ŠTEV. 11 LETU Vlil
november 19 7 2
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Ob prazniku naše socialistične skupnosti
. 29. novembra 1943, sredi naj večje vojne vihre vseh časov, smo Jugoslovani postavili v osvobojenem ■•ajcu temelje svoje nove, državne skupnosti, temelje jugoslovanske federacije, državne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, kraljevina Jugoslavije prav gotovo ni bila. To našo novo državno skupnost mnogi v svetu imenujejo tudi Titova Jugoslavija. Nikoli nis-ttto imeli nič proti temu, temveč Prav nasprotno, bili smo in ostali Ponosni na to, saj Titovo ime simbolizira vse tisto, na kar smo pri nas lahko zares ponosni.
Dan naše republike praznujemo kot samoupravna, revolucionarna socialistična skupnost.
Letos mineva 22 let, od kar je lito v zvezni skupščini proglasil uzakonitev gesla: »Tovarne delav-cem«, ki je izpisano na bojnih zastavah delavskih gibanj, svega sveta- Od tedaj smo Jugoslovani pio-mt'ji_ samoupravnega socializma, od tedaj gradimo družbeno skupnost v katero so uprte oči vsega napred-n^Stt sveta. Naših uspehov se vese-n.to vse napredne sile v svetu, na-|tn težav pa vsi tisti, ki jim jena-sa samoupravna socialistična skupnost iz najrazličnejših vzrokov trn v peti.
Zavedamo se, da nam ne manjka težav, s katerimi se srečujemo vsakodnevno pri razvoju naše socialistične družbe. Veliko takih te-zav nam povzročajo tisti, ki jim nas hiter samoupravni in ckonom-ski razvoj ni pri srcu. Vkljub temu se naš samoupravni družbeni faz voj nadaljuje in uspešno razvila, na vseh področjih našega živ-tjenja.
Idejo o svobodnem človeku, ki smo jo tistega prvega 29. novembra dokončno in za vselej uzakonili in priznali za svojo, ko smo se zanjo odločili tudi do zadjega borili, moramo varovati kot nekaj naj dražjega in naj svetlejšega. Ne zaradi pietete do tistih, ki so jim
bila štiri mračna leta svetovne katastrofe preveč dolga, da bi lahko pričakali še 29. november. Ne zato ker smo to dolžni zaradi vseh sto in tisočev Jugoslovanov, ki so morali ostati v gozdovih, taboriščih, doma in na tujem.
To idejo moramo varovati zato, ker nam le-ta edina razkriva resnično lepšo, praviščnejšo, srečnejšo in humano pot v prihodnost, ker smo to spoznali že leta 1941, ko smo se odločili boriti se do končne zmage nad okupatorjem.
Kadar danes praznujemo ta veliki dan — rojstni dan naše nove Jugoslavije, in gojimo te tradicije, (Nadaljevanje na 2. strani)
Pred nami je naloga, da natančneje pregledamo naše delo v minulem devetmesečnem obdobju in si na podlagi tega zastavimo nove cilje za prihodnja obdobja. Seveda pa moramo tudi ugotoviti ali je bilo poslovanje uspešno in v skladu z družbenimi normami.
Najprej se ustavimo pri pregledu faktorjev, ki so učinkovali na poslovanje.
Tričetrtletno ■ •
Pri nabavi reprodukcijskega materiala so bile težave s pomanjkanjem izčeska in kvalitetnih prej in pa z uvozom, kjer je potrebno vnaprejšnjo plačilo. Težave pa so bile tudi zaradi pomanjkanja denarja, ker dobavitelji zahtevajo takojšnje plačilo.
Problemi nabavne funkcije so se odrazili tudi v proizvodnji zaradi slabe kvalitete surovin in pomanjkanja preje na križnih navitkih. Zaradi prilagajevanja potrebam tržišča je bila tekom leta nekajkrat preusmerjena proizvodnja, v zadnjem času pa celo prehod v tretjo izmeno pri filtrih in v tkalnici.
Prodaja izdelkov je bila v začetku leta motena zaradi zamrznjenih cen, temu pa je sledilo prenehanje prodaje nelikvidnim kupcem, kar se je odrazilo na zmanjšanju obsega prodaje na domačem tržišču. Izpad prodaje smo delno nadomestili z izvozom, predvsem pri gazi. Sicer pa je bila realizacija za 2,4% nad planom oz. za 3,1 % nad lanskim dosežkom, izvozili pa smo kar 6% realizacije.
Plan proizvodnje nismo dosegli za kar je več vzrokov. Nekaj od teh nam pokaže spodnja tabela:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tričetrtletno poslovanje
(Nadaljevanje z 1. strani)
Vsebina	Indeks
Cigaretni filtri	127
Ostalo	115
Vložki	77,4
Konfekcio. vata	81,3
Obliži	74,8
Blago	212
Konfekcio. gaza	100,3
Rezani ovoji	70,4
Virel in krep ovoji	34
Tkani ovoji	71,6
Celotna proizvodnja	97,4
Vrednostno smo proizvedli za 26% več, kot lansko leto, količinsko pa za 12%.
Primerjanje letošnjih in lanskih proizvedenih količin nam da sledeče indekse:
Vsebina	Indeks
Tkani ovoji	92
Virel in krep ovoji	88
Rezani ovoji	99
Konfekcio. gaza	143
Blago	241
Obliži	84
Konfekcio. vata	87
Vložki	100
Ostalo	147
Filtri	115
Ob prazniku
(Nadaljevanje z 1. strani)
Takoj se opazi stagnacija prodaje naših klasičnih izdelkov in velik vzpon prodaje novejših izdelkov.
V zvezi s tem je jasna naloga, da je potrebno najhitreje proučiti vzroke za slabšo prodajo sicer bo jutri že lahko prepozno.
Za doseganje kasneje omenjenih rezultatov smo potrebovali 50 % večjo vrednost osnovnih sredstev (zaradi revalorizacije) in samo za 12,4 % večja obratna sredstva. To pomeni, da smo štedili z nalaganjem v obratna sredstva — hote ali nehote zaradi nelikvidnosti.
Uspešnost proizvodnje se je predvsem po zaslugi kolektiva, ki je povečal produktivnost za 11,4° ekonomičnost za 11,3% in rentabilnost za 6,6% zelo izboljšala, posebno je viden porast produktivnosti.
Ekonomičnost in rentabilnost pa sta boljši tudi delno sproščenih cen.
Finančni rezultat, primerjan z istim lanskim obdobjem in je sledeč:
Vsebina	Indeks
Celotni dohodek	130
Porabljena sred.	123
Dohodek	153
Pogodbene obvez.	162
Zakonske obevz.	82
Čisti dohodek	158
Za oseb. dohodek	122
Ostanek dohodka	248
Že na prvi pogled lahko ugotovimo, da uspeh ni slab, izvira pa že od prej omenjenih vzrokov (produktivnost, višje cene itd.)
Porast osebnih dohodkov za23,3 % je sicer precejšen, vendar je v skladu s porastom družbenega proizvoda, ki je večji za 33%.
Ob relativnih uspehih pa se ne smemo uspavati, kajti v prihodnjih obdobjih nas čaka hud konkurenčni boj na domačem in tujem tržišču. Zavedati se moramo, da bomo prodajali samo cenene in kvalitetne izdelke. Pogoj za to pa je nova tehnologija, ki pa je zelo draga. To nas obvezuje, da se moramo močno odrekati sedanji potrošnji v korist večje bodoče potrošnje.
J. L.
Dosledna uresničitev zastavljenih nalog
se včasih dozdeva udeležencu boja še bolj pa mladini, ki ni doživljala grozot vojne in trpljenja, kakor, da se je to vse takrat moralo zgoditi, kot neka zgodovinska nujnost. Vendar oborožena vstaja naše socialistične revolucije ni bila spontano gibanje, v kateri zavest delovnega človeka ne bi imela glavno in pravo mesto.
Dan republike je vsekakor eden tistih trenutkov v naši sedanjosti in prihodnosti ko se moramo dvigniti iznad zagnanosti vsakdanjega dne in se od nje odmakniti zato, da bi lahko mirno odmerili, kaj vse je že za nami, kaj imamo in kakšne cilje in naloge si zastavljamo, še posebno tiste, ki nam jih je naložil tov. Tito v svojem pismu vsem narodom, še zlasti pa članom Zveze komunistov Jugoslavije! V takih trenutkih pa lahko zazvenita v nas vseh samo dva glasova:
Glas ponosa nad tem, kar smo že ustvarili in kar ustvarjamo pod vodstvom TITA in glas zaupanja, da bomo uspešno uresničili tudi še vse tisto, kar je danes samo še cilj skupnosti, ki se s ponosom imenuje Titova socialistična federativna republika Jugoslavija!
M. P.
Mislim, da ga skoraj ni delavca, ki bi nič ne vedel oziroma nič ne slišal o pismu predsednika ZK Jugoslavije, tov. TITA in izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije. Da ne bi prišlo do različnih tolmačenj, si na kratko oglejmo kaj to pomeni za ZK Jugoslavije kot ce-lotn in kaj za OOZK TOSAMA.
Za ZKJ pomeni nadaljevajne in dosledno uresničitev zastavljenih nalog. To pomeni razvijanje socialistične samoupravne družbe in natovarjanje pogojev za prehod v še višjo obliko družbene ureditve, komunizem, ter uresničevanje programa ZK, ki je bil sprejet na 7. kongresu ZKJ leta 1958 v Ljubljani in dopolnjen na 8. in 9. kongresu. Pismo navaja uresničevanje vseh akcijskih programov in resolucij sej CK ZKJ in CK posameznih republik in avtonomnih pokrajin, u-resničevanje stališč II. konference ZKJ in 21. seje predsedstva ZKJ. To pomeni dosledno spoštovanje načela demokratičnega centralizma in drugih določil statuta ZKJ, odkrit brez kompromisni boj proti birokratom in samovolji, proti šovinizmu, za bratsvo in enotnost jugoslovanskih narodov, boj proti tistim, ki so si na nezakonit način prilastili družbeno premoženje ali
obogateli na račun izkoriščanja tuje delovne sile. Boriti se moramo proti socialnim razlikam, ki ne temelje na delitvi po delu, za dosledno in pravilno kadrovsko politiko, za stabilno gospodarstvo, proti raz-sipništvu, proti nespoosbnim ter proti opartunizmu v družbi. To je boj proti nehumanosti za humane odnose med ljudmi, skrb za socialno šibkejše. Zato je potrebno očiščenje ZK vseh tistih, ki delajo v nasprotju s tem kar smo do sedaj naredili, izključite tiste, ki ne delajo v skladu s programom, stališči in statutom ZKJ, ki nekaj govorijo, delajo pa drugo in tiste, ki niso pripravljeni tako delati; obenem moramo usposobiti tiste, ki^ se zaradi premajhne idejnopolitične usposobljenosti težko vključujejo v akcijo.
Od vsega tega je odvisna usoda socializma v Jugoslaviji, od tega je odvisno ali bo delavski razred postal gospodar nad vso družbeno reprodukcijo in si zagotovil odločilno vlogo v političnem in družbenem odločanju, ali pa se bodo o-krepili tisti odnosi in sile, ki nasprotujejo interesom delavskega razreda, socializma in samoupravljanja. Za vse to je odgovorna ZK Jugoslavije kot celota, vsaka njena
organizacija in posamezen član.
Za osnovno organizacijo ZK TO-SAMA, njen sekretariat in vsakega Posameznega člana pomeni to konkretno uresničevanje programa ZKJ omenjenega pisma in drugih resolucij ter akcijskih programov. Spoštovanje načela demokratičnega centralizma bomo uresničili, če se bomo dogovarjali za akcijo, ko Pa se bomo enkrat dogovorili pa ne bomo več diskutirali temveč u-resničevali in to v ZK, samouprav-m organizaciji in delovni organizaciji. Ne bomo dovolili, da bi potem Posamezniki samovoljno mimo sklepov, mimo večinskih -stališč, nnmo samoupravnih norm po svoje delovali ali zavajali samoupravne organe. S tem bomo preprečili birokracijo in samovoljo. Ne smemo dovoliti, da nam nekdo priše-Petava, da bi bilo za Slovence bo-■e’ l~c. bi bili samostojni izven Jugoslavije; ne smemo dovoliti, da bi tovarišem iz drugih republik govorili — južnjaki, cigani in podobno, ker je to šovinizem in le tako ga bomo preprečili. Zakonito Poslovanje je tisto, ki je v skladu z zakoni in samoupravnimi akti, ker so samoupravni akti interni zakoni, zakoni pa so eksterni. Po za-konu in ustavi smo dolžni dobro gospodariti. Dobro gospodarjenje m bilo nikoli tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše. Imamo tudi odločitve, ki bi se nikakor ne dale spraviti v sklad z načeli o dobrem gospodarjenju. Za primer si vze-^'mo odločitev za razvijanje od-dc'ka obližev: 44 milijonov stanejo stroji; delavec, ki je na tem delov-nem mestu delal je v tistem času Prav gotovo dobil 8—10 milijonov bruto osebnih dohodkov; oprema delovnega mesta, literatura, potovanja v inozemstvo in osebni do-kjndck drugih, ki so tudi na tem dejali, je skupno prav gotovo 15 milijonov; vse skupaj 59 milijonov.
bi bilo samo to, bi se dalo pogrešati, če pa pomislimo, da bi na cm lahko zaposlili dodatno toliko .h. toliko ljudi in s tem ustvarili aksen in takšen dohodek, je to negospodarno, neodgovorno in zadajanje samoupravnih organov. Pri nas v Jugoslaviji razvijamo delitev Po delu, ne delitve po minimalnih Potrebah, kjer bi vsak dobil toliko Kolikor potrebuje. Če imamo deli-ev po delu, moramo imeti kriterije in merila zn delitev, oziroma za Priznanje, koliko je kakšno delo y redno. Pri nas jih imamo, sedaj d n uvajamo in če ne bodo dobri se bomo dogovorili za noye, samo “Ste, za keterc se dogovorimo, mo-amo osvojiti in spoštovati. Delitev osebnih dohodkov po delu je Prej ali slej, vedno priznavanje de-a drug drugemu. Ko govorimo o socialnem razlikovanju, moramo takoj pojasniti, da to ne izhaja iz delitve po delu, ki je v razmerju : 5 kot je naše. Socialno šibki, revni postajajo tisti, ki imajo z
naj nižjimi dohodki velike družine in enega samega zaposlenega, revne so samo-hranilke z nizkimi osebnimi dohodki in družine, ki so o-grožene zaradi alkoholizma. Tudi bogati ne izhajajo iz delitve po delu, ker z osebnim dohodkom 6.000 din se da udobno živeti, ne pa o-bogateti. Pri nas imamo nekaj primerov revnih, imamo pa tudi vsaj en primer, ki prejema preko 6000 din trgovski potnik OD na mesec.
Dosledna in pravilna kadrovska politika mora biti v skladu z zahtevami delovnih mest, v skiadu z racionalnim poslovanjem, sistematičnim funkcionalnim usposabljanjem ljudi na delovnih mestih. Za višja delovna mesta je program napredovanja, ki mora biti izdelan taKo, da vsak delavec ve od kod do kod lahko napreduje, če se izkaže, da je uspešen in da tudi sam skrbi za svoje usposabljanje. Načela, stališča in sklepe ZK lahko uveljavljamo samo, če so na ključnih mestih delovne organizacije (vodje, od vodij oddelkov navzgor) in samoupravne organizacije sposobni, etično, moralno (to pomeni da so pošteni) in moralno politično neopo-rečni člani ZK, ali nečlani, ki morajo biti pripravljeni uresničevati politiko ZK. Stabilno gospodarjenje lahko dosežemo z dobrim decentraliziranim planiranjem, količinsko kvalitetno in časovno opredeljenimi cilji in discipliniranim izvajanjem nalog za dosego ciljev. K temu bo prav gotovo pripomoglo tudi stimulativno nagrajevanje. Preprečiti moramo vsakršno razsipništvo, potovanje brez ciljev, brez analize kako je bil cilj dosežen, dajanje daril, prevelikega gostoljubja itd ....
Za delavca moramo bolje poskrbeti, da se bo dobro počutil, ker je zadovoljen delavec bolj produktiven, seveda če je izraz nezadovoljstva upravičen.
Prenehati moramo s tem, da je nekdo nenadomestljiv, da ima vedno prav, da nekdo uveljavlja svojo voljo neobzirno z nadiranjem drugih, ne glede koliko ljudi in kako globoko jih prizadene, da zaradi tega negativno reagirajo, za delo pa niso sposobni lep čas. Drug drugemu moramo tovariško svetovati. Ce vem za informacijo, ki mojemu sodelavcu pri odločanju lahko koristi sem mu jo dolžan povedati, on pa sprejeti kot dobronamerno, saj vsi delamoza cilje podjetja, ki so zadovoljitev naših potreb, zadovoljitev potreb podjetja in družbenih potreb. Ne smemo delati laži okrog drugih, ne prikrivati lastnih in napak drugih. Ne smemo zamižati, če vidimo, da se dela škoda podjetju, nam in družbi, ker to je oportunizem, ki je eden od najbolj negativnih pojavov neke družbe.
V kapitalizmu delavci hočejo odločati pa jih od tega odrivajo, pri nas pa jih vsaj formalno silimo v odločanje, pa nočejo. Ne no-
čejo, ne upajo. Kdo si upa glasovati proti svojemu nadrejenemu ali pa povedati kakšno škodo povzroča, če ve, da ga potem na delovnem mestu prefinjino šikanira s tem, da mu ne da informacij, (to velja za vodje in strokovnjake) s tem da mu daje slaba še manj plačana dela (delavcu v proizvodnji). Dejstvo je, da se delavci ne upajo govoriti. To pa je posledica birokratskega odločanja, samovolje, slabega poznavanja pravic in dolžnosti in preslabe zaščite samoupravnih pravic in dolnžosti. To je prj ko slej' naloga ZK, sindikata in mladine, je pa tudi naloga odgovorne službe in direktorja. Nekateri mislijo, da jim nek položaj daje pravico (posebno), da lahko, o-ziroma, da morajo sedeti na vsaki seji samoupravnega organa ali na seji izvršnega organa družbeno političnih organizacij ZK, sindikata, mladine. Te pravice posebej nima nobeden, tudi direktor ne. Na sejo pridejo samo člani organa in povabljeni predlagatelji, ki so dolžni dati vse informacije za, ali proti predlogu in so odgovorni, če niso podali vseh informacij, ali če so z napačnimi informacijami zavedli organ, da je negativno odločil, niso pa odgovorni za odločitve organa. Ko to opravijo in je njihova točka izčrpana, zapustijo sejo, če niso brezdelneži.
Vse to so naloge ZK, ki jih je dolžno partijsko in samoupravno reševati. To so bile naloge že tudi preje, da smo se jih premalo zavedali. Pismo pa nam nalaga, da jih sedaj moramo brez izgovorov dosledno izvršiti.
namestnik sekretarja OOZK Tone Dolenc
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi mojega dragega očeta, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka filtrov najiskreneje zahvaljujem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se še zahvaljujem oktetu »TOSAMA« za ubrano petje.
Najlepša hvala tudi vsem sodelavcem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Andrej Pavlič
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame, Frančiške ČEBULJ, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz mi-kalnice najprisrčneje zahvaljujem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi pevskemu oktetu »TOSAMA« in sindikalni podružnici za finančno pomoč.
Olga Kranjc
^ Št. 11 — november 1972	*
Proizvodnja in investicije v 9-mesečnem obdobju
Po podatkih oziroma pregledu devetmesečnega poslovanja podjetja lahko ugotovimo porast produktivnosti podjetja kot celote, kakor tudi v posameznih oddelkih. Posebno je razveseljivo dejtsvo, da smo znižali stroške na enoto proizvoda. Analize teh uspehov pa nam bodo, oziroma so nam, nakazale pot za še povečano angažiranost vseh, za dosego še boljših rezultatov. Z rezultati ne moremo biti zadovoljni, ker velja staro pravilo, da nikoli ni vse narejeno in čim bolje analiziramo rezultate, tem več možnosti dobimo za še boljše uspehe.
Nanizal bi nekaj slabosti, ki so nas spremljale v tem obdobju.
Že v prejšnjih naših poročilih smo nakazali težave pri uvajanju novih, modernih strojev v proizvodnjo. Vsi visokoproduktivni stroji zahtevajo tudi brezhibne vhodne surovine. Na žalost moramo ugotoviti, posebno je to primer v letošnjem letu, da slabe surovine o-ziroma polizdelki, ki nam zmanjšujejo vrednost naših prizadevanj. Naj omenim samo enega, to je preja. Vsi smo veseli, če dobimo dobre surovine, ker potem lahko u-pravljalec stroja, kakor tudi vsi o-stali lahko pričakujemo dobre rezultate. Tudi sam stroj se manj kvari in s tem zahteva manj stroškov za vzdrževanje in seveda ima tudi daljšo uporabno dobo. Za zboljšanje preje, kakor tudi ostalih materialov, je bilo narejenih toliko korakov, da bi lahko napisal knjigo, če bi hotel vsaj delno o-
Posluževanje nove delovne naprave za izdelke M61ny
pravičiti vse korake, ki so bili storjeni, a žal, vsaj do sedaj brez uspeha. Vedno dobimo zagotovilo, da bo boljše, da je tudi pri predilnicah kriva slaba surovina, to je bombaž, ki pogojuje kvaliteto preje. Tudi sedaj imamo to zagotovilo vendar obljuba se ne da tkati. Nanizal sem samo en problem, s katerim se dnevno srečujemo. No, kljub temu nismo stali ob strani, skušali smo problem omiliti, predvsem pa odstraniti ostale težave, ki ovirajo še večji uspeh. Smatram da smo strokovno dovolj močni, da tudi te pomanjkljivosti odstranimo in s tem tudi uspeh ne bo izostal.
Sedaj pa nekaj o investicijah, oziroma o zamrznjenih investicijah, ki še niso bile aktivirane v preteklem obdobju, o katerih želim dati pojasnilo, zakaj niso še v pogonu oz. proizvodnji. Včasih smo nervozni, ko nam nov stroj, ki seveda ni poceni, takoj ne daje pričakovanih rezultatov. Na žalost moramo ugotoviti, da smo specifična tovarna in da stroji normalno niso serijske izdelave, ampak je vsak stroj zase takorekoč onikat. Seveda, to pogojuje probleme, ki s tem nastajajo. Ti se kažejo predvsem v tem, da ne moremo strojev predhodno preizkusiti z našim materialom oziroma surovinami. Ce pa že uspemo, da take preizkuse izvršimo pri dobavitelju strojev, je to narejeno pod drugačnimi pogoji. Mnoga podjetja dajejo velika sredstva za raziskavo posameznih tehnoloških procesov v svojih laboratorijih oziroma preizkusnih centrih. Pri nas tega nimamo in zato včasih traja vpeljava nove proizvodne dalj časa kot bi bilo, če bi vse materiale predhodno testirali v preizkusnem centru oz. laboratoriju. Tudi mi bomo naše metode dela prilagodili zahtevam, ki jih narekuje vse hitrejši razvoj tehnike in znanosti.
V tej smeri smo tudi ustanovili službo za pripravo proizvodnje, ki bo usposobljena za rešitev zgoraj omenjenih problemov. Smatram, da bo s pojačanjem te službe tako strokovno kakor tudi številčno, odstranjen marsikateri problem, ki nas bo spremljal v nadaljnjem našem delu. Seveda pa bo ta služba ozko povezana z vsem našim kadrom, v proizvodnji in ostalih službah, ker le pod tem pogojem lahko računamo na visoko organizirano proizvodnjo in s tem nam tudi rezultati poslovanja ne bodo izostali. Tudi uspehi, ki so bili doseženi v preteklem obdobju, niso slučajni kot nekateri mislijo, ampak je rezultat dela celotnega kolektiva kakor tudi vlaganja v razvoj podjetja.
Dosedanje delo pri izdelavi Mdlny hlačk
Zamrznjene investicije, v kolikor jih tako lahko imenujemo, so bile pojasnjene na zadnjem zas®r danju delavskega sveta, vendar bi zadevo še enkrat pojasnili. Gre predvsem za naložbe v proizvodnjo obližev. To proizvodnjo, to je predvsem konfekcioniranie, imamo že preko 10 let. Naša želja je bila že pred leti, da popolnoma osvojimo proizvodnjo. Zato so bili angažirani kadri in pripravljen tehnološki elaborat. Prvotna lokacija Je bila predvidena v Studi, vendar je bila ta zamisel zavrnjena zaradi sorazmerno velikih stroškov, ki bi nastali pri adptaciji obrata v stu-di.	,
Iz gornjih razlogov je bilo določeno, da se pripravi vso dokumentacijo za obrat v sklopu tovarne, zaradi razpolaganja z zadostnimi količinami potrebnih količin Pa' re, elektrike, vode iz že obstoječih virov.
Med tem časom je bil naročen mešalec ter stroj za Tosamaplast. Zaradi izvajanja reforme so bile naše investicije revidirane oziroma je bilo sklenjeno, da se vsled stabilizacijskih ukrepov odložijo večje investicije in da se za vsako vlaganje ponovno pretrese umestnost nadaljevanja že odobrenega pro grama.
V tem času so še prišli novi momenti, ki narekujejo ponovno studijo razvoja in tehnologije obližev ter na podlagi teh dejstev predložili organom upravljanja nadaljnji potek investicij.
Nadaljevalo se je z urejanjem tople vode pri beljenju, nabavljen in vključen je bil v proizvodnjo rahljač bal, tako, da belilnica daje preko 20 % povečano proizvodnjo glede na prejšnje obdobje.
Nabavljen in vključen je bil v proizvodnjo avtomat za Mblny hlačke. Stroj daje zelo dobre rezultate, seveda potrebno pa je bilo prehoditi vse težave pri vpeljavi naših materialov. Stroj Arachne ne dela s polno zmogljivostjo. Tržišče ni sprejelo novi proizvod tako, da bi absorbiralo vso proizvodnjo. V teku so priprave za nove kvalitete ovojev z gumo, podan je tudi predlog za standard Virplet ovoja.
Pri vključevanju novih strojev za Mimosept vložke ter M61ny ple-
nice so predvsem težave z repro-materiali, ki jih dobivamo od domačih dobaviteljev (preja,staniče-vina). Z ozirom na naročila teh artiklov so tudi perspektive, da bodo stroji izkoriščeni v 2 izmenah ter s tem izpolnjene planirane količine proizvodnje in vračilo sredstev, ki so bila vložena v to proizvodnjo.
Ostali stroji oziroma naprave pa so več ali manj že vključeni v proces in nam dajejo dobre rezultate. Ravno uspeh devetih mesecev potrjuje uspešnost vključevanja novih investicij v naš nadaljnji razvoj in možnost ekspanzije naših proizvodov tako na domačem kakor tudi na zunanjem tržišču.
J. B.
Prvo kar lahko rečem je to, da je priprava in izdelava novega sistema trajala predolgo. Glede kvalitete same izdelave novega sistema nagrajevanja ne morem dati ocene, zaupam pa Zavodu, ki to delo opravlja, saj ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Pripominjam, da se s sistemom nagrajevanja v komercialnem sektorju, posebno pa v prodajni službi ne strinjam v celoti. Menim, da ima vsako podjetje v svojem sestavu nekaj specifičnega in da bi bilo le to treba v novem sistemu nagrajevanja bolj upoštevati. Prepričana sem, da je bilo premalo sodelovanja komisije z vodji sektorjev, čeprav bi tako odpadla marsikatera kasnejša nesoglasja.
Kakšno željo imate za leto 1973?
Moja želja za leto 1973 je dobro sodelovanje med sektorji, ker bomo le tako lahko premagali vse težave. Vsi člani kolektiva se moramo zavedati, da vsakdo izmed nas lahko po svojih močeh prispeva svoj delež k čimboljšemu uspehu podjetja.
Mi vsi si želimo dobrih uspehov. Zato se tov. Emi zahvaljujem za odgovore v upanju, da se bodo želje uresničile z zavestjo, delavnostjo vseh članov kolektiva.
C. Z.
ODLOČANJE O ENOTNEM
ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU
Razvoj družbenih odnosov terja odločno reševanje nekaterih družbenih neenakosti med katerimi je tudi zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov. Zato sta skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v letošnjem septembru sprejeli sklep o izenačevanju zdravstvenega zavarovanja na relaciji delavec — kmet. V skladu z omenjeno potrebo se bodo zavarovanci 19. in 20. novembra 1972 na referendumu samoupravno odločali o enotnem zdravstvenem zavarovanju.
Pravice kmečkih zavarovancev so sedaj izenačene s delavčevimi pravicami le pri takozvanih obveznih oblikah zdravstvenega varstva. Za zagotovitev enotnega zdravstvenega varstva bi bilo potrebno po izvedenih računih zvišati prispevno stopnjo v delavskem zavarovanju za 0,51 %. Dodatna sredstva se bi stekla iz bruto osebnih dohodkov, ker so ti predpisana osnova za obračun raznih prispevkov iz delovnega razmerja.
Enotno zdravstveno zavarovanje je za kmete velikega pomena tako v zdravstvenem kot tudi ekonomskem pogledu, glasovanje samo pa naj dokaže solidarnost vseh zavarovancev — delavcev in kmetov.
F. V.
Naš razgovor
Kolikor več prodamo, toliko več imamo. Zato je prodajna služba za vsako podjetje zelo pomembna. Mora biti dobro organizirana in imeti ljudi, ki so dovolj sposobni za tako zahtevno delo.
, Kar težko je bilo ujeti nekaj Jjunut, da sem lahko govoril z vod-jem naše prodajne službe tov. EMO MARCUNOVO. Telefon je nenehno brnel in motil najin pogovor.
Koliko časa ste že v našem podjetju?
V podjetju sem zaposlena od avgusta 1959.
Kako se počutite kol vodja prodaje? Kaj vam to delo najbolj otežkoča?
Kot vodja prodaje se počutim dobro, zahvaljujoč dobrim sodelavcem. Delo mi najbolj otežkoča ne-kompletni asortiman naših proizvodov na zalogi, kar povzroča negodovanje naših kupcev, kakor tudi naših komercialnih predstavnikov. Ta problem se pojavlja skozi vsa leta kar sem na tem delovnem mestu. S kompletnim asortimanom naših proizvodov na zalogi bi lahko dosegli boljše rezultate tudi v prodaji tistih naših izdelkov, pri katerih nimamo izkoriščenih proizvodnih kapacitet. Zavedati se moramo, da v veliki konkurenčni borbi na tržišču obdržimo ali pridobimo kupca le z dobro kvaliteto izdelkov in solidnim poslovanjem. Druga težava je v tem, da v znani vsesplošni nelikvidnosti sortiramo kupce glede na njihove plačilne sposobnosti in to upoštevamo pri dobavah blaga. Že v letu 1971, kakor tudi letos, smo prav zaradi nelikvidnosti prenehali z dobavami nekaterim našim kupcem. To je povzročilo, da smo morali toliko bolj angažirati pri ostalih kupcih, da se ne bi občutil na nekaterih področjih izpad prodaje.
Kakšno je sodelovanje med proizvodnjo in prodajo in kakšno naj bi bilo?
To sodelovanje bi moralo biti tesneje povezano, saj se mora proizvodnja ravnati po potrebah tržišča. Naša služba igra le vlogo posrednika med tržiščem in proizvodnjo. Menim pa, da bi se dalo marsikateri problem, bodisi objektivnega ali subjektivnega izvora, z malo več dobre volje še odpraviti.
Kako gledate na nov sistem nagrajevanja?
Toplotna izolacija v
ikalni
Kljub lepemu videzu je imela • hala nove mikalnice nekaj napak, ki so se pokazale šele kasneje, ko je preteklo letno in zimsko obdobje. Največ preglavic nam je prizadel hladen zimski čas.
V prostorih, kjer prihaja svetloba samo skozi kupole na strehi, se je v hladnih jutrih pojavila rosa na notranji strani okvirov in kupol. Rosenje je povzročalo škodo na stropu, ki je vpijal vlago in seveda tudi na parketu. Zato je bilo nujno potrebno odstraniti napako, katero je v prvi vrsti zakrivil izvajalec, ki je namesto kompletnih kupol vgradi! doma izdelane okvire, kateri so bili preslabo izolirani. Ker ti prostori po krivdi projektanta niso bili zračeni, je bilo treba izvesti tudi zračenje. Tako smo se dogovorili, da se stari okviri zamenjajo z zahtevnimi iz uvoza in po ena kupola v vsakem prostoru opremi z mehanizmom za odpiranje.
Betonski nosilci in stebri zunanjih sten so med gradnjo ostali ne-izolirani tudi po krivdi projektanta. Zaradi rosenja je bilo treba poiskati rešitev, kar pa ni bilo poseb-
Pričetek gradnje novega pisarniškega prostora.
Oblaganje betonskih stebrov mikalnice zaradi bojše toplotne izolacije
' in...
no lahko, ker nihče za svoje predloge ni hote! jamčiti. Nazadnje smo se le odločili zi sistem »Dry-vit«, ki ga pri nas izvaja podjetje »Final« iz Nove Gorice. Ko bo ta izolacija izvršena, naj bi težave z rosenjem odpadle in počutje v rm-kalnici bo prijetnejše.
Ker manjka pisarniških prostorov, smo se odločili na balkonu stare uprave narediti še eno sobo namenjeno komercialni . sektor, ki namenjeno komercialnemu sektorju, ki se resnično stiska v skronv nih prostorih. Sobo bomo zgradili z domačimi silami, dograditev s tem kar za polovico pocenili, komerciala pa bo lažje in uspešneje širila naše izdelke na tri/.išču. Seveda pa v naprej s takimi prizida-vami ne bomo mogli, ampak bomo morali misliti tudi na novo u-pravno zgradbo.
Poročilo
samoupravnih
organov
DELAVSKI SVET
je v tem mesecu sestal enkrat, . 10. 1972 s precej obširnim dnevni redom.
Po seznanitvi mentorja tov-Nemca in tov. Peterlina — jired-sednika komisije za nagrajevan nje o strokovno tehnični izY£' šitvi sklepov zadnje seje prejšnjega delavskega sveta z dne, 19. 6. 1972;
-	o številu kategorij
■ o razliki med kategorijami 5i% na progresija •o razponu med najvišjim in najnižjim OD — 1:5;	..
-	o najvišji obračunski postavki
*n	v
-	o izvrstitvi delovnih mest v kategorije
so člani novega delavskega sveta ta poročila sprejeli ter se odločili, da se nov sistem ndSjt1.' jevanja kot tak (kakršen je m predložen) uporablja od L 1972 dalje.	_	, .
-	Se soglasno strinjali s podP1' som »ustanovitvene pogodu
polnim jamstvom.	. •
—	Osvojili predlog, da se zagonski stroški za obrat obližev Pr^P ’ sejo v razred štiri, med stroške-
—	Sprejeli sklep, da se premijska postavka za nezgodno zavaro _ nje poveča od dosedanjih
din na 6.00 din mesečno na zaposlenega s 1. 11. 1972.
— člani DS so za člana volilne konference za volitve delegatov v Republiško skupnost za ceste SRS imenovali sodelavca tov. Vodnika Venceljna in tov. Rožiča Franca dipl. ing. Za delegata so evidentirali tov. Rihtarja Sandija.
Povišali dodatek za nočno delo iz 25 o/0 na 35%.
POSLOVNI ODBOR
se je sestal trikrat in sicer: 29. 9. 1972
Sprejel plan za mesec oktober
9. 10. 1972
Pregledali oz. poslušali dvoje poročil opravljenih službenih potovanjih.
Tekstilni tovarni Senožeče potrdili novo ceno za uslugo tkanja gaze od 1. 7. 1972 dalje. Sprejeli sklep, da bosta soboti 11- in 18. novembra delovni s tem, da sta dneva — ponedeljek 27. in torek 28. novembra prosta.
Nabavni službi odobrili rekonstrukcijo skladišča in se strinjali s prodajo PVC hobokov s pro-
dajno ceno 15.00 din za komad.
—	Na predlog Krajevne skupnosti Vir za podražitev komunalnih uslug niso imeli večjih pripomb. Odobrili so predlagani znesek in bili mnenja, da se mehanizira odvoz odpadlega železa.
—	Pregledali plan za mesec september
19. 10. 1972
—	Natančneje pregledali naše delo v minulem devetmesečnem obdobju.
—	Odobrili štirim sodelavcem iz komercialnega sektorja službeno potovanje na Švedsko.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
Člani tega odbora so se sestali le enkrat in sprejeli naslednje skle-
|X 3. 10. 1972
—	Tov. Planinca Petra začasno razporedili zaradi bolezni na lažje delovno mesto in sicer na o-pravljanje vraatrskih del.
—	Tov. Skok Mariji — konfekcio-nerki, odobrili sporazumno prekinitev delovnega razmerja.
—	Sprejeli sklep, da se v redno
delovno razmerje sprejmeta dve sodelavki: ena v okrepčevalnico in ena na delovno mesto čistilke.
—	Tov. Hrovatu Francu iz ekspe-dita odobrili okrevanje v Rogaški Slatini.
—	Začasno razporedili tov. Kavka Antona na delovno mesto poen-terja.
—	Zadolžili kadrovsko službo in vodjo konfekcije, da čimprej pripravita predlog za novo zasedbo v oddelku konfekcije — »pomočnika vodje izmene.«
—	Službo za organizacijo in nagrajevanje so zadolžili, da za tov. Marijo Presekar na delovnem mestu »vodje kontrolne službe«, ugotovi v kakšni meri to delovno mesto nadomešča, prevzema odgovornost, nato pa primerno določi osebni dohodek.
—	Dokončno potrdili pripravljalni odbor za proslavo podjetja, ki bo naslednje leto s pripombo, da se k že imenovanim članom imenujeta še tov. Babnik Janez in tov. Juteršek Dano.
T. C.
Zgodovina tkalstva
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dobrega oče, ta. se vsem sodelavcem in sodelavkam najprisrčnejše zahvaljujem v svojem in sestrinem imenu, za izraženo sožalje in darovano cvetje ter denarno pomoč.
Posebno se zahvaljujeva še pevskemu oktetu TOSAMA, ki so ga Pospremili k večnemu počitku.
Franc Urankar in sestra Lojzka
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice širokih tkanin se ob smrti moje drage mame iskreno zahva-tjujem za darovano cvetje ter za 'Zraze sožalja. Oktetu »TOSAMA« Pa prav lepa hvala za petje.
Stane Volčini
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelav-cem iz mikalnice se ob smrti, ki 17)1 je za vedno iztrgala mojo zlato mamo, prav lepo zahvaljujem za darovano cvetje, izraze sožalja ter c.narno pomoč. Tudi pevcem »TO-bAME« najlepša hvala.
Ivi Volčini
NADALJEVANJE
37 let izza tega dogodka (1623) se je zopet pojavil isti izum popravljeni obliki v Švici. V leydenu pa podoben leta 1629. V teku naslednjih let je izum počasi in kljub silnemu odporu raznih združenj tkalcev trakov uveljavil.
Mnogokrat so ta združenja izposlovala prepoved oblasti za uporabo teh strojev. Tako prepoved so izdale oblasti v Nemčiji leta 1685 Karel VI. je razširil leta 1719 na vso Nemčijo. V Hamburgu je bil baje tak tkalski stroj za tkanje trakov na povelje magistrata javno sežgan.
Dve važni iznajdbi sta v nadaljnih letih pospešili razvoj statev. Prva izboljšava dotedanje grebene, ki so sestajali iz tankih okroglih cevčic, ki so bile kar zataknjene v bilu in pokrite z lesenim pokrovom, da se niso premikale. Taki grebeni niso dovoljevali tkanja finejših tkanin. Anglež John Kay je leta 1730 nadomestil te cevčice grebena s finejšimi tankimi ploščatimi zobmi, ki so bili bolj trdni, gosti in niso puščali sledu v tkalnici. Tako je bilo mogoče tkati tudi želo fine tkanine. Kmalu so to izboljšavo splošno uporabljali.
Druga izboljšava pa je spremenila delo s čolničkom. Za tkanje širokih tkanin sta bila potrebna dva tkalca na eni statvi. Prvi je z roko zagnal čolniček v zev na eni strani, drugi pa je čolniček ujel na drugi strani in ga vrgel nazaj v naslednjem zevu. Pri
tem so uporabljali čolničke še prastare oblike. To je zopet spremenil Anglež John Kay, ko je leta 1733 opremil čolniček s koleški, valjčki in iz usnjenega pasu in vrvice napravil pripravo liki »prača«. Tako je lahko en sam tkalec lučal čolniček z obeh strani brez posebnega truda tudi pri širokih tkaninah. Storilnost tkalca je bila na ta način več ko podvojena. Toda tudi Kay ni žel hvale za svoj izum, tkalci iz Burya (bivališče Kaya) so navalili na njegov dom in uničili njegov stroj. Ko je pozneje le bila uporabljena njegova iznajdba, so mu koristniki njegova izuma odrekli vsako odškodnino za iznajdbo. Kakor Leeja, izumitelja pletilnega stroja, je tudi njega gnala nehvaležnost njegovih rojakov v Francijo, od koder je prosil angleški parlament za odškodnino, kajti njegova iznajdba je pripomogla angleški industriji do velikega vzpona. Na svojo zahtevo ni dobil odgovora. Umrl je v velikem pomanjkanju in bedi ter še danes ni znano, kje je pokopan genialni izumitelj, kateremu morajo biti hvaležni milijoni ljudi njegove domovine za svoje blagostanje.
Njegov sin, Robert Kay, ki je bil kakor oče genialnega duha, je izumil čolničkove menjave, ki so omogočale tkanje z več čolnički in v več bravah. Ta ureditev je bila šele pozneje tako izpopolnjena, da je danes ena najvažnejših sestavnih delov statev.
V naslednji dobi so se statve stal-(Nadaljevanje na 8. strani)
Kako smo letos letovali?
(Nadaljevanje s 7. strani) no izpopolnjevale. K temu je obilo pripomogel izum jacguardskega stroja. Izumitelj Joseph Marie Jacguard je imel isto usodo kakor mnogi drugi možje tehnike: v revščini je vzrastel, življenje mu je bilo trdo in neizprosno, še zelo mlad je moral v tovarno. Trpel je v duševnih in gospodarskih bojih, težko se je prebijal skozi življenje. Rojen je bil 7. julija 1752 v Lyonu. Njegov oče je bil tkalski mojster v Lyonski tkalnici svile. Kakor mnogi drugi otroci je moral kmalu v tovarno, kjer je delal oče. Kasneje se je šel učit tiskarstva v neko tiskarno. V dvajsetem letu starosti je izgubil očeta, za katerim je podedoval malo hišico in dvoje statev. Zapustil je tiskarsko delo v tiskarni in pričel z delom dbma, kjer je tkal vzorčne tkanine. Kmalu nato se je poročil s hčerko nekega kovača-orožarja.
J. M. Jacguard je bil značajen človek, kateremu je bila usoda drugih zelo pri srcu in je mnogo delal za splošne ljudske koristi. Trudil se je, da bi napravil vzorčni stroj ki bi zamenjali zelo težavno vdevanje. To so delali otroci po tovarnah. Leta 1799 se mu je posrečilo izdelati vdevalni stroj, ki je bil leta 1801 na pariški industrijski razstavi. V priznanje za to je prejel bronasto medaljo. Leta 1804 je izumil in izdelal stroj za izdelavo vozlov za ribiške mreže. Zato je prejel zlato medaljo in 3000 frankov nagrade. Obenem je bil nastavljen v konservatoriju za umetnost in obrt v Parizu.	(Se nadaljuje)
— Okvir »mo obesili malce previsoko!
Rešitev nagradne križanke!
Čeprav se že zavijamo v tople plašče in si zjutraj puhamo v roke, ni dolgo tega, ko smo zleknjeni lovili sončne žarke in se prepuščali brezskrbnim mislim ... da, bili smo na dopustu!
Pa poglejmo na kratko koliko nas je letovalo v naših počitniških hišicah v Izoli in Novigradu.
Kot sami veste je bilo letos izredno težko določiti, kdo bo letoval v naših weekend hišicah in kdo si bo moral iskati prostor izven naših počitniških domov.
Prijav je bilo toliko kot še nikoli! Komisija sc je po dolgem premišljevanju odločila ter zavzela določen kriterij — delovna doba v podjetju, kolikokrat si že letoval v naših domovih, zdravstveno stanje člana in njegove družine, možnost letovanja pri podjetju, kjer je zaposlen zakonski drug. Seveda pa kljub temu naloga ni bila lahka. Nastala so negodovanja, kar je ra-zumljavo, saj je vsak mislil »jaz sem pa upravičen ...«
Nekateri skozi vse leto hranijo denar, da bi se poleti odpravili z družino vsaj za kratek čas na mor-
je. Saj tako prija otrokom, ki bolehajo za stalnimi anginami, bronhitisi in tudi sami se čez leto izmučimo, da smo prav potrebni počitka, da smo potem sposobni za obremenitve, ki nas vsakodnevno čakajo.
Penzioni v naših počitniških domovih so bili, lahko rečemo, zelo nizki, v primerjavi z letovišči izven podjetja, kjer so se cene gibale od 70.- pa tja do 120.- din dnevno po osebi. Še to ugodnost so nam pripravili samoupravni organi, da je bila cena penziona v Izoli enaka penzionu v Novigradu. Kljub temu Izola čez sezono ni bila popolnoma zasedena, čeprav so sodelavci, ki so tu letovali, bili z vsem zelo zadovoljni.
V Novigradu je letovalo preko 80 družin, oziroma skupaj 280 članov s svojci. Na Veliki planini je bila zasedena v sezoni polno izko-nščena
Tudi v bodoče se bomo trudili in skušali urediti tako, da bomo zadovoljni vsi, ki se bomo odločili za letovanje ob našem lepem, pla-vem Jadranu!
BV
Proizvodnja v mesecu oktobru 1972
Tkalnica ovojev je plan za mesec oktober presegla za pol procenta klujb temu, da je bil ta postavljen zelo visoko in kljub zelo slabi kvaliteti preje. To se posebno pozna pri Miillerjevih strojih, kjer vsak pretrg niti pri votku ali osnovi zaustavi stroj, česar pri starih strojih ni. Zaradi slabe kvalitete preje je padel tudi izkoristek stroja. O tem problemu bo potrebno še razmisliti.
V avtomatski tkalnici delajo v treh izmenah zaradi pomanjkanja gaze 12/8-80 cm, katero je tržišče zelo zainteresirano. V tej tkalnici niso dosegli plana vsled zelo slabe kvalitete preje, katera je zelo zaskrbljujoča, saj je padel izkoristek strojev z 90 % na 70 %.
Proizvodnja v mikalnici ni zadovoljiva. Plan ni bil dosežen niti 80 %, kar pa sta dva tehtna razloga. Vsem poznani vzrok je poman-kanje delovne sile — leta bo prišla v mikalnico ta mesec in drugi vzrok je prevelika količina cik-cak vate na zalogi. Tako je bilo treba ustaviti del mikalnikov za vato cikcak 100 g.
Konfekcija je plan presegla, kljub temu, da je v tem oddelku manjše število ljudi, kakor pa je bilo predvideno po planu. Pri na-
bavi obližev so nastale neke težave pri uvozu in to nam povzroča zmanjšanje proizvodnje. Tudi v mesecu novembru ni boljših izgle-dov za obliže. Potrebno bi bilo razmisliti o nabavi še enega stroja za rezanje kompres, saj nam ta pokriva komaj dobro polovico potreb za prodajo. Tudi za mavčeve ovoje je večje povpraševanje kakor pa so zmogljivosti naših strojev.
Cigaretni filtri so plan presegli z nadurnim delom. Kljub temu, da delamo v treh izmenah v polni zasedbi, so kapacitete oddelka filtrov veliko manjše kot pa jih trg potrebuje.
MISLI, VREDNE PREMISLEKA
Vsakega človeka čaka velika priložnost njegovega življenja — le c'a je on večinoma ne opazi.	,, .
(Cecil de Mdle)
Grožnja z atomsko vojno bo človeka prisilila, da bo zidal pod zemljo. Nekoč je smel občudovati cvetlice, v bodoče bo moral občudovati korenine.	(Le Corbussier)
Kadrovske vesti
OD 12. 11. DO 11. 12. 1972 PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN:
KONFEKCIJA:	26.	11. Julka
Pur.ja, 29. 11. Francka Grad, 2. 12. Marica Jeretina, 27. 11. Ivanka Križnar, 20. 11. Betka Lederar, 23. J *• Tončka Lukane, 21. 11. Kristina Marolt, 24. 11. Majda Pančur, 28. 11- Marija Podbevšek, 23.'11. Betka Rožič, 11. 12. Tatjana Flefner.
L MIKALNICA: 24. 11. Marija Caj-hen, 24. 11. Kati Hribar, 21. 11. Lidija Marolt, 27. 11. Marija Osovnik, *?• H. Zinka Rode, 8. 12. Minka Ro-zjč. 9. 12. Zvonka Strehar, 14. 11. Gizela Vrhovnik.
FILTRI: 20. 11. Andrej Pavlič, H. Tončka Lukane, 17. 11. Manja Nakrst, 9. 12. Marija Okorn, 16. 11. Svetlin Joži, 15. 11. Majda Vrbančič, 29. 11. Stanka Starovašnik, d. 12. Joži Gotar, 6. 12. Marija Lunar.
BELILNICA: 23. 11. Franc Oso-hn, 22. 11. Dorca Pestotnik.
, TKALNICA OVOJEV: 27. 11. Andrej Andrejka, 10. 12. Pavla Majdič, l7- H. Cilka Kolbl, 6. 12. Majda Ivanetič, 11. 12. Fani Miklavčič, 9. 12. Cilka Kokalj.
TKALNICA AVTOMATSKA:	22.
11. Andrej Vehovec, 11. 12. Marija Šinkovec, 12. 11. Slavka Sevšek.
PRIPRAVLJALNICA: 22. 11. Cilka Ferlič, 9. 12. Rozka Koprivnikar, 24. 11. Angelca Gostič.
UPRAVA: 11. 12. Jože Štrukelj.
RAČUNOVODSKI SEKTOR: 29. 11. Janez Leskovec, 11. 12. Kristina Bunič, 18. 11. Marija Prelovšek.
ANALIZNOPLANSKI SEKTOR: 30. 11. Mira Kavka.
KOMERCIALNI SEKTOR:	17.
11. Albert Capuder, 2. 12. Marjan Debevc, 7. 12. Franc Jeretina.
TEHNIČNI SEKTOR: 9. 12. ing. Helena Breznik, 16. 11. ing. Franc Rožič.
POMOŽNI OBRATI: 12. 11. Miha Kerč.
V MESECU OKTOBRU SO SE POROČILE:
Pirc Rozka — MLADENOCIČ Širec Nežka — LUTHAR Jerman Ana — BARLIČ
IZ PODJETJA JE ODŠLA:
Marija Skok.
RODILI SO SE:
Požar Antonu — sin in Furlan Marjeti — sin.
V ČASU POROČANJA SO VSTO
PILI V PODJETJE:
Štrukelj Marjan — vodja okrepčevalnice, Toman Jožefa — snažilka, Mav Pavel — čistilec strojev, Marenk Benjamin — snemalec blaga.
VSEM ISKRENE ČESTITKE IN DOBRO POČUTJE!
MISLI, VREDNE PREMISLEKA
Človek je nepoboljšljiv optimist. Prepričan je, da utegne zadeti na loteriji, še malo pa ne pomisli, da utegne umreti pri avtomobilski nesreči.	(Maurice Chevalier)
Pri štiridesetih letih odpadejo v življenju prvi listi — vendar zori tudi prvo grozdje.
(Francois Mauriac)
Izdaja IO S A M A Domžale Urejuje uredniški odbor: Rezka Demšar, Milan Drčar — tehnični urednik, Franc Kerč, Franc Kosirnik, Toni Laznik dipl. oec, Marjan Merkužič, Albina Miš — blagajnik, Miro Pavlič — fotoreporter, Jelka Premru, Ani Rožič, Ciril Zamik in Feliks Vodlan — odgovorni urednik. Tiska:	Papirkonfekcija Krško,
obrat Valvasorjeva tiskarna.
Naklada: 850 izvodov.
Vatka Votek in Filter Filip
VIDM^A Sl IRAM DOfcRE VOUEl TlUV FUTEP, K Al 4t TEMU vzrok?
VRI KAS. V VOS^tTiV s.0 KUUKE. SI01E-NRVttN VROttVtH. LOmo m KRtVUO s.£ fA*0 KUKOMA 1\U KOM« VS.VE.M /AME-HlAVATt.	MEJUMl TE
KllVKE Vf\ M| it VŽC^LO.TO ■VRIEVEVEtf- NA&EHV) 4o\.VTV\)l?UEt'\.M\AM KAHREJL POKdt;
"iN ZATO SEhVEtEl V/J , , .
Nagradna
križanka
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 10
Prispelih rešitev:	31 kom.
Pravilnih rešitev:	24 kom.
Nepravilnih rešitev: 7 kom.
Žrebanje je bilo v oddelku konfekcije. Srečne dobitnike so izžrebale sodelavke pri izdelavi Molnv hlačk.
Nagrade prejmejo:
1.	nagrada — Slapar Maksa, skladišče surovin
2.	nagrada — Bandelj Helena, oddelek filtrov
3.	nagrada — Poljanšek Joži, tkalnica ovojev