto deviznem učinku, ki predstavlja razliko med konverti-bilnim deviznim prilivom in odli-vom, se sestavljena organizacija združenega dela Slovenijales uvr-žča na tretje mesto v Sloveniji.
Kako tudi ne, saj je večino svoje prodaje usmerila na tuje trge. Sozd Slovenijales je- v tem srednjeroč-nem obdobju načrtoval porast kon-vertibilnega izvoza s 56 milljonov dolarjev na 93 milijonov dolarjev, klirinški izvoz pa naj bi z 9 milijo-nov dolarjev leta 1981 porastel na 17 milijonov. Ko so potegnili črto pod lanskimi poslovnimi rezultati, so ugotovili, da so dosegli načrt konvertibilnega izvoza v višini 53 milijonov dolarjev. klirinškega pa v višini 14milijonovdolarjev Zaletos pa ocenjujejo, da bo izvoz na kon-vertibilno področje dosegel 60 mili-jonov dolarjev, na klirinško pa okoli 8 milijonov. Pri konvertibilnem izvozu torej nekoliko zaostajajo za načrti. vendar je. kot so oceniii sa-mi. zaostanek nadomestljiv Tudi regionalna razporeditev Slovenija-lesovega izvoza je zelo ugodna, saj bo po njihovi oceni letošnji delež izvoza na konvertibilno področje znašal kar 87 odstotkov vsega izvo-za. Sestavljena organizacija zdru-ženega dela Slovenijales. ki zdru-žuje 22 proizvodnih cielovnih orga-nizacij in eno trgovinsko. katere se-dež /e skupaj s sozdom za Bežigra-
dom,  izvaža v 57 držav po vsem svetu.
Zakaj tako dolg in suhoparen uvod, ki je pravzaprav prava zuna-njetrgovinska osebna izkaznica? Zato. da bi ugotovili, kako so zadnji uvozno-izvozni ukrepi vplivali na Slovenijales. Pogovarjali smo se z DRAGOM PETROVIČEM. predse-dnikom poslovodnega odbora SOZD Slovenijales. »Ukrep, ki je znan pod kratkim imenom kar kot "uvoz zaradi izvoza« nas ni bistve-no prizadel,« nam je povedal tova-riš Petrovič, »ker uporabljamo pri Slovenijalesu manj kot 50 odstot-kov uvoženih reprodukcijskih ma-terialov za proizvodnjo za izvoz. Prav tako je za nas dobrodošel dru-gi ukrep, ki izvoznike zelo spodbu-ja. Ta odlok omogoča izvoznikom, ki so poravnali vse obveznosti do daižbenopolitične skupnosti. da lahko izkoristijo 62.5 odstotka svo-jega nadplanskega konvertibilnega deviznega priliva. V našem sozdu irnamo kar tri takšne delovne orga-nizacije - trgovino. ki ima svoj se-dež za Bežigradom, Dobrepolje in Tovarno pohištva Trbovije Prav ta-ko pa uspešno poslujemo tudi po 67. členu Zakona o deviznem po-slovanju, ki temelji na realizaciji skupnoga deviznega prihodka in povezovanju z reproverigo. Hkrati z enakovredno delitvijo realizirane skupne devizne vrednosti, nosijo vsi proizvaja^ci v reprodukci/ski ve-
rigi tudi skupno tveganje zaradi cen in ostalih dejavnikov na tujem trgu.« je poudaril tovariš Petrovič. Recesija zahodnega trga tudi Slovenijalesu ni prizanesla. Zaradi pritiskov za znižanje cen proizvo-dom in zaradi njihovega minimal-nega zviševanja, so se pri Sloveni-jalesu preusmerili s severnoameri-škega predvsem na evropski trg. Precej si pri Slovenijalesu obetajo tudi od tako imenovanih mešanih podjetij. Eno takšnih bo kmalu v Žitari vasi na slovenskem Koro-škem v Avstriji. Nova tovarna po-hištva, ki bo zagotoviia od 4 do 5 milijonov dolarjev izvoza na leto, bo odprla tudi 60 delovnih mest za Slovence. Obratovati bo pričela ko-nec prihodnjega leta. V.P.