USKLAJEVANJE ZA 
SREDNJEROČNI NAČRT
Priprave za srednjeročne načrte krajevnfli skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in ebčine pri nas dobro potekajo. Pripravljeni so osnovni materiali, ki na eni strani kažejo potrebe delovnih Ijudi in občanov v KS, na drugi strani pa opredeljujejo tudi cilje širše skupnosti in možnosti za njih realizacijo.
Koordinacijski odbor za dmžbeno načrtovanje pri OK SZDL je od 15. do 17. marca organiziraJ prvo fazo usklajevanja med krajevnimi skupnostmi in SIS.
Usklajevalni sestanki so po-kazali, da so se posamezni nosil-:i na to pomembno nalogo res-nično dobro pripravili, opre-delili potiebno prioriteto ter potrebne vire za flnanciranje programov.
Ko so na prvem sestanku jsklajevali programe med kra-jevnimi skupnostmi, se je raz-prava sukala predvsem okrog <riterijev za financiranje KS. Le-ti bi namreč morali biti taki, da bi kar najbolj izravnavali de-tovne razmere v vseh KS. Prav zato se je izoblikoval predlog, da morajo za funkcionalne iz-datke4 vse krajevne skupnosti imeti zagotovljen minimum sredstev, dodatna sredstva pa aaj dobijo večje KS, ker v njih nedvomno tudi širše zasnovana krajevna samouprava, večje je število hišnih svetov ipd.
Krajevne skupnosti se bodo zavzele za to, da bo v letošnjem letu sanirana letoviška baza v
Savudriji in so v ta namen pri-pravljene prispevati tudi nekaj sredstev. Sicer pa so se dogovo-rili, naj izvršni svet pripravi kri-terije za delitev 30 % sredstev, zbranih iz prispevka TOZD (300 din na zaposlenega). Mor-da najpomembnejši pa je dogo-vor KS, da bi v prihodnje sku-šali doseči večji efekt sredstev tudi tako, da bi formirali inter-no banko KS. Dejstvo namreč je, da imajo posamezne KS de-nar na žiro računih, a ta sred-stva niso dovolj angažirana; sko-zi interno banko pa bi jih lahko na razpolago drugim KS.
Pri usklajevanju s SIS za kul-turo, za socialno skrbstvo in zdravstvo so predstavniki KS v osnovi ocenili programe SIS kot dobre, ob tem pa poudarili, da je treba doseči prerazdelitev sredstev v okviru kultumih skupnosti v Ljubljani, tako da bo več sredstev namenjenih amaterskim dejavnostim v KS in TOZD, pa tudi to, da bodo
kultume institucije republiške--ga pomena financirane iz repu--bliških sredstev. Na področjui socialnega skrbstva je treba do--seči hitrejšo izravnavo standar--dov med občani vseh ljubljan-skih občin, pri zdravstvu pa velja več skrbi posvetiti uspo-sobitvi osnovne zdravstvene službe. To pomeni ne samo več zdravstvenih objektov, temveč tudi primemo prerazporeditev delavcev in boljše povezovanje z delovnimi organizacijami in KS..
Na podorčju vzgoje in izo-braževanja mora biti cilj do leta 1980 uvesti 1,5-izmenski pouk v vseh ljubljanskih šolah. Za zagotovitev tega bo treba iti v sprejemanje novega samopri-spevka, ob čemer pa ne bi smeli pozabiti tudi standarda prosvet-nih delavcev. Istočasno z grad-njo šolskega objekta je treba poskrbeti za stanovanja in pri-merne OD, saj lahko le tako zajezimo velik odliv prosvetnih delavcev v druge dejavnosti.
Otroško varstvo je naslednje področje, kjer bo v prihodnjih letih treba angažirati veliko sredstev, če hočemo doseči cilj, da bo leto 1980 vključenih v družbeno varstvo 58 % predšol-skih otrok. Seveda je tudi pri otroškem varstvu treba računati na ponovni samoprispevek, saj brez tega tudi s sodelovanjem delovnih organizacij problema ne bo moč rešiti.
Telesna kultura je ponudila program gradnje objektov do leta 1980, za financiranje nji-hove gradnje pa namerava tudi nadalje združevati sredstva s KS
in z delovnimi organizacijami. Osnovna orientacija je usmer-jena na področje rekreativne dejavnosti, zato naj bi v tem srednjeročnem obdobju v vsaki KS zgradili po en objekt. V večini primerov gre za ploščadi ali za druga zunanja igrišča, za-nimiva pa je ponudba, naj vsaka KS k celotni investiciji prispeva 10%svojihsredstev.
Ob koncu bi morda zapisali še nekaj zanimivih misli iz raz-prav.
—  Predstavniki KS podpirajo stališča IS, da je možna gradnja stanovanjskih sosesk le, če je istočasno    zagotovljena    tudi gradnja tako imenovanih sprem-ljajočih  objektov (vrtcev, šol, trgovin,   družbenih   prostorov itd.)
—  Sredstev    za   pokrivanje vseh potreb in občanov seveda tudi v tem primeru ne bo do-volj. Treba se je torej odločiti za prioriteto, ne nazadnje pa z združevanjem vseh razpoložlji-vih sredstev doseči tudi večji učinek.
—  Delegati v zborih uporab-nikov SIS bodo morali biti v bodoče   aktivnejši.   Aktivnost mora izhajati iz problematike KS, v skupščini pa  se mora razvijati dialog z izvajalci o vseh problemih    posamezne   dejav-nosti.
Prva faza uskJajevanja je tako zaključena. Na podlagi dogo-vorov bo sedaj treba izdeLati osnutek dogovota o temeljih družbenega načrta občine in samoupravnih skupnosti roed posameznimi nosilci načrtova-nja in oba dokumenta tudi spre-jeti in podpisati. Na osnovi obeh dokumentov, ki pomenita v bistvu usklajevanje potreb z možnostmi, pa bo do junija sprejet tudi družbeni načrt ob-čine.
V tem času pa velja stalno angažirati vse delovne ljudi in občane, samoupravnih organov v TOZD, SIS in KS ter družbe-nopolitičnih organizacij za to, da bodo vsi dokumenti izdelani kvalitetno in v dogovorjenih ro-kih tudi sprejeti.                E. J.