TRST, četrtek 28. maja 1959 L«to XV. . Št. 126 (4280) DNEVNIK Cena 30 lir Tel.i Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33.82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo ■ “n,STVO: UL. MONTECCHI št. «, 11. nad. — TELEFON SMO« IN S4-631 — Počtni predal 559 — •Usov38 ~ Podružnica GOBICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finantno-u pravni 120, asm rt ni ( : UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — NA-.tOCNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir - Nedeljska številka mesečno 100 lir, letnoJ®® 15. do 18. - Tel. 37-338 CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din| -P«*1'1' t'k0*‘ r. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega Meka Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. »4.. tol. 21-S28. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani h00-7u/3-175 Ir UMU 1(| Zahodni zunanji mini-1 Dn' Pr'b°6u v Washing-tijv spomin Dullesa. (Vj]..1 tainik Herter se je , francoskemu, angle-, j.ln sovjetskemu kolegu, 5tVslr f>.r'v°hli v odložitev iJu konference, «da se ^ počasti spomin držav-41 1 st je tako pogumno a tiir in pravičnost*. mer H dodal; «Konferen- lis , “um ministrov je po ^ e«nih razgovorov malo *»lj?tV?la- r° Je v skladu 4, urno ocenitvijo v mo-i,f“voru od 7. maja. Vem n,ogoče da sedaj vsi razumemo misli drugih da se ho na prihodnjih sestankih dovolj napredovalo, da se opraviči navzočnost ZDA na konferenc', najvišjih.* Selwyn Lloyd je izjavil: »Spominjam se številnih priložnosti, ko je Dulles prišel na to letališče, da me sprejme. Prihajam sem v imenu svoje države, da. počastim spomin velikega človeka m da izrečem vso svojo naklonjenost gospe Dulles, družini in vsemu ameriškemu ljudstvu.* Francoski zunanji minister de Murville je izjavil; »Bilo je dobro, da je bila konferenca ministrov odložena za kratek čas, zato da nam je bilo mogoče priti sem in počastiti spomin Dullesa. S svoje strani bom to storil v duhu dolgega prijateljstva, ki veže Francijo in ZDA in za njegovo okrepitev, kateri je bivši državni tajnik toliko prispeval.* Gromiko je ob prihodu v New York izjavil časnikarjem: »Prišel sem v ZDA, da se udeležim pogreba bivšega držav- k°v, ne moremo "'iitr; *skusije o tem niti no sožitje med obema različnima socialnima sistemoma. Zatem je Ulbricht protestiral proti atomskemu orožju v Zahodni Nemčiji in dejal, da njegova vlada ne misli sprejeti vojaških ukrepov proti Bonnu. Ponovil je zatem že znane predloge o mirovni pogodbi in o Berlinu in izjavil', da nasprotuje jamstvu OZN za zahodnoberlinsko svobodno mesto. «»------- oporišče ob ravniku —w n~—__ ., ministra v Franciji Pj, {J- ’ 27. TTrn4n/x »o« t* Uradno jav- h Berfu8. notranii minister L^iin. Oln in minieFar 79 1 ^Prilp08 m'nistra sta bila Vo ■?* ltdn in minister za “°ger Houdet od- Sjj" . P°novno izvoljena h, da jJa *h sta odstopila, "lesto obdržita sena- 'klit zavrača iC# Hcrlinu C^ane’m*i’ ~ Prvi tajnik ^i 6 UlKS^e socialistične \ izjalTcht ^ dopisniku V r,* ^ da ie načrt sed- VI '>braziB!r,Unu’ ki ga j' 1 j lespr. ll. Herter v Ze-boče Jemlj‘v- Pripomnil S. o dri načrt »poriniti t U države DENVBR, 27. — ZDA bodo začele graditi prihodnje leto novo oporišče za izstreljevanje raket na področju ravnika. To je sporočil na kongresu za telemetrijo mornariški strokovnjak poveljnik Freitag. Pripomnil je, da je področje ob ravniku izredno ugodno za izstreljevanje raket in to je predvsem važno za izstreljevanje raket s človeško posadko. Freitag je poudaril, da imajo ZDA prednost pred SZ v tem, da v bližini ravnika razpolagajo z bolj obširnim ozemljem. Novo oporišče bo stalo približno dve milijardi dolarjev. nega tajnika Dullesa. Poznal sem Dullesa dolgo časa, mislim petnajst let. z njim sem sodeloval na številnih mednarodnih konferencah. Skupno sva bila udeležena pri številnih pogajanjih o važnih mednarodnih vprašanjih. To je vse, kar imam reči.* Na vprašanje, ali želi podati še druge izjave o Dullesu kot državniku, je Gromiko odgovoril; «Ne zdi se mi, da je to primeren trenutek, da bi posegali v politične argumente.* Ni hotel govoriti o ženevski konferenci in izjavil: »Nisem gotov, ali bi drugi ministri odobrili, če bi govoril te stvari.* Zatem je Gromiko izjavil, da je z zadovoljstvom sprejel vabilo Herterja, naj se vrne v Ženevo z njegovim letalom. V zvezi s skupnim potovanjem v Ženevo je izjavil: »Težko je reči, o čem oomo govorili v letalu in ali bomo govorili o političnih zadevah ali ne*. Ko ga je neki časnikar vprašal, ali misli, da se bo dapjes v Berlinu kaj zgodilo, je Gromiko odgovoril: »Za sedaj nimam nič kaj reči o tem. O vseh teh stvareh se govori na ženevski konferenci*. Ob prihodu v Washington pa je Gromiko na vprašanje časnikarjev izrazil upanje, da bo ženevska koiiferenca ime-ja uspeh. Dodal je, da ne ve, ali bo imel danes diplomatske razgovore v Washingtonu. Omenil je, da j« prišel na pogreb Dullesa in zatem izjavil, da čeprav je imel številna nasprotja o raznih vprašanjih z njim, ne more iti mimo tega, da je Dulles bil pomemben državnik in diplomat. ŽENEVA, 27. —1 V odsotnosti štirih zunanjih ministrov je današnji dan v Ženevi miren. Člani delegacij, ki sodelujejo na konferenci, so se zjutraj udeležili v tamkajšnji ameriški cerkvi obreda v pečastitev spomina Dullesa. Ob 11. uri je imela koordinacijska skupina štirih zahodnih delegacij svoj vsakodnevni sestanek. Popoldne pa je je sestala «delovna skupina*, k: ima nalogo pripraviti zahodni načrt, ki je bil obrazložen na konferenci 14. maja. Štirje zunanji ministri se fcodo vrnili iz Washingtona v Ženevo v petek opoldne. Tudi v ženevskih krogih so mnenja, da bodo štirje ministiri imeli med potovanjem lepo priložnost temeljito razpravljati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu konference. Kakor je znano, bodo imeli ministri v petek ob 16. uri ožjo sejo na domu zunanjega ministra Selwyna Lloyda. V zahodnih krogih pravljf, da zahodne države nikakor mislijo razdrcd)iti svoje- ga celotnega načrta. Vendar pa je mogoče napredovati pri obravnavanju posameznih vprašanj, kakor je n. pr. začasen sporazum o Berlinu, nekatere strani nemške združitve in splošna razorožitev. V Ženevi pripominjajo, da bo ozračje med prihodnjimi razgovori boljše tudi zaradi tega, ker se je Gromiko udeležil pogreba Dullesa in ker je sprejel vabilo, naj se v Ženevo vrne s Herterjevim letalom. Poleg tega pa je rok 27. maja potekel brez slehernega incidenta v Berlinu. predstavnik sovjetskega poslaništva v vzhodnem Berlinu je sinoči izjavil, da SZ ne bo skušala spremeniti položaja v Berlinu med trajanjem konference zunanjih ministrov v Ženevi. Predstavnik je zatem ponovil izjave Hru-ščeva, da bodo spoštovali zasedbene pravice treh velesil v zahodnem Berlinu, dokler ne bo podpisana mirovrfa pogodba. V Berlinu.je bilo danes vse T O a mirno. Vzhodnonemški radio in tisk nista sploh omenjala današnjega datuma. Listi v vzhodnem Berlinu objavljajo na uvodnih mestih včerajšnje izjave vzhodnonemškega zunanjega ministra Bolza v Ženevi, ki je predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe med obema Nemčijama. Nasprotno s tem pa komen. tirajo številni listi v zahodnem Berlinu ta datum. Med drugim pišejo, da 27. maj poteka sicej: brez posebnih dogodkov, vendar pa ostajajo vprašanja, ki jih je načela sovjetska nota od 27. novembra 1958, odprta. Poleg tega je ameriška vojska poslala prav danes vojaški konvoj osmih tovornih avtomobilov iz Zahodne Nem. čije v zahodni Berlin. Verjetno so upali ha kak incident, ki ga pa ni bilo. Konvoj je redno prišel v zahodni Berlin. . Govor poslanca Beltnmja v poslanski lbomki Za avtonomijo Furlanije-Jul.krajine je 658.000 volivcev, proti pa 80.000 V okviru dežele bodo laie rešena tržaška gospodarska vprašanja in zaščitene pravice Slovencev ■ Parlament je prekinil delo do 3. junija (Od našega dopisnika) RIM, 27. — V poslanski zbornici se je danes nadaljevala in zaključila razprava o proračunu notranjega ministrstva. Komunističnt poslanec Beltrame je zahteval, da se izvede čl. 116 republiške ustave z ustanovitvijo pete avtonomne dežele s posebnim statu- tom, Furlanije-Julijske krajine. Poudaril je, da vlada nima sedaj več nobenega izgovora, da te dežele ne ustanovi, zlasti ker je na njenem področju 658.000 volivcev, ki pripadajo KPI, PSI, KD, PSDI in PRI, ki so na vseh zadnjih volitvah vključile v svoje volilne programe nujnost njene ustanovitve Proti ustanovitvi pa se je izreklo, prav tako s svojimi volilnimi programi, samo 80.000 volivcev.. Zato je dolžnost vlade, ki jo sestavljajo sami demokristjani, da začne z izvajanjem te važne točke svojega programa. Beltrame je nato obširnoi govoril o gospodarskih vprašanjih in težavah vseh treh obmejnih pokrajin, zlasti pa o pasivni Furlaniji, katero je nepravilna vladna politika še bolj zanemarila. Omenil ’’ je, da se zaradi koncentracije in- | je, da je želeti soglasnost gle- dustrije prebivalstvo seli z dežele v mesta v takem obsegu, da bi morala biti vlada zaradi tega zaskrbljena. Nato je omenil Trst in njegova pereča gospodarska vprašanja, v prvi vrsti vprašanje pristanišča, k' je prenehalo biti prirodno izhodišče na morje vsega donavskega bazena, kot je bilo nekdaj in kar ima za posledico, da se nahaja sedaj tržaško gospodarstvo v skr»jno kritičnem st-nju. Beltrame je dejal, da bi se vsa ta vprašanja z ustanovitvijo avtonomne dežele s posebnim statutom laže rešila. Pri tem je omenil, da bi bile na ta način zavarovane tudi pravice slovenske manjšine. Končno je poudaril, da se je videmski občinski svet, v katerem imajo demokristjani večino, s posebno resolucijo soglasno izrekel za ustanovitev avtonomne dežele. Deja' f minister za obrambe pride_z večjo delegv Tirano Hruščev napoveduje raketna oporišča v Albaniji kot odgovor na postavljanje takih oporišč v Italiji in Grčiji - Dolge izjave glede italijanskih vojakov, ki so med vojno padli v SZ - Mednarodni položaj je po mnenju Hruščeva dober TIRANA, 27. — Albanska agencija ATA javlja, da bo kitajski minister za obrambo maršal Pen Teh Huai prišel jutri V Albanijo, kjer so sedaj že Hruščev, sovjetski obrambni minister rnarsai Malinovski in predsednik vzhodnonemške vlade Grotevvohl. Agencija pravi, da prihaja kitajski minister v Alba- nijo v okviru obiskov »dobre volje*. Minister prihaja na čelu večje delegacije kitajske vojske. V Albaniji bo o*tal do 2. junija. Sovjetska delegacija bo odpotovala iz Albanije štiri dni pozneje. Danes je Hruščev v spremstvu albanskega min/istrskega predsednika Sehuja in tajnika KP Albanije Htrdže prišel v Skaid»r~. Na sestankuj • kt so ga organizirali V tem mestu, je Hruščev ponovil, da se bo SZ trudila, da se doseže sporazum v Ženevi. {(Pripravljeni smo skleniti mirovne pogodbe z Nemčijo, je nadaljeval Hruščev. Ce bodo z nami pošteno govorili, bomo mi uporabljali enako govorico. Toda če nameravajo, kakor je izjavil Adenauer, govoriti s položaja sile, tedaj bomo rekli: ,Ne trudite se zaman, izgubljate čas.’* Zatem je Hruščev ponovno govoril o oporiščih za izstrelke v Italiji fn <7rčfjl in izjavil: «Ti ukrepi spravljajo /v nevarnost, ljudstvo teh dv|h držav.* Ponovil je, da mjbč sovjetskih izstrelkov preseja amefrUUce izstrelke, in je na-dKdVHil, da bo SZ ostala za-govornica miru in varnosti rla- ............................. timi................. Številni politiki z vsega sveta so se udeležili pogreba Dullesa Na željo Dullesove vdove ni bile nobenih govorov ■ Predlog za postavitev spomenika pokoihiku v"' t>dai v vojaški spo-sat \*«V26ie 3v.b zab°dne drža- 8am0Je’ ua načrt po_ «1 ‘»krajna stali- £ ob začetku konfe- SN i ■' *ahort*atem dvom, da i "'Um države dose-kV dalje J Ženevi. Izja-.“'tuj 7 da bo treba na V°seči .Konferenci najviš-ki komPromisne aJ omogočijo mir- WASHINGTON, 27. — Nad tri tisoč ljudi, od katerih so bili trije ministrski predsedniki in 15 zunanjih ministrov, je prisostvovalo danes ob 19. uri (po srednjeevropskem času) pogrebnim svečanostim po Fosterju Dullesu, ki so bile po prezbiterijskem obredu v vvashingtonski katedrali. Cerkveni obred je trajal približno pol ure. Brali so nekatere odstavke iz sv. pisma stare zaveze in peli nekaj pesmi. Na prošnjo Dullesove vdove so sklenili, da ne bo nobenega govora. Dullesovo ime se je omenilo samo proti koncu obreda, ko je pastor Barnes na kratko govoril o delu Dullesa, ko je prebral sedanjo izjavo, ki utemeljuje podelitev »kolajne svobode., katero mu je podelil Eisen-hower nekaj dni pred njegovo smrtjo: »Delal in živel je v prepričanju, da bo svoboda ohranjena, dokler bodo ljudje pripravljeni posvetiti delu za mir iste skrajne' napore, ki so jih izvršili med vojno.« Na častni straži je bilo nad sto pripadnikov vseh zborov ameriških oboroženih sil. V zadnjih 24 urah se je poklonilo spominu Dullesa okoli 20.000 ljudi. Po končanem obredu je Šest vojakov preneslo krsto na mrtvaški voz in zatem je žalni sprevod 200 avtomobilov krenil na pokopališče v Ar-lingtonu. žalni sprevod je bil dolg okoli dva kilometra. Pred pokopališčem v Arlingtonu so krsto položili na topovski podstavek, ki ga je vleklo šest konj. Tu je čakala tudi formacija šestih bataljonov voj ske, mornarice, letalstva, jna« rinesov in obalne straže. Na pokopališču so izkazali Dullesu vojaško čast in ob svira-nju vojaške godbe so truplo položili na jeklen podstavek. Sledil je kratek cerkven obred in med tem je zadonelo devetnajst topovskih strelov, zatem pa je sedem vojakov izstrelil* tri Zapored,«* salve. Po končanem o(bredu se je dolgi sprevod avtomobilov vrnil v Washington. Na pokopališču v Arlingh- tor.u, kjer je bil Dulles po- kopan, je ameriški in«M>! ko« U za drža cbrčžjt ču fr1 tem \pko| menik ne opanih 92.000 janov, moških tov in voja-osebne zasluje pkopališče je žb mac na grifonom. Na je tudi s^o-an*nyi vojaku. I Med otfebrtfcstmi, ki so pokopane na tem pokopališju, so predsednik William Hovard Taft, znani raziskovalec adifi-ral Robert Peary, gener|li John Pershing, Jonathan Wright in Hoyt Vandenbe^g, znani polarni ranskovai^c admiral RiehflZft fy,r Telovo, Gojko ^ Sonce vzide ob 4.22 tol za*0 sonce vzide od .-na 19.42. Dolžina dneva J5./U. Vzide ob 24.00 in zatone Jutri, PETEK, 29. Majda Upravo Delavskih zadrug je treba demokratizirati Spletke KD, da bi sedenje komisarje zamenjali dngi ■ Delavske zadruge morajo imeti odločilno vlogo pri naporih za znižanje cen T Položaj v Delavskih zadru- kuni, če je le v korist vlada- ključena vsaka možnost ma- —dno bolj zaostruje, fcči aemrfkrištjan|ki * ifliki; gah se vedno bolj zifostruje saj. jp, nedvomno ab§urdpp, da. je to delavsko podjetje v rokah komisarjev ge toliko let po končan; vojni in «zmagi demokracije*. Razumljivo Je bilo, da takoj po vojni ni bilo mogoče izvesti dosledne demokratizacije tega podjetja, vendar pa že kaj kmalu niso obstajal; nikaki objektivni razlogi za komisarsko upravo. Resnični razlog je torej bil v bojazni določenih političnih krogov, da ne bi imeli več Delavskih zadrug monopolno v rokah. 2e bivša Zavezniška vojaška uprava je namreč pred leti imenovala komisarsko u-pravo na osnovi takrat vladajočih štirih strank in ti komisarji še vedno vedrijo in oblačijo v Delavskih zadru-gah. Postopno pa postaja to stanje vedno bolj nevzdržno, tako da je bila tudi tržaška KD prisiljena popustiti in je že v aprilu priznala, da h; bilo treba izvesti demokratizacijo. Takrat je njeno glasilo «La Prora* objavilo vest, da je pokrajinski tajnik KD v razgovoru z vladnim generalnim komisarjem obrazložil sklep pokrajinskega odbora KD o dokončni ureditvi stanja v Delavskih zadrugah. Do tega naj b. prišlo še letos z izvolitvijo upravnega sveta, v katerem naj bi večino članov izvolili člani Delavskih zadrug. Vendar pa po predlogu KD ne bi zastopali Delavskih zadrug samo izvoljeni člani, temveč naj bi bili zastopani v upravnem odboru tudi ime-r.pvapi predstavniki tržaške občine, pokrajine in «Banca Nazionale del Lavoro*. Te u-stanove sp pred. vpjno prispevale znatno vsoto' za sanacijo podjetja, ki ,je. bilo v, težavnem 'položaju zaradi fašističnega upravljarija in naj bi torej po kapitalističnem načelu vloženega kapitala imele sedaj važno besedo. Očitno je, da bi to pomerilo v praksi določeno nadaljevanje komisarskega režima, ker so vse tri omenjene ustanove v rokah demokristjanov, ki bi pač dosegli imenovanje svojih ljudi in bi imeli na ta nedemokratični način zagotovljeno večino. V praksi se hoče celoten manever izvesti na ta način, da bo vladni generalni komisar izdal dekret, ki ne bo povsem v skladu z zakonskimi določili in ki naj bi vključil v upravni svet tudi omenjene tri imenovane predstavnike. Te namere so kaj značilne, saj kaže, da ne predstavlja za komisariat nobeno težavo Izdati'zadevni dekret, pa čeprav je v nasprotju z za- medtem ko pa se odkrijejo številne in nepremostljive težave, kadar naj( bi komisar izdal juridično podčbed dekret v kor»t prebivalstva. ' Zato člani in zlasti sindikalne organizacije zaposlenih delavcev upravičeno zahtevajo, da je treba izvesti volitve na osnovi zadnjega dosledno demokratičnega statuta iz 1921. leta, ki odgovarja željam in težnjam tržaških delavcev, ki so Delavske zadruge ustanovili. Demokratizacija tega delavskega podjetja ne sme pomeniti samo pomemben korak ureditvi splošnega stanja v našem mestu, temveč mora privesti tudi do okrepitve podjetja. Sedanja komisarska u-prava je namreč dokazala, da od zgoraj imenovani komisarji ne morejo uspešno voditi podjetja. Cuje se preveč govoric povezanosti in podreditvi podjetja raznim ustanovam, ki nimajo z zadružništvom in zlasti z njegovimi cilji nobene zvez«. Za to plat poslovanja niti -ni odločilnega pomena, kdo bo upravljal ustanovo, temveč bi zdravilno Vplivalo že širše nadzorstvo potrošnikov, tako da bi bila iz- hiriacij, podrejanj tujim inte-lesoir^ in temnim kupčijam. Ta plat celotnega vprašanja p^ zanima vse prebivalstvo, vse potrošnike in ne samo člane Delavskih .zadrug. Pred več kot petdesetimi leti so namreč delavci ustanovili to podjetje prvenstveno zato, da bi vplivalo na znižanje cen, da bi dobavljalo pctrošno blago brez dobičkov, razbijalo mo-nopolitične položaje in odstranjevalo škodljive posledice preštevilnih posrednikov. To nalogo je pred prvo svetovno vojno častno izpolnjevalo in delno tudi po njej, dokler je bilo še nekaj let v rokah delavcev. Nato je prišel fašizem in po drugi svetovni vojni imenovani komisarji Podjetje je' prišlo iz delavskih rok in sedaj praktično posluje prav tako (včasih še celo slabše) kot privatniki in se podreja njih interesom. Demokratizacija Delavskih zadrug mora torej privesti do odločilnega preobrata pri politiki nakupov, odstranjevanju posrednikov, ki imajo mnogokrat tudi politično zaslombo. Delavske zadruge morajo pričet; izvajati odločno borbo za zniževanje cen in izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Po vrnitvi tržaškega SNG z gostovanja v Jugoslaviji Naše SNG je sodelovalo na eSterijinem pozorjut v Novem Sadu ter gostovalo v Zagrebu • Nocoj podelitev nagrad ! f:»t V Barkovljah podirajo staro kopališče. Na istem mestu bodo zgradili novo, ki bo podobno kopališču gTopolinoa, .DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina pok. go-~‘irko spe Pavle Zega daruje Mi FerfoUja 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojne gospe Pavle Z ega roj. Smuč da-luje družina Kukanja 1.500 lir za Dijaško Matico in 1.500 lir za sklad »Sergija Tončiča*. V počastitev spomina ' pok. gospe Pavle Zega darujeta Pavla Ul Drago Curk 5.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. gospe Pavle Zega daruje družina Tončič 2000 lir za Dijaško Matico in 2000 lir za sklad »Sergeja Tončiča*. V počastitev spomina gospe Favle Zega daruje Ema Tomažič 2000 Mr In Sonja ter Just Colja 1000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 27. maja se je rodilo v Trsitu 16 otrok, umrlo je 9 oseb, porok te bilo 9. POROČILI SO SE; delavec Sil- vano Roasetti ln gospodinja Egle luratvich, vrtnar Frances00 Pierl in uradnica Giustiina Colja, strojnik kapetan Luciano Cesinl in uradnica Maria Danielli, karabinjerski brigadir Mariarvo Mancini in uradnica Rosa Aoclavio, stavec Luigl Pessina ln uradnica Glorgla Coilmani, mehanik Ales-sandro Breznikar in zobotehnlk Emilia Piraljiin, mizar Marino Pa-dovan in gospodinja Maria Sar-tori, finančni stražnik Alfrede G.orgio in uradnica Odetta Fie-rentin, uradnik Romano Favretto in gospodinja Rosita Bernlni. UMRLI SO; 69-letni Luigi Gant, 59-letni Vincenzo Pletro Ammira-bile, 72-letni Giovanrvi Schafer, 8. letini Francesco Predonzan, 71-lettna Giusappina Corvtus por. Fonda, 58-letna Anna Caric vd. Micheluzzi, 71-letina Aureliia Kan. dus vd. Stradella, 75-letnl Glaco-mo Minut, 80-letni Artdrea Piu-metto. VČERAJŠNJE'CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj- Višj«, V 3. prevladujoče) pomaranče; »rdeče* ; . . . » • 94 141 tl 8 »svetle* t * 1 50 118 94 »ovalne* . k . . 83 176 153 limon« • 1» k 71 141 123 češnje . . r, • « k 59 235 106 jagode . . . . • • a 129 294 165 jabolka; »abbondanza* t , 47 71 59 »abbondanza* II- 36 41 36 »imperatori* . . , . 47 83 53 «delizia» . . . . , , 83 141 129 beluše .... .. . 120 280 170 rdeča pesa . , , , 40 80 45 pesa • • 25 60 50 artičoke (1) . , 9 22 20 čebula . . . •, , 36 59 47 razna solata . ; , a 40 100 80 nova solata . , -. , 80 250 150 krompir . . , k 21 32 24 nov krompir . . , , 40 50 47 grah . . . . . 1 , 53 118 83 istrski grah . , . . 30 120 90 paradižnik . . a . , 176 376 306 zeleni radifi . • • 50 250 90 špinača . . . . a a , 30 90 60 bučlce . . . . a . , 71 220 83 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Valute Zlati funt Marengo Dolar . . , Frank »franc, Frank sviC. , Sterling Dinar Šiling Zlato . Milan Kim 5900 — 6100 — 4450,— 4550 — 617.— 621.— 123.— 125.— 143,— 144.— 1725 — 1750,— 83 — 87 — 24 — 24.50 702 — 704 — 148.— 149,— Javni nastop gojencev GM Občinstvo je bilo zelo zavodoljoo z rezultati, ki so jih pri svojem delu pokazali posamezni gojenci, pevski zbor in orkester Ko se je včeraj . zaključil v dvorani na stadionu «1. maj* javni nastop gojencev Glasbene šole Glasbene Matice, je tajnik Slovenske prosvetne zveze Edvin Svab izrekel u-stanovi čestitke od 50. obletnici, kar je bil« GM ustanovljena, ter se ji zahvalil za njeno plodno delo. Obenem je ravnatelju dr. Demšarju izročil umetniško sliko, nakar se je ta zahvalil SPZ, vsem tistim ki stoje Glasbeni Matici ob atrani * svojo pomočjo, staršem gojencev ter gojencem samim, ki poleg svojega študija najdejo še čas, da se posvečajo tudi glasbenemu študiju. In prav zares zaslužijo gojenci zahvalo in priznanje. Na javnih nastopih pridejo na vr. sto sicer predvsem gojenci, ki morejo res kaj pokazati; to pa nikakor ne pomeni, da nastopaj o samo »najboljši*, kajti takih «najboljših* je vendar toliko, da bi se tak večer ne končal tako kmalu, če bi nastopili VSI katerih igra je te na taki višini, da se morejo z njo postaviti na javnem nastopu. Tako pač lahko zasledujemo razvoj posameznih gojencev od leta do leta, obenem pa vidimo na takih nastopih vedno nove gojence, ki se vedno bolj prerivajo v prve vrste. Včeraj so kot pianisti nastopili (po vrsti) Marina Čohanja, Magda Kuret, Tatjana Pertot, Kiko Adamič, Jurij Vo. dopirec, Iva Bone, Marta Ščuka, Bruna Legiša, Danijela Nedoh ter Tatjana Uršič. Med njimi je velika razlika že v letih, dobi študija in seveda študijskih rezultatih. Poleg Tatjane Uršič, ki jo poznamo že nekaj let in občudujemo njen stalni napredek in ki nam je včeraj ugajala z De-bussgjem, nam je bila zelo všeč Danijela Nedoh. Pa tudi v ostalih pianistkah višjih letnikov (Bruna Legiša, Marta Ščuka, Iva Bone) se polagoma kristaliziraj o posamezne osebnosti. In neko lastno interpretacijo iščejo celo tisti, ki niso še niti tako sigurni, ko morajo igrati na pamet. Številčno so za pianisti na drugem mestu violinisti; včeraj smo slišali Aleksandra Zupančiča, Danila Pertota, Žarka Hrvatiča ter Roberta Faganela. Medtem ko kažeta zadnja dva že znatno uigranost, je tudi pri prvih dveh očitna dispozicija za nadaljnje uspešno delo. Kot čelist je ponovno nastopil s celo sonato mali Žarko Uršič, Nadalje sta se vsak s svojim instrumentom spet predstavila flavtist Mihael Renko ter oboist Andro Vuga. Kakor nam v prvem raste vreden naslednik Miloša Pahorja, tako spada tudi drugi v vrsto pravih muziko«. Vse nastopajoče spremljajo, kjer je treba, gojenci sami. Tako so se učeraj še po tej plati izkazali Maja Možina, Danijela Nedoh, Tatjana Uršič, Hektor Jogan ter še Neva Vrabec. Posebno je navdušil otroški pevski zbor šole GM, pomnožen z otroškim zborom PD »Ivan Cankar*, pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča. Dokaj številen zbor je zapel pogumno ter tudi na težavnih mestih sigurno. Priznati je treba, da je s svojim nastopom najbolj vžgal pri občinstvu. Boštjančič je zbral za nastop dela treh tukajšnjih avtorjev: Vrabca (Krokodil), Grbca (Svat) in Boštjančiča samega (Ježek ima polje). Pesmi niso bile lahke, toda dirigent je suoje male pevce dobro pripravil. Zlasti je navdušila Boštjančičeva, ki so jo morali celo ponavljati. Nastop je zaključil mladih-s ki orkester pod vodstvom 1 prof. Oskarja Kjudra ki. je zaigral Bachov Preludij, fugo in finale. Prepričani smo, da bo Kjuder s temi suojimi glasbeniki še marsikaj dosegel. Ta javni, nastop, ki mu je prisostvovalo še kar precej ljudi, je bil vseskozi na lepi višini in je bil občinstvu vidno v*** Soli GM, njenemu učiteljskemu zboru ter gojencem želimo še mnogo uspehov. (Sedaj pa še samo majhno pripombo: na prireditvi, kjer je med občinstvom precej o-trok, bi morala poslovati kaka rediteljska služba, ki bi ta drobiž nekoliko disciplinirala; če že ne zaradi drugega, vsaj iz obzira do nastopajočih.) LJUDSKA PROSVETA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trsšu Ima sejo v petek 2*. maja t. 1. ob 11. uri na sedežu v Ul. Roma 15. zz ( OLEPALlSČA ) Predstava v Borštu «Pop Čira in pop Spiraš odpade zaradi obolelosti v ansamblu. V nedeljo 31. t. m. ob 17.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj* Vrdelska cesta -1 IV. javna produkcija BALETNE SOLE SNG TELOVADNI ODSEK SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU priredi v soboto 30. maja t. 1. ob 21. uri C KINO Exce«sior 14.00 »Jaguarjev prijatelj*, W. Chiari, I. Corey, M. Ca.roten.uto, Fenlce 14.00 «Tvoja kota peče*, 1. Booth, A. Quinn. Arcobaleno 14.00 «Kvota peri-skop», J. Garner, E. 0’Brien. Cinemasc. Tech n. Supercinema 14.30 «Mi gangsterji*, G. Cervi in Fernandel. Men za smeh! rilodrammatico 15.00 «O.K. Ne- ■ ron*. - Nov variete. Grattacielo 15.00 «Osmo čudo sve- ta*. Oinenoascope technicolor. Cristallo 15.00 «zadnja noč TELOVADNO AKADEMIJO v dvorani na stadionu «Prvi maj* v Trstu, Vrdelska cesta ,7. C IZLETI Planinski izlet h Kekčevi koči in na Skalnico. V nedeljo 31. t. m priredi SPDT planinski izlet h'Kekčevi koči nad Solkanom in na Skalnico (Sv. Goro) nad Gorico. Tu mogočni razgled od morja do Alp .in prigrizek v turistični postojanki. Odhod z vlakom cb 6.35 do Gorice. Zbiranje četrt ure prej. ( Šolske vesti ) Osnovna šola v Borštu bo imela danes 28. maja, ob 17, uri v vaški dvorani v Borštu ponovitev zaključnega šolskega nastopa s pravljično Igro v štirih dejanj-lh «Mogočni prstan* ki jo Je napisal Fran MIlčinsKi. Vabljeni! NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Koma 15; Croce Verd«, Ul. Setteforvtane 39; dr Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signort, Trg Ospedale 8; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. Urnik trgovin za danes Danes, na Telovo, so zaprte vse trgovine, razen; mesnic, ki bodo odprte od 6. do 11. ure, pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn od 8. do 21.30 in brivskih ter frizerskih salonov, ki bodo odprti od 8. do 13. ure. Glavna ribarnica in prodajalne rib v mestnih o-krajih bodo odprte od 8. do 12. ure, medtem ko bodo fotografski ateljeji odprti do 13. ure. Občinski kopališči v Ul. Manzoni in Ul. P. Verone-se bosta odprti od 7. do 12. ure, kopališči na Opčinah in v Sv. Križu pa od 8. do 13. ure. Zveza malih in srednjih industrijcev sporoča svo-iim članom, da prejmejo delavci in uslužbenci danes normalno plačo, čeprav ne delajo. Delavci in uslužbenci, ki pa bodo Jutri delali, bodo poleg normalne plače prejeli še povišek, ki je predviden za praznično delo. Warlocku», Richard VVidmark, H-er»ry Fonda, Anthony Quil. Cinemascope. Capitol 14.30 »Ubogi- milijonarji*, MauriziO Arena, Sylvia KOOCi-na, Lorella De Luca, Alessandra P^naro, Fred Buscaglione Astra Rbiano 15.00 «Globoke vode*, A. Ladd. Alabarda 14.30 «Drevo obešen-cev», G; Cooper in M - Shell. Aldebaran 14.00 «Cas življenja*, J. Gavm in L. Pulver. A r isto n Glej letni kino. Aurora 15.00 »Krik in bes*, Yul Brynner, J. Woodward. Garibaldi 15.00 (poletni 20.30 in 22.00) »Patrulja rdečih suknjičev*, Rita Mofena, James Craig, Keith Larsen. Technicolor. Ideale 15.00 «La Maja desnuda*. Impero 15.00 «Christine», Romy Schneider. Italia 15.00 «Blatna stena*, To- Moderno 14.00 «Blatna stena*, To-ny Curtis, Sidney Poiter. Nagrada za najboljšo igro na festivalu v Berlinu 1958. S. Marco 16.00 ((Osvobojeni Jeruzalem'*, F. Rabal, S. Koscina, M. Ca.iale. Savona 15,00 «Komisar Maigret*, Jean Gabin. Viale 14.30 «'Navihane, toda... lepe*, Claudio Villa, Rosella Como, Mario Riva. Prvič. Vittorio Venelo 15.15 «Mačka», F. Arnoul. Belvedere 15.30 «7. konjeniški* Technicolor. Marconi. Glej letne kine. Massimo 16.30 ((Vampirjeva kri*, D VVolfit, B. Shelley. Novo cine 14.00 »Ura X: Gibraltar ali smrt*, Laurence Harvey; Musorgski: Slike z Odmevi iz Španije; 1*. ^ g 15.9 16.00 noger nuget, _i:bd C3iy, mi; 17.25 Grofe: suita; 18.15 Čajkovski, | št. 4 v f-molu, dPd® , nosvd^ in vzgoja — Vzgojna Pr -v. nica; 19.20 Pestra S Šport; 20.30 GlaSben> ' f» , 2.00 »Vzgleden mo*',« 0 „ riti dejanjih; nato ^rvna gl3**J Gillespie; 23.30 PoMO®11 'i TRST ' 17.00 Prenos črvgeP.jTč iv.uu r-renus “‘“"T-genl ” i, ene od nogometnih _ te gj a, državnega prvenstva, p !i fonični koncert; 19-35 ^ g, ^ mer in njegov orkester,- sorgski: So roč i nski II. PHOGBA" Jj-v 10.00 Zeleni disk " f ^ H tranja oddaja; 11 tretji; 16.00 Napolitaf®« pl(ji | 17.00 Operna glasba: , z nami; 21.15 R. {e* g w Čudna zgodba dr. H Hydea. Se KOPEB jjl Poročila v Italija®** ^ 17 15, 19.15 22.30. ,,n lU , Poročila v slov.: 15.00. .. jno.!.::«' 5.00-6.15 Prends prenos RL; 7.15 <'J** ^ jutro; 7.40 Glasba ?a “"nJO V m 11,00 Otroški 92; 12.00 Glasba P% del „ rl; op, 12.90 Glasba po 13.40 Kmetijski """voj«.,’ Igra godba JŽagreb^'.^; io Agtct gUUUd „ lasti; 14.00 Glasba P<> ‘ a of ' ro^0rpr^0l,OLOrfK« . Dujcš; 14,40 ^ :t II. del); 15.20 SloV®^. ^ Slovenski^, d* sj|I ne izvaja Slovensiu 17.00 Prenos RL; j7'1^ OPffi ster Morton Gould; • -. r>; 1 “a ch-. 1(100 RndilSK3 F b glasba; 18.00 Radijska » ilasba; 19.00 Si Lahka glasba, noS s, iodije; 19.30-22.15 Pre«f (jgii«®! Igra »Australian Ja ')•) »in riihc.Fnn 7Q anKu Dawr| Addams; zgodba poveljnika C irabba. Odeon 14.30 »Večni potepuh* Oharlot. Radio. Zaprto. KINO V MILJAH Verdi «Casino de Pariš*, Cateri-ma Valente j V. De Sica. LETNI Arena Diana (Ul. P. Revoltella 49 ) 20.00 «Arrivederci Roma*, M. Lanza, R. Rascel, M. Al- lasio. Ariston 20.30tM(Clov«k, ki ni ho-tel-uBireti*. p. Murray, D. Var. m 20.00 ((SkandM v zavodu*, B. .Gr a bi e in S. North. » Marconi «Gi-di časi za narednike*, AuHy Griflith. ef% "v Fonziana 20.00 »Znak zakona*, A. Perkins Ih Tl. Tecnn- Valmaura ' 20.06 »Počitnic« na Ischii*, M. Arena, A. Cifariello V. De gica. Cinemasc. Techn. Garibaldi 20.30 «Patrulja rdečih suknjičev*. B A D I O 3 ČETRTEK, 28. maja 1959 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenske zasedbe in zboni; 9.00 Mo. zart: Kvartet za godala v G- dum, K 387; 9.30 Koncert za godbo na pihala; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; .12.45 n v svetu kulture; 12.55 Orkester Ray Heiu-dorf; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Karakteristične zasedbe; 15.00 Evropa; 23.05' POi SLOVENIJA 327.1 ra. 202.1 m-, Z17.oO, *! ij7 Jid.l IU, Poročila: 5.00, b.0", ^ 10.00, 13.C0, 15.00. 22 00. 22.55 Deni L (v , 8.05 Odprimo S>»», -8.40 Potopisi in spo^hgMi': 0 ko Pavlovič: S Tito® g# ^ z,ve - V.; 9.00 Pevc‘ !V» Celja: 9 20 Melodij®, iraH f*?. k Celja; 9.20 Melodija, Ff, |. .n JZ. .8 ,« moJ Li- F Hc ritem'; 10.10 Plesni .*W narodov v solističnip#. ) Igra orkester ^ LoUš'11 jj.'i ^i! 11.00 Arije iz fra’?31ane ji *fti V, ,a cicibato>f ^ .l|- 11.30 Oddaja za Astrid Lindgreen: L1 jliKto “le oblast; b) Glasbena glJ f- 12.00 Koroške b) Gla^ePOT« K2^i Inž. Mirk»Jr ko jternjak; 12.15 ^sien 'p o svefv - inž Mirko. liJ.#,;: ^»1 a" zabavnih .zalefi- , Dvorak' {aVtorieVp te, Pesmi slovenskih * -wif 1 Mariborski komorn1 Naši Rajka »Sikoška; 14-l5-0o*af6 Saici čestitajo id Ljdt1 $ Hvh 15.40 Na platnu sm°17 tO K.:et‘ b , _ fzbr^ti srk)'za SUdio. 20J)0 «Berkuloy,a dela*, S. n*ga sveta; 18,00 gL Ofk * Reeves, S. Koscina. Cinemasc. Mamica, poglej i8r ruie**; V ta Za); ,18.15 Zabavna' ‘pi* ^ „ 1 Raidijsfca univerza škovič: Prometna vai Radijsk^dnevriik^-večer domačih PeSIT\irnčiJS-«i(ihI i> ,30.50 Balada Iva \l rarna oddaja); 2130 fT* t zakladnice — s; ti Godalni kvartet 2y|lr“ svetu jazza; 23.10 orkestra Slovenske Pi televiZDA pt P, ta, pO , V -• i' liji — prenos z^Ggi JK fl ,"h krožne etape Rirr,.'n~Ke; ’ šP°j *1 17.30 Oddaja za « % roftiia- ir 4» stari 1(1n»eP?..a . * ročila; 18.45 Stari 20.30 Poročila: JLOO po .JJ.V, daja kolesarske V S [21.15 »Odnehaš ah ' p? • ^ 22.30 Današnji >sv PARILLA 99 kub.4 takti-4 prestave Liri MELIllOf Ulica A- ODPOS1' Bvo, Zflkal jn nov natečaj v najvažnejši, najbojjatejši, najzanimivejši, ki je bil da sedaj v Trstu: T, 4 M F 4, * n ■ - jjlN ker zneseli dobiti«^, v prvih treh n*es' -- ni bila ni kali razpisana na n o h e nem naieC ,U\J||i>yu vVljI našem meslu ker način natečaja predvideva, d* ja dnbitak gotov, x nagradami pu 5110, 1U0II, 2001^^, r 3000, 5(100, 1U.U0U, 20.0(10, 3U.0UU, 5U.00II, 100.000 lir ker je dobitek takojšen, brez dolgočasnega čakanja, ne da bi morali hraniti kupone, brez nevarnosti, da hi jih zgubili in no da bi morali slediti raznim žrebanjem .hnP* it' ker si hupee oschnn takoj po jad žreba uagradu, sam izbere ovitek, 0 f In prečita znesek dobitka, ki je nap'1"1 notranjosti bor kljnb taknjšnjemn In rednemu izplačilu nagrad (do danes že nekaj tisoč, kut sc to periodično sporoča pn tisku), ni nobenega, niti najmanjšega povišanja cen, ki so že itak tako nizke Ovn, zakaj jo natečaj Oddelek za moške, Knrzo Garibaldi 5 Oddelek za žene In otroke l.argn Darriern l/ecchia 1 CoucMm »fi: zainteresiral, navdušil v c 8 T r MIHALJ ZO 00 irk«*1 i fistokratinja e; 15' meni niso tovariši, ..._.......... K 'ki nosijo klobuk. veto*1 * **nska klobuk in svi-t; °*avice in morda celo ,otri “ v jU naročju ali zlat zob, * ,tls*okratinja zame ni r tka ""»Krat jlJ* ’ toniveč popolna ničla. Sr moram resnici na aoP°Vedati- da sem se svo" n * ,■ lud' jaz zaljubil v ■5 S ,,''tlnio. Hodil sem z ai it o ‘Pohode, jo spremljal TU je tudi od- iP0Vedala svoje idejno Str*I „anje; Srečal sem jo oo* ^ "išnem dvorišču, na S 1,, 'esta«ku hišnega sve- tako. in 3m °krog sebe in za-5( to spakljivko. Ima .j D?®avice in zlat zob. ’ w,rzavtjanka», vprašam, sj, Prihajaš? Iz katere "Jaz?* odvrne. «Iz 5"*’■ jojflii nalj« državljanka z vod- !jk»f >Ij^aVo ih straniščem? V?^Sedai?>> Ogovarjala ona, 5#f.v redus- ‘:iIoe ^ zavila v svileno MS *n molčala. Samo it .. .me je i očmi in Sj S| “ ie svetlikal v ustih. ^il^ k njej mesec dni. ™ ie k „ »alo bolj zgovorna. . v°dn; *.Ai.edu- Hvala vam, Gri- '’rlasavoviž»-. „ va začela hoditi sku _ tva!aSprehode po korzu. W D6i Je’ j° držim pod i w- ' # ‘bu Sem se zaljubi je- tv,»i 8°trekl:l0bSek’ a mi be' • m sram me je m Ca . °? mi je rekla: Da _l- ,r J’ tilt«. misl*te. ko me ta* jj^i PO ulici! V glavi se 1 [iti ki|t„'“l0Vek kakor vi, ki 1 (t %,». v.sega še državni 0 ^ Petjati, na primer, ^inv- sem dejal’ Rav' ■M na napeljava je se- ■,;°nar. bi moral biti ka- ?.iglicaieHga,. dne ie Partij-delila vstopnice za ntio Hi sem dobil sam, < ^rtvoval Vasilij, . Vstopnic sploh tf: ^ /*edat in tako nisem (f, ? sedeža nista sku- tf' d. 1 v Parterju, Va-jJoA ...113 galeriji. It **? šla v gledališče. M k vtdf,a. na naoje mesto, iC ^ (j, slI'jevo. Moj sedež l»k, • niti n. ------------------------------------ ttjtt "ta in niti nje v visoko, da nisem »Si sva se srečala nf tf, ve#*n, > «S"U (j | *•?» napeljava do- ttlhl , Hi k-« Je odgovorila in »o jaz pa za njo. S Vk 1 j' °di zapičile v S|hi.’ v j® hil naložen j»k0 Ftel sem se okrog muha okrog vrele lA1?*0’ Kar naročili, PU{am jaz», d H j0 j* rekla, zgrabila * Ha a posPravila. denarja —‘J« malo ali nič. , v 'morem je za tri SSli6- j«' pa v stra- htoi j Po 'epih, da bi J dr<>hiž. Toda - de- narja ni. Ona pospravlja torto za torto. Sem kakor na žerjavici, toda molčim. Naenkrat me je prevzela malomeščanska bo-ječnost. Trsto hudičev! Lepo je biti kavalir, toda denar je le denar. Sukam se okrog nje kakor petelinček. Ona se smeje in želi, da ji dvorim, Pra vim: «Morava se vrniti na svoja mesta. Zdi se mi, da že zvoni k drugemu dejanju*. «Ne», reče ona in si vzame tretjo torto. Previdno pripomnim: «Ali ni preveč na prazen želodec? Da vam ne bo sla- D0?» Ona pa: «Ne, vajena sem tega.« In si vzame še četrto. Tedaj mi kri zavre: «Vrni jo!» Ona se prestraši, odpre usta in zob se zasveti. Kakor, da mi je padla koprena z . oči! Pomislim: «Nič zato,.če se ne bova več sprehajala*. «Vrni jo, za vraga!* In jo je vrnila. Jaz natakarju: aKoliko plačam za tri torte?* On ravnodušno: “ «Za štiri, prosim!* «Kako štiri? Saj je četrta še na podstavku!* «Res je še tam* odvrne on, «toda ugriznili ste jo in prijeli z roko*. * «Kaj še* pravim. «To so samo vaše fantazije. Ne bodit« smešni!* Toda on ostaja ravnodušen. Ljudje se zbirajo okrog nas in strokovnjaško razpravljajo o tortah. Eni trdijo, da je bila ugriznjena, drugi, da ni bila. Obračam žepe in seveda, stresem ven vsakovrstno šaro. štejem pare. Komaj, komaj spravim skupaj za štiri torte. Vse prerekanje je bilo odveč. Nato gospe: »Pojejte, državljanka, saj je plačano*. Neki tip, katerega nisem nikoli videl ne poznal, se vmešal »Daj sem, bom jaz pojedel*. In pojč torto, ta lopov, plačano z mojim denarjem. Vrneva se v dvorano, po predstavi domov. Doma mi ona reče: «To je naravnost svinjarija z vaše strani. Kdor nima denarja, naj ne vodi gospč v lokal*. Jaz pa nazaj: »Sreča ni v denarju, državljanka. Oprostite za nadlego!* domačini Pred prihodom Evropejcev so bili sedanji avstralski domačini edini prebivalci tako imenovane najmlajše celine. To so ljudje visoke rasti, temne polti, črnih kodrastih las in mišičaste postave. Po približnih podatkih jih je bilo leta 1788, torej ob prihodu prvih evropskih naseljencev, okoli 300.000, zdaj pa je le še kakih 47.000 pravih domačinov in 27:000 mešancev. Živijo dokaj preprosto, njihova plemenska ureditev je zelo zapletena, kovin in poljedelstva ne poznajo, iz pokrajine v pokrajino se selijo za divjačino in za užitnimi rastlinami. Vsako pleme ima svojo govorico, pisave pa ne poznajo. Približno tretjina vseh domačinov še vedno živi nomadsko življenje v severovzhodnem delu celine in v severnem Queenslandu. Mnogi so že opustili nomadski način življenja in stanujejo skupaj z belci, ukvarjajo pa se v glavnem z - živinorejo. Avstralski domačini imajo nenavadno sposobnost: izvrstno berejo sledove, zato jih policija pogosto najema za lov na pobegle zločince. — Si vidu, Jakec, kaku so nastradali tisti Valdo-stanci. So volili brez premisleka jen zdej pej je-majo! Anka tebi, Jakec, ti zmiri pravem, da varse namalo, de ne stoj povedat zmiri kar misleš, ma ti nečko — blenf ven. Boš pršu tudi ti anbot u dišpjacerje! Bejei, bejži! Pej kej je s tistmt Valdostani? — Ma kaku, de ne znaš? Kej nisc jemeli volitve jen uani so narbol volili glih za komuniste al pej za tiste par-tite, ke so jemeli ž nimi lego jen so se nardili prjatli. Vse tu so reči, ke ne be smeli naredet zatu, ke je tu Santo Ufiojo ojstro prepovedou. Uani pej so se nardili naumni jen so morbet glih za truc volili proti. Ma zdej se gvišno že kesajo. — Pej zakej? — Kaku zakej! Kej nisi brou — sej je pisau prfina Pikolo — de za štraf danes tam u Valdosti ne bojo smeli jemet nobeneh procesij. Si vidu zdej! Povsod bojo jemeli procesje, samo uani neč. Al se toučejo zdej po glavi! Ma je prekasno. Prej be mogli premislet! Jest zmiri pravem. — Ja, Mihec, ti zmiri praveš. Jest be te tudi kej povedou, ma ne zdej. Pole, ke bomo sami, zatu de ne bo jemu Renko zastran nas kašne sitnosti. Zatu ke s takeh diškoršou pride ven ku neč kašen vilipendjo. — Jemaš prou! Dejmo rajše kej h valet! Dejmo hvalt, postaumo reč, govemo! Kaku ke lepu zbere za naše kraje ta prave funcjonarje, de nam namalo pomagajo jen de delajo reklam za naše partide jen veselice. Sej si vidu kolko leda so jemeli Prosekani u nedelo pr tisti n j eh partidi. Kej misleš, de be jemeli tolko ledi, če ne be blo tistga brigadirja ke jem je s tistem prepovedavanjem naredu taku fejst reklamo? Jest rečem, de je blo vse zmenjeno. Zatu ke danes je vse samo reklam. Vidi, denmo reč, tiste jegrauke od filma. Vse se zmislejo: škandale, divorcje, procese jen vse vkep je samo reklam. Zatu ke tisto po starem «prid’te, prid’te, je forte lepo jen poceni*, tisto ni neč. Danes je treba za vsako reč ku pravejo — sodobne prijeme. — Mihec, znaš de morbet jemaš prou Tudi naši, ku be ret, kulturniki be mogli dobet kašnega, ke be jem kej prepove-davau, de be jem naredu namalo reklame zatu, de ne bojo jemeli zmiri prazne šale. Nekej be se mogli zmislet za kašno fejst reklam pej be jemeli puhno ledi. — Videš, Jakec, ke prideš na moje. Sej so se prfina tisti ministri tam u Ženevi dogoveli, de po starem ne gre več jen de s tistmi oakolami pr prazni mizi ne pridejo nekamer. Jen so znajdli delovne večerje. So pršli na tu, de če lepu jejo jen pijejo, de se lepše kej zmepejo jen de niso taku strpeni aden proti druzmi. — Ma jemaš prou. Tudi mi po našeh društvah be mogli začent s kašnimi delovnimi večerjami. Be vidu, kaku be vse lepu teklo. Jen de be jemeli zraven kašno dobro vino! — Ma ja, ja! Jest rečem, de be mogli nas dveh bol poslušat, ke tudi mi znamo kašno pogruntat. — Kej češ, Mihec, nas malo pošacajo, zatu ke nas jemajo, de smo namalo udarjeni. — Potrpmo, a! SO SE STARŠI KDAJ V Hvalisavost, afektiranost in važnjaštvo pri otroku Na račun’hvalisanja otroka ali pubertnika je že vrsta več ali manj posrečenih šaL Hvalisavost služi otroku zato, da bi pritegnil nase pozornost okolice, da bi se, kot pravimo, postavili, da bi prišel do veljave v okolju, v katerem živim. Ker ni nobenega pojava brez določene vzročnosti, se moramo nujno vprašati, zakaj otrok, zakaj deček, to počenja. Posebno prihaja to do izraza zato, ker niso vsi otroci hvalisavi. Potrebo po tovrstni uveljavitvi čuti tisti otrok, ki se neprestano boji za svoj «prestiž» in misli, da je njegov «položaj» v okolju ogrožen, v nevarnosti. Hvalisavost je torej posledica določenih motenj, določenega nereda v otrokovi ali pubertetnikovi duševnosti. Enake motnje, enaki vzroki pa lahko privedejo do drugega načina izražanja tega strahu, ki se kaže v afektiranosti. Kaj je a-fektiranost vemo. Vsako nepriročno, prisilno uveljavljanje. ki takoj pade v oči, imenujemo afektiranost. Afekti-ranost se odraža v načinu obnašanja, v gestah,, v načinu govorjenja, v načinu izražanja, v hoji, oblačenju, celo v tiiiiiiiiiiaifimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitniiiiiiiiitiiuiutiiiiiimiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiimiiiiiiimimtiuiitiniiiiiiiiiiii,, „n, mi, „t, umni, mniiiimuniuiiM, mi HiiiMiiimtiujinMnuHaHmnimmHiimmiiiiiHimumMtuHiiiinMnHiM KAM PO DOVRŠENI OSNOVNOŠOLSKI IZOBRAZBI? rili Pomen nižjih In tako sva se ločila. No, i všečV ali so vam aristoikrati (Prevedla Jasna Absolventi teh šol morejo postati dobri samostojni obrtniki, mehaniki, mizarji, radiotehniki ali elektrotehniki, obratovodje podjetja ali oddelka v tovarni; dekleta pa se morejo zaposliti v tovarni perila, krojaškem salonu, kot samostojne šivilje i.t.d. Odprta jim je tudi pot na višjo strokovno šolo V zadnjem času je bilo ne le v domačem, temveč tudi v tujem časopisju več glasov o važnosti strokovnega šolstva za strokovno izobrazbo učeče se mladine. Strokovne šole naj bi država prilagodila in ustrezno vskladila z razvojem tehnike. Novosti na tehničnem področju je danes vse polno. To prinaša predvsem avtomatizacija po tovarnah in uradih, o kateri današnja Gojenci nižje strokovne šole v Rojanu. / ... IIikhiiii n n m in im iiiiiii u iiiiiii iiiiiiiiiim imiiiii, lil. mednarodna razstava s^niške fotografije v Ljubljani 'V, t*d'te so fotografske Skiilt 'cateri5i se zbere-' fotografije kar Takan* fotografom a le trenutno v ' H) dV Vodarni galeriji, a^liu*?*1 P0 *nem me‘ ‘ a- Kdor je imel u. 0g'e(iati si to bo- Dr<:tn’*k*h fotografij, S *6*nečsn. Razstavo 'kupno Foto • in Jugoslavije, pod it H V°m mednarodne Teniško fotografi- jNl, 7 ^ederation Inter- ?*), d* l’Art Photogra- ) ,rjt0gr° ,7ut>h«lji umetni- V ime]i prilož- il' V,v,.’ani obiskati že ■ 'kih mednarodnih z® Pred zaključ- il . ,V 7e razstave je bilo i vfstn* 0 Prihodnja več-y T T^dnarodna pri-78J. N )ubl)«nl ponovno nak'5u*le. da so !|1, *6ko tovrstne prir*-u foto. *0,,e. Jugoslo-LS r-fl ~ umetniki n, le velikokrat u-^ *„ m*dn»rodnih fo- .ItiNak *tSVah n*-le d°- 0*tatovP°Vsod v svetu, ‘6».v Slo„*materiev Je P°" V' ki , en'ii zelo zelo ) 't kMzkih0Vei"m V ,0t°' Cl^osu in ima5° na)" V No .. uveljavljanja. »(!)„ se bo vprailll a)i ,Noo.'Pada med pano- dor je obiskal V?V 8ot0w*ter* poročamo. “ p'i'nal, da je tjenih fotografij na ljubljanski mednarodni razstavi treba priznati umetniško raven, pa čeprav je fotografija proizvod mehanične naprave, oziroma tehnike, celo proizvod izpopolnjene sodobne tehnike, toda brez estetskega čuta tistega, ki s tehničnimi napravami upravlja, bi ne mogli pričakovati tolikšne umetniške ravni, kajti le oko umetnika zna izbrati motiv in vse one elemente, ki določenemu fotografskemu posnetku dajejo pečat umetnosti. Ne bomo naštevali vseh 34 driav, ki sodelujejo na tej razstavi, pač pa bomo omenili nagrajene fotografije in nagrajene fotoamaterje: Prvo nagrado (zlata medalja) za barvno fotografijo je dobil Karl Boese iz Zahodne Nemčije za fotografske posnetke: »V tovarni#, «Pisano steklo* in »Portret plesalke*; srebrno medaljo Je dobil Gin Kardy ir Budimpešte za tri fotografije: »Moderno*. »Kdo neki gre?* in »Oktober*. Prvo nagrado (zlato medaljo) za črno-belo fotografijo je dobil Miloš Pavlovič iz Beograda za štiri fotografije: »Asfalterji*, »V luči*, »Kavarna* in «Montaža»; drugo mesto (srebrno medaljo) je dobil Martin Waltenberg iz Zahodne Nemčije za tri fotografije: »Mladoletnica*, »Plesne vaje* in »On Je vztrajen*. Ne bomo navajali še kdo odnesel bronaste kolajne je povedali, da je ob tej razstavi bil izdan tudi zelo lep in bogat almanah, v katerem zasledimo nekaj reprodukcij najboljših razstavljenih fotč-grafskih posnetkov.' M. M. doraščajoča šolska mladina le malo kaj ve, kaj šele, da bi jo sistematično poučevali o novih tehničnih iznajdbah. Zaostalost je očitna, in to ne samo pri nas, temveč v Evropi sploh. Nagel industrijski razvoj, ki se hitro prilagaja tehničnemu napredku, zahteva iz leta V leto čedalje več strokovno izšolanih ljudi. Odtod naraščanje povpraševanja po mladih absolventih obeh spolov, ki zapuščajo naše strokovne šole in tečaje, predvsem pa industrijske. Na te okoliščine smo hoteli opozoriti našo javnost v trenutku, ko stojimo zopet na pragu odločitve, v katere šole naj usmerimo naše otroke. V tej zvezi naj kratko spregovorimo o učnem načrtu in pouku sploh na nižjih strokovnih šolah. Do sedaj od leta 1946 je diplomiralo n. pr. na tržaški (rojanski) nižji industrijski šoli — kakor izhaja iz letnih šolskih izvestij — že okrog 900 učencev in učenk od preko 2000 doslej vpisanih; letos bo polagalo nižji tečajni izpit nad 60 dijakov in dijakinj, ki sedaj obiskujejo matični zavod v Rojanu in oddeljene tretje razrede. Nato bodo šli v razne poklice. Nekateri so zelo cenjeni na strokovnem področju ter so dosegli že prav lepe uspehe. Učni načrt nižje industrijske šole je prirejen tako, kakor določajo predpisi, veljavni tudi za tovrstne šole italijanskim učnim jezikom. Učenci naj bi pridobili splošno in hitro izobrazbo v kratki dobi treh let, ki naj bi jim pomagala, da bi se mogli v svojih obrtnih poklicih uspešneje uveljaviti. in diplome, ker je bilo vsehj nagrajencev 16. Pač pa bomol Gojenke nižje strokovne šole v Rojanu. Naiun Thieu-Khuong (Južni Vietnam) — Gorjanka Vsekakor so pridni in nadarjeni učenci in učenke mnogo cenjeni. To nam izpričuje povpraševanje raznih obrtnikov, zlasti mehanikov in mizarjev, trgovcev na splošno, med temi posebno onih z radio aparati in televizorji, z električnimi in kuhinjskimi stroji (hladilniki ter slično); nadalje, po deklicah povprašujejo krojaški saloni in šivilje, tovarne za izdelovanje perila in oblek itd. Drugi zopet dobijo zaposlitev v tržaških ladjedelnicah in pri tržaškem mestnem podjetju za plin, vodo in elektriko. Te bivše učence industrijske strokovne šole najdemo tako raztresene po najrazličnejših delovnih mestih, kjer jih povsod radi imajo — kot slišimo iz raznih pogovorov in drugih virov. Zanimivo je pri tem to, kako se za te učence zanimajo tudi trgovci na splošno, ker jih lahko uporabljajo obenem za druga postranska dela, kakor n. pr. za popravila strojev, orodja in opreme. Isto velja za deklice, ki so v veliko pomoč, zlasti če je treba opraviti kako gospodinjsko delo. Učna snov je razporejena tako, da je nekako polovica učnih ur namenjena splošni izobrazbi učencev, drugi del pa je posvečen strokov-noAehničnim vajam. Vse učno gradivo je treba predelati v treh letih, šoloob-veznost traja do izpolnjenega 14 leta. Večina učencev pa nadaljuje obiskovanje šole tudi po tej dobi in se, po končanem tretjem razredu podvrže nižjemu tečajnemu izpitu. Učenci morajo polagati izpit iz vseh predpisanih predmetov. Kdor izpit u-spešno prestane, dobi diplomo, ki mu pomaga odpreti marsikatera vrata. V praksi se je pokazalo, da Je določeno število učencev (ki pa je vedno različno) nagnjeno bolj na tako imenovano slovstveno stran učne snovi, drugi del pa na realne medmete. Le manjši del pa ie enako nadarjen za predmete obeh skupin. Taki učenci so takorekoč že vnaprej do- be. Zaradi širšega praktič- ločeni, da bodo postali nekoč dobri, samostojni obrtniki, trgovci, obratovodje kakega podjetja ali oddelka v tovarnah. Nekateri zelo nadarjeni učenci pa nadaljujejo šolanje na višji industrijski strokovni šoli «Volta» (z italijanskim učnim jezikom), ki jim da višjo strokovno usposobi j enost ter jih pripravi za odgovornejše sluš- nega izpopolnjevanja bi bilo želeti, da bi mladini nudili tudi pouk nemščine. čeprav bi bilo potrebno še marsikaj za izboljšanje in predvsem moderniziranje strokovnega pouka, vendar je ta vrsta šole dala do sedaj skifpnosti že precejšnje število sposobnih strokovnjakov, ki so dosegli v sve-1u zavidljiva mesta. mimiki. Tretji izraz takega otrokovega ali .pubertetnikovega duševnega stanja ’se odraža tu-d' v pi;Ueljenem. uveljavljanju ž izrazito neumnim obnašanjem ko se otrok namenoma obnaša kot dvorski norec. Takšen otrok hoče povsod uveljaviti svojo osebnost in ker mu sicer ne uspe, zganja najbolj neumne šale, nekakšno obešenjaštvo, ki včasih ni značilno le za otroka, pač pa tudi i za že odrasle ljudi, o čemer pa ne bomo govorili. Povsem je razumljivo, da takega obnašanja ne smemo nikoli zamenjati z normalno porednostjo otrok in mladine, ki je za njo značilna. Obnašanje, O katerem govorimo, je le tisto kjer je na prvi pogled opazno, da je nenarav. no, neumestno kjer se takoj opazi, da se za njim skriva kaj drugega, neki globlji motiv ali vzrok. Kje more biti vzrok za že navedeno hvalisanje, za afektiranost in za zadnje omenjeno obešenjaštvo? Tudi otrok petih, šestih let ali pa deček, oziroma deklica v prvi predpubertetni in pubertetni dobi hoče biti in dejansko je psepnost. Ce , pa se to razvijajoče se bitje ne more uveljaviti in doživi zaradi tega razočaranje, ga more to razočaranje navesti do ene izmed zgoraj omenjenih oblik,— uveljavljanja za vsako ceno. Zato se tak človek poslužuje hvalisavosti. Afekti rani pa postanejo tisti otroci, ki se čutijo zapostavljene, ali ki čutijo, da so prikrajšani pri uživanju simpatij. Isto velja tudi za otroke, ki trpijo od ljubosumnosti, ker je nekdo drug iz njihovega o-kolja. morda v družini, po njihovem bolj cenjen, bolj spoštovan, skratka bolj na veljavi. In tedaj izrazito terjajo svoj del, terjajo uveljavitev svoje osebnosti, včasih celo enostavne pozornosti ali ljubezni. Včasih pa se zgodi, da starši posvečajo otroku zgrešeno pozornost in jim nudijo vse, kar si želijo. Ti otroci so za starše najboljši, najbolj pridni, skratka nekakšni polbogovi. In otrok, 'ki se je navadil teh odnosov, terja enako »čast* tudi izven svoje družine, v vsakem krogu, kjer se znajde. Starši so mu že vbili v glavo, da je on nekaj posebnega, ali da bo nekaj posebnega. Zato ni nič čudnega, da hoče zares biti — nekaj posebnega, da se mora ločiti od vseh ostalih, od vseh svojih tovarišev v šoli, na igrišču, kjerkoli pride, v stik ostalimi otroki, z vrstnik,. Težko pa je biti vedno in povsod prvi. In otrok ki je že obremenjen s tem kompleksom, bo težko prenesel okolje, kjer ga ne bodo cenili kot nekaj izrednega, zato bo svoj »prestiž* skušal uveljaviti na * kakršenkoli način, kajti on mora biti vedno in povsod — prvi in »glavna o-sebnost*. Ce drugače ne bo šlo, se bo uveljavil s svojim neprirodnim obnašanjem, ki je lahko hvalisavost, afektiranost ali še najslabša oblika važnjaštvo. Nekatere oblike gornjih napak se opažajo lahko že pri pet, šestletnem dečku ali deklici, izraziteje in najpogosteje pa v predpubertetni in pubertetni dobi. iTa doba je ■■■imiiiiiiiiiiiiiHiiiniintiiHNiiiiiiliiiii|iliiiiHmitiiiiniiiiiii,iniiiitiiiiiinjiiiiiiiiiiiiiiiii,iii„„ni„ill|nn«|„t„IIHImillllllllH|M|||||m|||| Pripravimo se na počitnice Sezona dopustov se približuje. Čeprav vreme še ni ravno najprimernejše za toliko pričakovani počitek, je prav gotovo že marsikdo napravil načrt, kje in kako bo letos preživel svoje počitnice. Nekateri so morda Že določili celo dan odhoda. Ce ste tudi ve med tistimi, potem ga nikar ne pričakajte križem rok, temveč se kar začnite pripravljati. Kar dva tedna pred odhodom začnite s pripravami: sestavite seznam vseh predmetov (perila, oblek, čevljev in drugih stvari), ki jih nameravate vzeti s seboj. Seveda boste vašo garderobo in druge stvari prilagodile kraju, kjer boste počitnice preživljale. Ce greste v hribe, potem potrebujete predvsem nekaj toplih, volnenih jopic, eno ali dve športni krili, nizke športne čevlje in za vsak primer še kakšno drugo toplo oblačilo. Ce greste na morje, potem seveda ne smete pozabiti na obleko za sončenje, na kopalnp obleko, na udobne sandale in na še toliko drugih stvari, ki jih boste pri kopanju in sploh na letovišču ob morju potrebovale. Predvsem vam svetujemo, da st preskrbite dobro kremo ali olje za sončenje. V prodaji so prav letos razna olja in kreme, ki pomagajo, da koža hitro in enakomerno po-rjuvi. Ta olja in kreme bodo prišle prav predvsem onim, ki imajo belo polt in ki nimajo dosti časa za sončenje. Seveda mora vsaka izbrati kremo ali olje, ki bo najbolje ustrezalo njeni koži. Za mastne kože so v prodaji posebne kreme, ki kožb ščitijo, ne da bi jo tudi omastile. Za ženske s suho kožo so v prodaji posebne kreme, hi kožo hranijo in ji dajejo zadostno količino vlage. Potem so še na razpolago posebne kreme in olja za občutljive kože — treba je samo izbrati in lepo zagorela koža ne ba stvarnost le za nekatere ženske, ki imajo dovolj časa, da se lahko po mili volji kopajo in sončijo. In še mnogo drugih stvari morate opraviti, preden greste na počitnice, ki pa niso povezane z vašo poletno garderobo. Tako morate pred odhodom skrbno pregledati vse omare in potresti v vsako prašek proti moljem. Čevlje odnesite pravočasno k čevljarju, prav-tako operite in zakrpajte vse obleke in drugo perilo, ki ga ne boste vzele s seboj na počitnice. Nikar ne pozabite tudi na zobozdravnika. Obiščite ga, čeprav imate v zobu le majhno in »nedolžno* luknjico. Boleč 'zob vam bo namreč gotovo pokvaril počitnice. Ce gojite rože, poiščite nekoga, ki jih n» bo pozabil zalivati; ie ima- te psa, mu poskrbite za ta čas rejnika. Podobno velja tudi za ribice, kanarčke in druge do- mače živali. V zadnjih dneh pa ne pozabite še na naslednje opravke: pripravite kovček, in položite vanj vse stvari, ki jih nameravate vzeti s seboj. Tako se vam ne bo zgodilo, da se boste ob svojem prihodu v letovišče spomnile na kup stvari, ki ste jih v naglici pozabile doma. Zadnji dan si rezervirajte še za obisk pri frizerju. Tako boste že prvi dan počitnic v redu in počutile se boste mnogo bol je. Ce pa boste svoj dopust preživele doma, potem si zapomnite naslednje; Živite kot po navadi in nikar ne pozabite, da vam ni treba hoditi v službo. še najbolj nevarna, ker je za to dobo značilno, da se deček ali deklica čuti manj samozavestna kot sicer, kar je odraz fizioloških sprememb, ki še v tej dobi v njem porajajo. Posebno nevarne oblike teh napak se v puberteni dobi opažajo pri tistih, ki so že v otroških letih kazali nagnjenje k tem napakam. Postavlja se vprašanje, kaj naj v takih primerih stori mati, kaj naj stori oče. Predvsem si morajo starši in vzgojitelji biti na jasnem, da ostra Deseaa ne bo zalegla. Pri mlajših je najboljše sredstvo te izlive »važnjaštva* ignorirati. Roditelj ali vzgojitelj ne sme otroku, deklici oziroma dečku nasedati, niti ne sme se nad tem razburjati, vsaj javno ne, niti ne sme s silo odvajati otroka od teh napak. Čim bo otrok opazil, da vsa njegova afektiranost, da vsa njegova hvalisavost ne zaleže, bo pot k uveljavljanju o-pustil in postal »zmernejši*, torej prirodnejši. Druga pot !k .izboljšanju, k popravljanju pa vodi neposredno preko odstranjevanja osnovnega vzroka. Starši ali vzgojitelji bodo to dosegli tedaj, če bodo otroku, ki se nagiba k tem napakam, priznali sposobnost in veljavo tedaj, ko jo bo dejansko zaslužil, če bodo v njem vzbudili upravičeno samozavest in vero v njegovo realno sposobnost. To je povsem naravno, kajti vse otrokovo dotedanje zgrešeno. obnašanje ni bilo nič drugega, kot odraz določenega kompleksa manjvrednosti. Dobra Beseda, celo pohvala, ali pri. znanje, bo v tem primeru veliko bolj zalegla kot zmerjanje in omalovaževanje, ki bi ne bilo nič drugega kot še večje poudarjen je otrokovega kompleksa. Kratki nasveti Ce se nam je zgostil lak za nohte, ga ne redčimo z acetonom, pač pa stekleničico z lakom pomočimo za nekaj minut v vrelo vodo in zgoščeni lak se bo spet raztopil, da ga bomo mogle porabiti do zadnje kapljice. * * * Perilo bomo veliko laže li-r kale, če ga bomo potegnile z vrvi, ko bo še napol vlažno, V tem primeru pa moramo raziti, da ga zlikamo najmanj že v teku prihodnjega dneva. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) —- Pazite, da vam pomanjkanje takta ne škoduje pri sklepanju zeio ,važnega posla. Po stranskih poter boste zvedeli, kaj o vas mislijo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Ne vztrajajte pri svojem, če r.e razpolagate s prav vsemi elementi, ki so potrebni za točro presojo Kaprice niso na mestu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — V poklicnih zadevah se omejite le na presojanje tega, v čemer ste povsem podkovani. Čutili bcsce, da je med vami in ljubljeno osebo prišlo dr hladnih odnosov. LAK (pd 33. 6. do 22. 7.) — Možni uspehi finančnega značaja, ki jih boste speljali, če se boste krepko potrudili. Ne kritizirajte tjavdan. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Skušajte se otresti neke obveznosti, ki ste jo prevzeli, ne da bi bili pomislili na svojo sposobnost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)' Vašo iniciativnost bodo vendarle vzeli v poštev. Strogost, s katero ste doslej sodili, ste zakrivili sami. TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 10.) — Previdni bodite v fi- nančnih zadevah in tudi pri morebitnih nakupih. Napetost v ožjem družinskem krogu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Zašli ste v vplivno okolje, iz katerega pa ne boste veliko odnesli. Ne spravljajte na dan starih sporov. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) — Ne bodite preveč togi, pač pa skušajte disciplinirati svoja čustva. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Ne vnašajte sporov med svojce, ker vas imajo radi, čeprav imate včasih vtia, da vas ne cenijo dovolj. VODNAR (od 21. L do 18. 2.) — Delo bo šlo dobro od rok m s svojo vljudnostjo boste želi nepričakovane uspehe doma in v vsej okolici, RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Čeprav so vaši načrti dobri In pravilni, jih ne boste speljali do ,konca, ker bo zmanjkalo sredstev. Rekla sem unes ...kaj bi mislili ljudje 0 meniš Gorlško-beneškl dnevnik Včeraj si/očbp y di/ornni » Ulici Crigpl Občinski svet je obravnaval urbanistični načrt Gorice Kljub zakonu o prosti coni so svetovalci predlagali razširitev industrijske cone na desni breg Soče Včeraj zvečer se je sestal goriški občinski svet ter obravnaval urbanistični načrt. Inž. Visintin (MSI) je predlagal. naj bi gradili 5 do 6-sta-novanjska poslopja tudi izven stanovanjske četrti, ker primanjkujejo gradbene parcele. Po njegovem mnenju je trgovinska četrt premajhna, če u-poštevamo bodoči razvoj našega mesta ob novih komunikacijskih linijah, ki bodo nastale med Italijo in Jugosla vijo zlasti pa po dograditvi železniškega tovornega kolodvora. Za odv. Sfiligoja je stanovanjska četrt vzdolž Sveto-gorske ceste, Korza in Ceste no Ločnik. Nasprotuje dr. Verdijevi zamisli o vrtnarijah in pravi, da se morajo na severnem in južnem delu mesta ter v Podturnu ohraniti sedanje velike kmetije, ker so potrebne. Ne vidi nujnosti, da bi se zgradila krožna cesta med aolkanskim obmejnim preho. dom in pevmskim mostom, ker ni toliko prometa. Prav tako nasprotuje gradnji nepotrebnih novih cest, poskrbi pa naj se za parkirne prostore. Ker so številni govorniki doslej kritizirali predlagatelje načrta, češ da so dodelili premajhen prostor industrijski coni, je odbornik dr. Terenzio opozoril svetovalce na zakon o prosti coni ,ki daje pravico do kontingentov samo tistim industrijcem, ki so zgradili svoja podjetja na področju proste cone, t. j. med Vipavo, Sočo in državno mejo. Zaradi tega razloga, po odbornikovem mnenju, ni mogoče raztegniti pioste cone na de«ni breg Soče. Potem so govorili za krščansko demokracijo še Madriz, Podbersig in Agati, ki je priporočal gradnjo manjših vzporednih Cest ob prometnih cestah ter opozoril odbor na pravico razlaščanja zemljiških po. sestnikov za gradnje ljudskih hiš. Na koncu je govoril tudi svetovalec PSI Pizzul, ki je naglasil, da se mora pri izdelovanju urbanističnega načrta upoštevati položaj našega mesta kot pokrajinskega središča jn važnega vozlišča v deželi. Poudaril je, da je stranka naklonjena razširitvi mesta na desni breg Soče in gradnji samostojnih decentraliziranih četrti. Priporočal je gradnjo do desetnadstropnih zgradb, kakršne so se že zgradile v našem mestu. « »----- V petek seja odbora za mestni promet V torek zvečer je bila seja goriškega občinskega odbora, na kateri so obravnavali vprašanj« mestnega avtobusnega prometa. Sklicali so za petek sejo razšiijenega obcinsktga odbora, ki se ukvarja z ATA, na razgovor pa bodo povabili tudi predstavnike notranje komisije. Cene češenj na videmskem trgu V torek so na videmskem trgu na debelo prodajali navadne češnje od 40 do 90 lir leg, hrustavke (duratine) pa od 150 do 190 lir. «»- — Seja odbora pokrajinskega sveta Na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek, pod predsedstvom odv. Culo-ta, so pregledali številna vprašanja, ki se nanašajo na pokrajinske uslužbence, obenem pa so podaljšali natečaj za štipendije dijakom, ki bodo v prihodnjem šolskem letu študirali na kmetijskih šolah. Odobrili so nadalje izdatek 800.000 lir za nakup 500 litr- skega ekonomičnega lonca za umobolnico in razpisali dražbo med zasebniki za dobavo mleka umobolnici v drugi polovici tega leta. Na koncu seje je odbornik dr. Polesi poročal o sestavi lestvice pokrajinskih uslužbencev, ki pri. dejo v poštev za dodelitev devetih stanovanj v novem pokrajinskem poslopju v Ulici Vittorio Veneto. Avtobusni izlet žena na Socerb in Škocjansko jamo Goriške žene in dekleta priredijo 28. junija enodnevni izlet na Socerb in Škocjansko jamo. Odhod iz Gorice ob 5. uri. Avtobus bo šel skozi Pevmo, Oslavje, Steverjan, Podgoro, Standrež, Sovodnje, Dol in Jamlje. Voznina 650 lir. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli štev. l.-I., v Pevmi pri M. Mikluš, na Oslavju pri Gi-zeli Primožič, v Steverjanu pri gostilni na Bukovju, Podgori pri Vilmi Bregant, Standrežu zameno zanje so pričeli izda- pri Fefki Brajnik in Sovod-jati 5-litrske bone oranžne in 10-litrske bone rumene barve. Novi bencinski boni Goriška trgovinska zbornica sporoča, da je prenehala izdajati sledeče bone za bencin proste cone: 5 litrski bon rumene in 10-litrski bon sive barve. Stari boni bodo dokončno zapadli 31. maja. V Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo zaključilo v nedeljo 31. maja spomladansko gostovanje v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo v 3 dejanjih MADEŽI NA SONCU Spisal Leopold Laho-la; ie češčine prevedel Vitomil Zupan; režiral Jože Babič. Prireditvi ob 16. in 20. uri. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZS PD v Ul. Ascoli 1. Sedeži 300 in 200 lir, stojišča 100 lir, dijaška stojišča 50 lir. S sinočnje seje mrifskegn občinskega sveta Morda bodo v Miljah ustanovili še eno lekarno Potrjeni številni sclepi upravnega odbora - Urad za delo bo dobil novo poslopje - Prihodnja občinska seja bo v sredo njah pri Mirki Devetak do 20. junija. Današnji urnik trgovin Zveza goriških trgovcev sporoča, da bodo danes odprte naslednje trgovine: mesnice od 6.30 do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure ter cvetličarne od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. m Mii Hlinim,ihiiiiiiiiihH Hlinili,Hi,iiiMiiiiiiiniiiiiiHi,HMM,. Seja sovodenjskega občinskega sveta 8 milijonov lir za asfaltiranje občinske eeste do Pavletičeve gostilne Odobrili so izdatek 200.000 lir za ureditev poštnega urada ■ 25 milijonov za vodovod V torek zvečer je bila v Sovodnjah seja občinskega sveta, kateri je prisostvovalo devet občinskih svetovalcev. Najprej so izvolili novo občinsko komisijo za občinske dav- čela o predlogu, naj občinski svet sprejme sklep o klasifikaciji občinske ceste, ki se začne pri kamnu ter gre čez Sovodnje, Rubije in (iabrije do državne ceste pri Pavletičevi ke, ki jo sestavljajo sledeči ( gostilni. Svet je moral spre- člani; Stanislav Cernic, Marcel Devetak, Venček Cernic, Ivan Caudek, Leopold Batistič, Alojz Butkovič, Josip Pipan, Miroslav Lutman, Franc Petejan in Peter Tomšič. Priznali so občinskim uslužbencem plačevanje nadur po zakonu teT pooblastili odbor, da nakupi v prvi polovici tega leta do 1500 kubičnih metrov gramoza za posipanje občinskih cest. Razpravljali s0 tudi o «stradalti», na katero ne bi bilo treba voziti drugega gramoza, ampak bi morali s traktorjem zmetati na cesto gramoz, ki je v grabnih. Izvolili so Petra Tomšiča, Kar-Cernica in Ivana Gulina za preglednike računov ter prešli na ureditev poštnega u-rada Predstavnik poštne direkcije je namreč zagotovil občinskim predstavnikom, da bo v kratkem sovodenjska občina dobila samostojen občinski urad in da denar, ki ga bo občina potrošila za opremo, ne bo zavržen. Svetovalci so odobrili znesek okoli 200 tisoč lir; zidarska dela bodo stala 39.900 lir, pohištvo 98 tisoč lir, blagajna 38.000 lir itd. Občinska uprava je morala dati dela znova na dražbo, ker je bil prvotni proračun (130.000 lir) prenizek. Poštni urad bo v visokem pri-tli«ju županstva. Ob tej priliki je svetovalec Bogomil De-vetag opozoril svetovalce na potrebo ureditve poštne .službe na Vrhu. Dalj časa so raapravljali o prošnji nekaterih snažilk, ki delajo na županstvu in po šo-ah, da bi se jim' povišala plača. Sklenili so snažilki na županstvu , povišati mesečno plačo na 12.000 lir, snažilki v Rupi pa na 5.500 lir. Dodali so proračunfi za tejedče leto dohodek |0|0® ilirj frsbth/ ki jo ja županstvo ' prejeto o« prodaje (jbčinskejja zemljišča Bu-zinu v Rupi Pfistali so ria jamstvo, da goriška hranilnica dovoli CAFO kredit v snesku 15 milijonov lir (občina je namreč članica konzorcija) ter spremenili pravilnik o pokopavanju. Odpravili so takso 2.000 lir, s katero naj bi si svojci zagotovili, ča se pokojnik ne bo izkopal 10 let. Odslej ostaneta v veljavi samo dve določili; taksa z a 30 let in taksa za stalne grobove (25.000 in 50.000 lir). Obsežna razprava se je pri- jeti ta sklep, ker občina nima nobene uradne listine, ki b’ pričala, da je ta cesta dejansko občinska. Ta listina je tudi potrebna, če hoče občina prejeti nakazilo 8 milijonov lir za asfaltiranje ceste od Rubij do Pavletičeve gostilne. Ta del ceste bo asfaltiran na boljši način — po 700 lir za k v. m. Zaradi tega bo občinska u-prava asfaltirala vse tiste de-ie ceste, ki se ne bodo spreminjali, asfaltirala bo tudi vse klance, kjer dela voda največ škode. Ovinke, ki bodo z leti odpravljeni, bodo asfaltirali s spalmobitom. Ker se občinska uprava nadeja, da bodo na dražbi strošek znižali bodo s prihranjenim denarjem še enkrat prevlekli s spalmobitom cesto od sovo-denjske cerkve do kamna. Ker se tudi goriška občinska u-prava pripravlja, da bi asfaltirala svoj del. se obeta v razmeroma kratkem času rešitev enega izmed zelo važ-njh vprašanj, ki prizadeva vse sovodenjsko prebivalstvo. Razpravljali so tudi o gradnji vodovoda po vasi (kar bo stalo 25 milijonov lir), in o gradnji stanovanjske hiše INA -Casa, v kateri bi bila stanovanja naprodaj. V koprskem radiu nastopil zbor Dol-Poljan« Včeraj ob 15.20 so po koprskem radiu prenašali koncert moškega pevskega zbora Dol-Poljane. Pevci so pod vodstvom Pavline Komel zapeli več pesmi od katerih naj navedemo naslednje: Vodopivec: Kupil si jaz pipo bom, Mihelčič;, Polje, Medved: Domovina, mili kraj, Simoniti; Lastovkam, Mihelčič; Tam v dolu. V Dolu in na Poljanah so imeli ob tisti uri skoraj v vseh hišah odprte radijske sprejemnike, ker so vedeli, da bo radio prenašal posnetke, ki so jih napravili ob nedavnem_ obisku zbora v Kopru. Investicije v podgorski tekstilni tovarni Podgorska predilnica zaposluje poleg tržiške ladjedelni- N» odkritju spomenika primorskemu pesniku Simonu Gregorčiču se Ja zbrala velika množica. Spomenik so odkrili preteklo nedeljo. ce največ delavcev v naši pokrajini. Po modernizaciji o-bratov ter dograditvi novega oddelka za umetna vlakna dela v tekstilni tovarni 2.830 delavcev in delavk, v ronški podružnici pa 370. Tognella je sklenil leta 1952 razširiti in modernizirati podjetje. Vložil je 680 milijonov lir. Do leta 1955 je investiral 1,8 milijarde lir ter povečal število zaposlenih od 2340 na 2472. Ob koncu leta 1955 so vložili v podjetje še dve milijardi, s katerimi so zgradili oddelek za umetna vlakna ,S tem denarjem so razširili in modernizirali vse oddelke, zgradili so novo skladišče ter okrepili e-lektrično centralo v Stražicah. Nameravajo zgraditi tudi novo menzo. «» . Tri smrti v Standrežu V Standrežu so pokopali 3 zavedne vaščane. Roža Žbogar, poročena Zavadlav je zapustila sedem otrok, upokojenec Anton Briško, ki je zapustil več otrok ter Jožefa Cingerli, ki je poleg dveh sinov zapustila tudi moža. Vse So pokopali na vaško pokopališče ob številni udeležbi vaščanov. Prizadetim družinam izrekamo naše sožalje. o------- Mati in hčerka padli s kolesa Včeraj ob 18 uri se je 28- letna Marcella Basso poroče- na Semoli iz Ulice Cipriani 20 peljala s svojo 4-letno hčerko Fedoro na kolesu po Ulici XXIV. maja. Ker je otrok vtaknil desno nogo v sprednje kolo, je mati izgubila ravnotežje in padla. Z rešilnim avtomobilom so je odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ju pridržali na zdravljenju: otrok se je potolkel po desni nogi, mati pa se je udarila v glavo. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51. TEMPERATURA VCEHAJ Najvišja temperatura 24,2 stopinje ob 14.10, najnižja 10 stopinj ob 2.30. Vlage 65 odstotkov. Kino v Gorici CORSO. 14.30: »Ljubimci ob luninem svitu«, B. Bardot, cinemascope v barvah. VERDI. 15.00: «Nuernberski proces«, dokumentarni film o sojenju nemških vojnih zločincev. VITTORIA. 15.30: »Cilj But-terfly», R. Milland, J. Ster-ke, cinemascope. CENTRALE. 15.00: »Totd, Pep-pino e le fanatiche«, Tot6, P. De Filippo, A. Panaro. MODERNO. 15.00: »Vojaki smrti«. «»------ Kino v Tržiču EXCELSIOR. 14. - 22.: »Prebivalci divje dežele«, A. Ladd, E. Borgnine, cinemascope in v barvah. AZZURRO. 14. - 22.: »Maščevanje prikazni«, J. Agar, L. Nelson. PRINCIPE. 14. - 22.: »Maščevalec«, J. Forsythe, R. Schiaffino, cinemascope v barvah. NAZIONALE. 14. - 22.: «7 pesmi za 7 sestra«, C. Villa, L. De Luca. S. MICHELE. 14. - 22.: »Vojna med svetovi«. Sinoči je bila na miljskem županstvu prva redna seja občinskega sveta v pomladanskem zasedanju. Takoj v začetku naj omenimo, da so v sejno dvorano namestili zvočnike in mikrofone, preko katerih govorijo svetovalci, tako da občinstvu ni treba več napenjati ušes, da ne bi preslišalo kako besedo ali cele stavke, kot se je prej dogajalo. Zato je treba to novost pozdraviti, saj so se že na prvi seji zvočniki odlično obnesli. Po prečitanju zapisnika zadnje seje so prišli na vrsto sklepi, ki jih je sprejel u-pravni odbor in jih je moral občinski svet potrditi. Tako so med drugim potrdili sklep o izbrisu hipoteke družbe Schiavon, ki je kupila parnik «Rosandra», odobrili so spremembo pravilnika o staležu lekarn na našem področju, ki sedaj dopušča možnost u-stanovitve nove lekarne v Miljah ter sprejeli nekaj sklepov glede popravila občinskih cest. Načrti za popravila teh poti, kot na primer za ureditev nabrežja med Miljami in Sv. Rokom, Miljami in Starimi Miljami ter Farnei in Grižo so že odobreni in potrebna denarna sredstva nakazana; šlo je le ža to, da se sprejme »v dar» zemljišča zasebnikov in ustanov, ki so jih odstopila občini za razširitev in delno graddj* omenjenih cest in poti. Zupan je ob tej priliki izrekel priznanje vsem prizadetim lastnikom, ki so v glavnem ntlse- J bično odstopali svoj® zemljo občini, da bo lahkb izvedla na teh poteh doloTOne popravke. Občinski svet je tudi odobril sklep odboi sprejme nekatere pripombe sindikalnih organizacij v zvezi z delovno pogodbo za Hislui-. bence občinskega podjetja ACNA,-.,J,, j-T. .1 »{| Ko je občinski svet odobril li Uradu za delo. Ta ustanova namerava namreč zgraditi v Miljah lastno poslopje in je v ta namen zaprosilo občino za zemljišče. Ker občina nima nobenega primernega zemljišča, ga bodo pač kupili in nato darovali Uradu za delo. Prav tako so svetovalci odobrili povrnitev stroškov gradbenemu podjetju Scarpa, ki je občino tožilo za povrnitev stroškov na plačan davek ob sestavi neke pogodbe. Oh 22. uri je župan sejo zaključil ter svetovalcem sporočil, da bo prihodnja seja občinskega sveta v sredo, 3. junija ob 20. uri. Izraelski konzul pri predsedniku zbornice in pri kvestorju Včeraj je obiskal izraelski konzul v Milanu Shemaiah Smilan predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija. Razpravljala sta o gospodarskih stikih med Trstom in Izraelom in zlasti o izraelskih pomorskih progah, ki prispevajo k okrepitvi trgovinskega prometa skozi Trst. Včeraj je izraelski konzul v Milanu Shemaiah Smilan, ki je trenutno na vljudnostnem obisku v Trstu, obiskal kve-storja dr. Buttigliona, s katerim je ostal pol ure v prijetnem razgovoru. «»------- V IZOLI Razstava vajencev Vajenci industrijske šole v Izoli so odprli v okviru praznika vajencev in dneva mlado, sti razstavo izdelkov, ki jih sami izdelujejo. Razstava bo odprta do 31. maja. PISMi UREDNIŠTVU ODGOVOR: Popolnoma prav imate in vso pravico, da napišete prošnjo v slovenščini. Ne samo upamo, ampak smo prepričani, da vam komisariat, kakor tudi kvestura, ne bo delal nobenih ovir zaradi tega. Ce pa bi se 'kdorkoli spotikal ali ugovarjal, mu lepo svetujte, naj prečita določbe londonskega sporazuma. Ce ima vaša propustnica fotografijo na prvem notranjem listu, to je na 3. strani, ni po- ,III,lllllll,,II,I,I,II,■ll(„IH,„,„,mill,,lll,IIIIH»lill„llllll,IKI,IIIIIIIIHII„IIIHI„llllll,„llll„„„„,i,MIHI,III,„11,,1,1,1,1,1,1,,,,11,11,11,,11, V I« tratna nobena »roanja^ primeru safio izročite P Bico na!;kojniS8r'a*u Ge - pa Ie jo podaljšajo. j— . pustnica starejšega P > »Cenjeno uredništvo.* ± » « Ker mi je zapadla ffvtljhv-nost obmejne prepustnice, vas prosim, da mi odgovorite, kar ko naj napišem prošnjo. Napisal jo bom sea>eda-v slaven— če ima fotografijo na ščini, ker imam do tega p ra- stran, nlatnice. mor vico in upam, da mi zaradi tega pristojne oblasti ne bodo delale nobenih težav. Kaj pravite? 1. P. Sv. Ivanu iložiti skupn“ strani platnice, viti prošnjo m Prl fotografiji. Prošnjo, - . fotografij ama m P Pj, morate izročiti k javne varnosti, P°“ spadate; . Prošnjo napišete *a P' n' Trst Kvestura — 1 Podpisani..., i p ustnice št...., katere rij* nost je zapadla jol no prosim, da mi >2 obmejno propustnico » gi videmskega spor02 vse obmejno področje-Z odličnim spost°“ (Podpis) Priimek . • • • ime . . • • rojen dne . * • • Iz sodnih dvoran Nila spreten način je ogoljufal številne trgovce s krznom Končno so ga le prijeli in obsodili - Obsojeni podčastniki, ki so kradli bencin v vojašnici Marcello Zocchi, čigar bivališče naj bi bilo v Ulici Koštalunga, a je v resnici več y zaporu kot na svobodi, je tako premeten, da mu včasih niti pravica ne more do živega. Na njegovem kazenskem listu so morali celo prilepiti koar papirja, na ka|erem so lahko vpisali Obsodbe, ki jih je mož prestal in obsega kar 24 primerov kršitve zakona. Zato ni nič čudnega če so fga T»rogflsili za zakrknjenega ritoutaicp in jejbil že poslan 'na prisilno delo. ;;Vse to pa ZocChija ni'-spo-metovalo. Sredstva za preživ-j_LLanje išč^ v prevarah in; po-” dobnih nepoštenih dejanjih. S svojo spretnostjo in dobrim poznavanjem kazenskega postopka in zakonika, je rhčž dtžal v šahu pravico za dobrih 11 let. Sedaj pa se z4i, da tokrat ne bo našel iz- so svetovalci prešli na nasled- hoda iz zagate. vse sklepe občinskega odbora-, Zocchi .se je v;-prvih mese- nirAtnif lil /k« — « n »1 .* 1 J fll K T Q»1 Q 1 ni n n tlAltaloTrl tol -J n fcih 1948. leta predttavljal za nje točke dnevnega reda. Ta/ f prptnega poznavalca kožuhov ko so najprej pooblažtfli ■ ot>- j'*/_**. J* činski odbor, da lahko poišče primerno zemljišče, ki bi ga kasneje kupili in nato darova. več trgovcev. Tako je dobil od Paola Riccija iz Ul. S. Ni-colo 70 krzen ter sukanec, da bi mu sešil plašč. Kasneje inu HtlllltltlltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIt llllllll IlIHltlMIIIIflMIIIIII II Ulili llllHllllltllltllHHlllltliliiitiiiiiNMI Ii razprave v tržaškem občinskem svetu Neupravičeno povišanje davka na navadne pse Letos bodo morali lastniki psov plačati 12.000 lir davka z zaostanki, za naprej pa bodo plačevali 8623 lir letno • Za lovske pse in za čuvaje pa 2800 lir Obč. svet se je nedavno u- | kako so se morali številni ljud-kvarjal tudi z vprašanjem davr I je odreči psom. ka na pse. Za navadnega rev-1 Odbornik Rinaldini je tudi nega »mešanca«, ki ga mar- poudaril, da določanje višine sikdo pobere na cesti, da ga reši lakote ali celo pogina, mora plačati letos kar 12.000 lir davka. Res je, da je v to vsoto zaračunan tudi zaostali davek skupno z dodatnim davkom ter bo torej prihodnja leta vsota nižja, toda številni starejši ljudje ne zmorejo tako visokega davka ter se morajo ločiti od p3a, ki je včasih njihova edina družba. Stvar je vsekakor krivična, zlasti če pomislimo, da ravno premožnim ljudem često uspe, da dosežejo znižanje davka kar za dve tretjini, ker vpišejo te pse pod kategorijo «čuvajev ali lovskih psov«. V mnogih primerih gre tudi za pse, ki jih kupujejo lastniki po zeio visokih cenah in s katerimi se tudi udeležujejo mednarodnih natečajev ter dobivajo velike nagrade. Edini pravični način obdavčevanja psov bi bil ta, da bi pri tem upoštevali, koliko družinskega davka plačuje lastnik psa, tako da bi bili vsi tisti, ki sploh ne plačujejo družinskega davka, oproščeni tudi davka na pse. Občina bi še vedno več dobila, kajti davek bi bil lahko progresiven. Na vsak način bi bilo prav, da bi občina oprostila plačevanja davka upokojence z zelo nizkimi pokojninami, brezposelne iti invalide. Da bi bilo to potrebno, dokazuje tudi vedno večje število psov, ki jih prinašajo revni ljudje v tukajšnje zavetišče za živali. Kot smo mimogrede že omenili, je župan na seji dejal, da se davek na pse ne more znižati ter da se občina ne more niti odreči dodatnemu davku, ker je pasivna. Občina se mora držati zakona, klasifikacija psov pa tudi ni odvisna od nje, ker velja tudi glede tega zakon, ki loči pse v tri kategorije. Glede psov je pri županu že intervenirala tudi gospa Eco. nomo, ki vodi zavetišče za živali. Kot smo že pisali, je sprožil diskusijo o psih svetovalec Pincherle, pridružil pa se mu je tudi demokristjan 'Zanetli, ki je poudaril krivično in nesmiselno delitev psov, po kateri plačajo reveži več kot bogati samo zato, ker ne morejo hoditi na lov ali ker nimajo vile, da bi jo pes varo val. Njihovi revni psi spadajo zato pod kategorijo «ražkoš-nih«. Ce ne more občina storiti ničesar, naj se stvar kla-fifikacije psov načne in reši v parlamentu, kjer lahko menjavajo zakone. Vsa stvar pa ima tudi za Občino svojo ekonomsko plat. Kljub sedanjemu visokemu davku na pse, lani 18 in pol milijona, letos pa samo 16 milijonov. To najbolj« potrjuj«, davka in klasifikacija psov ne spada v pristojnost občine, ki se mora ravnati po enotnem besedilu zakona o krajevnih financah. Občina je morala uvesti prav tako dodatni da-Vek na pse, kot ga je na primer uvedla na zemljišča itd. Tako znaša da.vek na navadne pse skupno z dodatnim davkom 8623 lir na leto, za lovske pse in čuvaje pa 2800 lir. Letos je davek dosegel 12.000 lir zaradi davčnih zaostankov. Stvar je torej za sedaj nerešljiva, vendar je občina kljub zakonu 703 le znižala dodatni davek na pse za 50 odstotkov; zato se ne razume, zakaj ne bi mogla dodatnega davka odpraviti v celoti, če že ne more odpraviti davka samega. Sedaj pa se dogaja, kot je dejal dr. Pincherle: tistemu, ki živi v vili, klasificirajo psa za čuvaja, tistemu, ki živi v podstrešju, pa za «razkošnega«. Kritike delovanja centra za gosp. razvoj Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bilo nekako mimogrede govora tudi o resoluciji svetovalcev MUIS glede centra za gospodarski razvoj. Kazalo je, kot da bi omenjeni svetovalci nameravali u-makniti resolucijo. Izvedeli smo, da gre za izključno tehnično vprašanje in da bo občinski svet o tem vprašanju še podrobno razpravljal. V omenjeni resoluciji je govora o ostrih kritikah glede delovanja centra za gospodarski razvoj, ki ga je ustanovila bivša Zavezniška vojaška u-prava in ki do sedaj ni pokazal nikakih stvarnih uspehov. Govora je o sredstvih, ki so jih porabili za ta center in ki naj bi šla predvsem za plače nekaterih vodilnih uslužbencev, ki nimajo nikake strokovne kvalifikacije, da bi predstavljali Trst v inozemstvu. Poleg tega gre v tem primeru za kršitve nekaterih splošno veljavnih pravil in je predsednik Centra za gospodarski razvoj istočasno tudi ganeralni ravnatelj. O teh kritikah je bilo že govbra na zadnjem zasedanju t ržaškega občinskega sveta, čule pa so se že na sejah občinskega sveta preden je prišel v Trst občinski komisar. Obtožbe so zelo hude in nič ne kaže, da bi jih bilo mogoče s podtalnimi manevri spraviti v pozabo. Zato pričakujemo, da bodo odgovorni organi v kratkem »nalili čistega vina« in da bodo celotno vprašanje razčistili. je isti krznar dal krzna, da bi mu jih prodal, a mož ni videl več ničesar. Nič bolje se ni zgodilo z Eldo Padovan por. Seghini, katero je ogoljufal za 25.000 lir vredno krzno. Od Livija bacchellija je goljuf dobil nekaj krzen za prodajo, a lastnik ni več videl ne krzna ne denarja. Irma Buchbinder por. Orsini pa mu je celo poverila nalogo, da popravi 100.000 lir vreden krznen plašč, katerega ni nikoli več videla. Ravno tako je ogoljufal tudi Neriro Jar-das por. Cherin. ki mu je dala več blaga. Po prijavi prevar, so Zoc-chija spravili v zapor. Mož je tajil vsa omenjena dejanja ter se izgovoril, da ni mogel končati del ali blago vrniti lastnikom, ker so ga 1. aprila 1948. leta spravili za rešetke zaradi drugih nepoštenih dejanj. Junija 1949. leta bi moral priti mož na zatožno klop tržaškega kazenskega sodišča, vendar ga ni bilo. Zato so ga v odsotnosti obsodili na 2 leti in 3 mesece zapora ter na 27.000 lir globe, kar mu je nekaj mesecev kasneje potrdilo tudi prizivno sodišče. Ko je Zocchi moral v zapor, da bi prestal omenjeno kazen, pa se je grozno začudil. Takoj zatem se je spravil na delo in je začel vlagati pritožbe ter prizivne vloge. češ da bi morali razsodbo razveljaviti, ker ni on ničesar vedel o razpravi. Zadeva je šla celo na kasacijsko sodišče v Rim in nato na prizivno sodišče v Trstu, ki je 1957. leta razveljavilo prvot no razsodbo in odredilo, da moža ponovno sodijo. Na včerajšnji razpravi pa je bil obtoženec prisoten, ker so ga imeli že dalj časa v zaporu. S svojimi izjavami je sedaj dosegel, da so mu sod niki spremenili prvotno obtožbo prevare v prisvojevanje tujega blaga, zaradi česar so ga obsodili na poldrugo leto zapora in 18.000 lir globe. Sodniki so tudi odredili, da se moj pošlje po prestani kazni za dve leti na prisilno delo. Preds. - Corsi, tož. - Visalli, zapisn. - Rachelli, obramba -odv. Antonini. * * # 18. t. m. je hotel neki mestni straža,- v službi kot prometnik na križišču Miramar-skega drevoreda s Trgom Li-berta kaznovati 41-letnega Ne-rea Čermelja iz Sesljana z globo, češ da je z avtom zavozil naprej kljub zaprti cesti. Čermelj pa se je izgovarjal, da^ ne bi vozil dalje, če bi občinski redar pravilno urejeval promet. Trdil je, da ko je privozil z avtom je bila pot odprta in da mu jo je prometnik nepričakovano zaprl. Stražnik pa je izjavil, da mu je Čermelj rekel, da je «hinavec», če ga kaznuje z globo in da je pri tem tudi klel. Čermelj je te obtožbe zanikal in dejal, da ni mogel plačati globe, ker ni imel denarja. Zadeva je prišla pred sod-nika, ki je Čermelja oprostil obtožbe žalitve javnega funkcionarja zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko ga je za kletvine obsodil na 9.000 lir globe Sodnik — Tavella, zapisn. — Sergi, obramba — Gheizi. #* # Nekateri naredniki 1#6. artilerijskega polka v Cervigna-nu so hoteli živeti s tatvinami bencina iz vojašnice. Nekega dne je stražar opazil nekaj sumljivih oseb in jih hotel ustaviti. Neznanci so mu zbežali ter na kraju pustili posode polne bencina. To je sprožilo preiskavo, med katero so ugotovili, da so bile neznane osebe naredniki Palmiro Goretti, Angelo Di Dio in Guiscardo Barbera. Prišlo pa je tudi na dan, da sta prva dva v decembru 195H. leta vzela iz vojaškega skladišča 80 litrov goriva. KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja danas M. t. m. ob 1«. ari LUX film: Rascel-Fifi Igra RENATO RASCEL Preiskava se je zaključila s prijavo sodišču prvih dveh narednikov zaradi tatvine in vseh treh pa zaradi poskusne tatvine. Poleg tega s0 obtožili tudi podporočnika Dome-nica Girlanda ig Catanie, da jim je pomagla, ter Valerija Gregorisa iz Cervignana zatajevanja ukradenega blaga. Oktobra 1955. leta je sodišče v Vidmu prva dva obsodilo za tatvino na 9 mesecev zapora. tretjega pa za poskusno tatvino na 6 mesecev Podporočnika so tudi spoznali za krivega obtoženega dejanja in so ga obsodili na 7 mesecev zapora, Gregorisa pa na 5 mesecev in na 20.000 lir globe. Vsem štirim so sodniki priznali pogojnost kazni, vendar z vpisom v kazenski list. Vsi štirje so vložili priziv. Prvim trem so sodniki potrdili kazen, vendar pa brez vpisa v kazenski list. Podporočniku in Gregorisu pa so spremenili prvotno obtožbo v nepreviden nakup ukradenega blaga, zaradi česar so podporočnika obsodili, z vsemi olajšavami, na 200.000, Gregorisa pa na 30.000 lir denarne kazni, Preds. — Nardi, tož.— Marši, zapisn. — Boico, obramba — odv. C Poillucci, Sarto-retti in Bittolo Bon. civilno stanje (sams | čen ali vdovec) ■ državljanstvo . • ' * poklic . , • • bivališče . . • 1 ulica . . , . OSEBNI P°DAT&' višina . . • • postava . • • \ lasje .... oči .... f POSEBNI ZNAKI ■ ' Osebna izkaznica s izdana dne . p8f* Ja 1)0 Paziti morate, . datki v prošnji 10 oSebn' ’* varjali podatkom v Ljudska knjiž^ poleti delno ¥ niiu%T^X^M zaradi revizije m yii«-nja knjig za sede2 omePI„ knjižnice naslednje jj. Sedež pri Sv. J ,0 3l •, zaprt od 1. junija ,Q ^ ( lija. Zaradi tega “ vpissa , vsi čitatelji, ki iiposllLj to knjižnico, vrnih a]j K knjige do 30 mai njja kasneje do l5j,J ure. ciii samo od 9. do soi0 \A hoteli jemati na P. se M ge v juniju in ko obrnejo na seae lonio. .„ jo Sedež v Ul. prt od 1. avgusta gg la tembra V tem časa ^os® •čitatelji obrnejo * ; Sinje knjig na sedel .pri' kobu. •V Mirnim S. S predstave v »Circus Radio Show» Medranč-lik družine Medini, ki se odlikuje z nenavadno a » spretnostjo ter silno močjo vseh posam predvaja danes 28. t.m. z začetkom ob IS. uri ba1 SKRIVNOST PIRAMID® GIANNI in PINOTTO PRIMORSKI dnevnik 28. maja 1959 v zvezi s Norfnar P. Cfiffanti, ki je tani razkrinkal mafijo, je objavil zapisnik škandalozne seje odbora Confindnstrie OSEBE' DE MICHELI, predsednik Conf-»duttrie. »ORELLI, tajnik Conflndu-Hrie. l\ C AVER A, predsednik „ Si-, eindustrie. 'AINA, ravnatelj Montecati-ajja. DBSENTI, predstavnik Italce-■henti. D BIASI, predstavnik Edi-ton Seja odbora Confindustrie vrši na njenem »srednjem *tdeiu v Rimu 7. julija 1956. EE MICHELI. To sejo sem ™**1 jaz. Položaj na Siciliji v*buja zaskrbljenost in s skup-m>h naporom moramo doseči ta*čiščenje. Spori med La Ca-V(ro in oetalimi navzočimi »o se Mostrili. Na žalost gre za spo-**• ki so vzrok nevzdržnosti Polotgjj 2elim, da bi mogli 2 iskreno in izčrpno razpravo !™*4i zbližanje — in to si r‘iboIj želim — ali pa, v nasprotnem primeru, smernice, , narekujejo splošni in-t(r«i kategorije. ^AINA: Pobuda za ta se-'tanek je bila brez dvoma do-rs- Bila je celo neobhodno Potrebna. La Cavera je za-stališče javnega nasprot-vseh nas, vsaj v zadnjih r®h letih. In ne gre samo za esede, temveč za zelo huda “eionja. La Cavera mora od-®ovarjati za zelo hude stvari. Dognal sem, da je v odkritem r,osprotju z našimi sporazumi * » politiko Confindustrie !rhteval, naj začne na Siciliji * Selom ENI. La Loggiova Vl*da j« bila zaradi La Cafovih napadov prisiljena s ieniti sporazum z ENI, in “,cer ne samo za tekoča gori-v*>. temveč tudi za kalijeve *oli- In medtem ko nam zafca- nož v hrbet na ta način "adaljuje s pripovedovanjem 0 Monopolih z izrazi naših "®j'iujših sovražnikov. Pri tem °otožuje tako imenovane monopole, da so krivi za majhne oobodke Sicilije. Poleg dru-si je izmislil, da znaša "a Jugu dohodek Po posamez-*ku 160.000 lir, kar pa ni ■*s- Dragi De Micheli, zdi se *’ da je nemogoče došeči 'farazum ali zbližanje stališč, '•hajamo se namreč pred sopotnikom. Zahtevamo od La ^vere, naj poda ostavko na r*®*tv0 konfederalnega pred-‘dniškega odbora kakor tudi a funkcije predsednika Si-‘"dujtrie. DE MICHELI; Cujmo sedaj La Ca vero. JI * LA CAVERA: V tej -točki : m; zdi' sestanek brezpotre-ben. Vsekakor 4pa vas hočem spomniti,na prejšnje sagtapke. Spotnniti vas hočem, da tisto kar mislim za vas m nobena novSšCkajtl sVoTe 'Stališče-sem povedal vedno odkrito, tako pred predsedniškim odborom kakor tudi ob vsaki drugi priložnosti. Vaša najbolj važna obtožba — tista prava in ki opravičuje ostaleje, da sem jaz etatist. Toda jaz sem vedno trdil, da je na Siciliji prisotnost javnih podjetij nujna in De Micheli je lahko priča. Ta nujnost je toliko bolj očitna, če upoštevamo ogromne investicije IRI ENI na Severu. Zakaj bi morala biti Sicilija izključena finančnega načrta ENI in IRI? Confindustria se ni izognila investicijam javnih podjetij na Severu in vprašam e, zakaj bi te investicije mo-ala preprečiti na Siciliji. Na žalost, vi niste mojih predlogov nikdar vzeli, resno v Pre' tres. Sicindustria ni hotela nikoli sekati poti velikim podjetjem Severa, temveč se je omejila na zahtevo, (Ta pomagate in da ne sabotirate razvoja srednje industrije na Siciliji. Namesto tega pa vi ta ra^pj sabotirate. Ali ni mor- »obf SKtpA«?.. m -“‘hotna s tistim, kar ie.de-Paina. Edison je istovetiti s usnm, 'JS&Sfc ^ F*in». Napadi La "pŠVefe ' Edison je istovetiti z nar komunistov. Edison je ža 'Pravila ogromen napor na flf in deželna vlada pri-ava naše zasluge. Ali je mo-? Se dopuščati, da prav eden In*'6'* v°diteljev Confindustrie . predsednik sicilijanskih in-Ustrijcev nadaljuje tudi i jVnimi napadi na nas? La Ca-(7*® Podpihuje vso kampanjo, ■w le naperjena proti tako i-'■novanim monopolom. Do- *nal f, sem, da je — neposredno ' Posredno — preskrbel po-hmvne argumente proti nam h Gronchiju in Fanfaniju. j,* Cavera mora podati ostav-vidim druge rešitve, tu.* - Dodati moram k . emu, kar je bilo že pove-t“n°. da La Cavera v libe-,P' stranki rovari proti nam šl/ predstavlja tam razkolnl-Sir- S*10 'n t0 Počenja tudi v Xndustrii. Dovolj je prebra-snjegčv 8°vor na zadnjem 8tr , "3U glavnega odbora li-n ®me stranke. S svoje stra-0jj,Vam bom prebral nekatere omke iz govora, ki ga je 1 v Eriče 8. septembra la-zj skupščini . Assmdustrte >nd apan*'- »Velike severne h UJtT'ie 2 Edisonom na čelu »tuj?0 danes odrekale podna Jftth sicilijanskim industri• ij ' Teh stvari ne govorim t'°»mtva. Pripovedujem jih «a ° iato- da boste vedeli, le tu neka buržoazija, ki cini*0 te stoari ne razume. Si-, ll«n*ka buržoazija teh te vseh rtia upra^an3 zaveda, jih po- trn <*° dna 'n ’ma dovolj e *•*. da jih razkrinka, ker j, boji in ni v strahu, da . kdorkoli nataknil na- M' moramo torej rn 1 sospodi s Severa načeti hjim V°r‘ "^°^a 20 razgovor tol- ne lm»o biti brez ,, <3o. Ne smemo si domiiIjp- bi da »k, vzrojg komunizma, ker povyo-jčate nvzerijo, knvigo, kofup- (S j»e J jQT fj \jr I DE ”BIA5l?*S pestmi |a dajmo! S pestmi te bom! konec, iapisi^ka seje. Ldhko ga dopolnimo z našled-vjmr-d o da Oromf———- Ravnatelj Edisona je La Ca-vero zares začel obdelovati s pestmi. La Cavera pa mu je vračal, dokler ju niso s silo ločili. Nato je La Cavera odšel in za seboj zaloputnil vrata. Gornji zapisnik je objavilo včeraj več časopisov. De Micheli je izjavil, da gre za «ne^ pristen dokument«. No, iz zapisnika se vsekakor dovolj jasno vidi jedro vzroka za sedanje zavezništvo med bivšim demokristjanom Milazzom in KPI ter PSI v deželni vladi Sicilije. ihid Za De Michelijevo izjavo je prišla iz Palerma izjava inž. La Cavere, ki je nekaterim Časnikarjem dejal; «Ne vem, kako je «L’Espresso» dobil zapisnik seje 1 julija 1958, i» niti ne vem, če se je sploh vodil pravi zapisnik. Imam pa dober spomin in lahko potrdim, da je' seja vsekakor potekala v bistvu tako, lfot je »SlfivJeBililtiflS JKj DKUjltl m 1 . . se kot se je mislilo .... .i... i,—..... . ..i - m. i • " Francoski finančni minister je sam govoril o vsoti 150 mljard javnega denarja, ki se vsako leto razmeče Ko so je sovjetski zunanji minister pripeljal na londonsko letališče, je motociklist iz spremstva podrl nekega radovedneža, ki je bil ranjen. Ministrov avtomobil (na sliki) je vožnjo nadaljeval. PARIZ, 27. —■ Zadeva s tankovskimi gosenicami, ki ji francoski tisk pozorno sledi že ves mesec, baje ni nič drugega kot poglavje mnogo bolj obsežnega škanaala, ki naj bi zajel ves sistem državnih dobav. Tako zatrjuje «Le Figa-ro», ki navaja dolg seznam nepravilnosti, kakor na primer nakup koyic po 90 in 80 frankov za kos, ko pri proizvajalcu ne stanejo več kot 4 oziroma 3 franke; ali nakup blindiranih avtomobilov v neki slabo opremljeni tovarni po ceni, ki je za 3 milijone višja od normalne. Po tej poti — dodaja omenjeni list — ni težko pojasniti, zakaj so vsako leto razmeče kar 150 milijard javnega denarja. Tako visoka je namreč vsota, o kateri je govoril finančni minister Pinay sam. Ko omenja družbo «ACMA», ki je zapletena v škandal z gosenicami, sfe časopis vprašuje, kako je mogoče, da je 4 odstotke svojih poslov zaupala družbi «Interfood», ki se ukvarja z uvozom sadja in sočivja? Ali ste prepričani crit ®e 3* mogoče z njimi b, . z nasmeškom, z Iju-So ni|;t>stjo in prisrčnostjo. To kih SVetniki, ki se zaradi ta-.•''“ari ne potijo. Tem go-n0 . m i* treba govorit i jas-u In odkrito, toda s sredstvi rokah. Za spopad s temi sle p*nazn* j« nujno ustvariti ®e»P,ne’ bodo enak° mo£' t>tm' ‘oko govorjenje do-t>r«a * Ali je dopustno, da 5tr.,sednik sicilijanskih indu-ip, . *v govori o nas s taki-C In kaj pomeni, La «l]t*ra’ tista tvoja teorija o t|^ p B*h pritiska«, o kateri bogostoma govoriš Za-t) , am' da mi odgovoriš; Ali »k, ,®traš ftalcementi za tako h, um° Pritiska na Siciliji? g*. hameravaj storit] dru-*l. Mascia je bil doma nekje od Co senze in imel je 28 let. lliliii Bivši belgijski kralj Leopold in njegova zena. Zaradi splošnega nezadovoljstva Belgijcev, ki menijo, da Leopold vodi mladega kralja Baldovina, se bo Leopold izselil iz kraljevskega gradu. Baldovin, ki se treniitno nahaja v Ameriki, hote pred javnostjo očeta braniti. Toda Leopold ne bo nikoli več pri Belgijcih priljubljen zaradi svojega ravnanja ob hitlerjevskem napadu; in ko se je pred leti vrnil v domovino, bi to skoraj povzročilo državljansko vojno. Andersenova nagrada za mladinske knjige Mednarodna zveza za mladinska literaturo (International Board on Books for Young Peo-ple) podeljuje vsaki dve leti nagrado «Hans Christian Andersen« pisatelju, ki se je posebno odlikoval s knjigami za otroke in doraščajoče. Razen tega podeli zveza več pohval. Prihodnja nagrada bo podeljena 1. 1960 in zanjo se bodo upoštevala dela, ki so izšla od t. aprila 1957 do 31. marca 1959. Mednarodnemu razsodišču, ki odloča o nagradi, predseduje Jel-la Lepman; člani pa so: Jose Miguel de Azaola (Španija), Richard Bam berger (Avstrija), Ei-leen H. Colvvell (Velika Britanija), Elisabeth Ekstroem (Zah. Nemčija), Virginia Haviland (ZDA), Marija Krsma-novič (Jugoslavija), Ve zio Melegari (Italija), Elsa Olenius (Švedska), Paul Poindron (Francija) in Jo Tenfjord (Nor veška). Carina za knjige naj se odpravi Na čast italijanskim založnikom, ki se udeležujejo XV. medna rodnega zasedanja založnikov na Dunaju, je bil prirejen na italijanskem veleposlaništvu sprejem, katerega so se udeležili tudi diplomatski predstavniki ter številne osebnosti iz du najskega kulturniškega in umetniškega življenja. Na samem zaseda nju pa je bila soglasno sprejeta resolucija nemškega založnika Arthurja Georgija, v kateri je izražena zahteva, naj se ukine carina na knjige, češ da gre v tem primeru za »dobrine duha«. Bilo bi lepo, če bi bil ta predlog osvojen. Edimburški vojvoda ni sposoben česa takega... V ponedeljek sta dva londonska fotografa na razstavi cvetja v Chel-sea doživela na lastni koži — in predvsem ob leki — učinek genialne naprave: dovolj je pritisniti neki gumb in po radijskem prenosu začne delov.ati naprava za Zalivanje v enem izmed paviljonov na razstavi In nekdo je pač moral pritisniti na ta gumb, tako da sta bila fotografa takoj krepko »zalita« od nog do glave. Večerni list «The Star« je šalo pripisal edimbur-škemu vojvodi, kar bi lahko bilo še ugodno; vojvoda bi najbrž bil toliko spodoben, da bi fotografa vprašal, če i-mata kaj dosti škode. Toda sedaj se je oglasil predstavnik buckinghamske palače, ki je zanikal, da bi bil vojvoda tisti, ki si je privoščil to šalo. Morebiti pa si jo je le privoščil in, je lahko tudi bila fotografoma že poravnana škoda, a zaradi ugleda je bolje reči, da Filip ne počenja neumestnih šal. Tat prijavil okradenca zaradi prejete klofute Klofute ni mogel prenesti, pa Čeprav jo je prejel od človeka, katerega je pravka,r okra del. To je neki Caloge-ro Moscato iz Palerma, ki ga je zalotil lastnik neke slaščičarne z velikim zavojem v roki. Takgj ga je prijel, čes da mu on krade sladkor; teh tatvin je bilo že več. V živahnem prepiru je Moscato za nika), da .bi bil tat, nakar mu je trgovec pri-solil krepko zaušnico. Toda Moscato je trgovca prijavil policiji, ki je pa ugotovila, da sta trgovčev sum in trditev utemeljena in da je Moscato res kradel. PRIMORSKI DNEVNIK 28. maj* 1959 i 'f—** 32. kolo italijanskega nogometnega prvenstva V srečanju Padova-Milan ključ za osvojitev prvenstva 1958-59 Ce Padova zmaga, vrednost delale Fiorentine znatno poskoči Brezupna pot Triestine v Turin in Torina v Florenco A ligi italijanskega nogometnega prvenstva bodo dali ti ekoliko pospeška zaradi zamude, ki je nastala pred in po mednarodni tekmi z An-plijo. Tako bo namesto v nej deljo odigrano 32. kolo že danes, 33. kolo pa v torek in nato zadnje naslednjo nedeljo, Prisostvovali bomo to• tej hitremu zaključku te dolge in vsaj za Tržačane letos tudi mučne agonije Triestine, ki se je praktično za-tela že z njenim povratkom t> A ligo. , In ker smo se že spodtak-jili ob Triestino, poglejmo kaj lahko pričakujemo od ju- Irišnjega kola za razvoj po-ižaja na dnu lestvice. 31. kolo je bilo za Torino in za Triestino, ne glede na to, da je prvi zmagal, druga pa rešila pol plena v Bariju, dejansko usodno. Njun položaj se je namreč, kljub priborjenim točkam poslabšal in to predvsem po krivdi Udi-nese, ki je povsem nepričakovano premagitla Fiorentino in se odmaknila svojima zasledovalcema na tri točite. Ali Triestina še lahko doseže svojega videmskega »bratranca))? Odgovor na to bi V soboto ob 21. Telovadna akademija na stadionu «Prvi maj> V soboto ob 21. uri bo v dvorani na stadionu «Prvi maju telovadna akademija telovadnega odseka Prosvetne zveze v Trstu. O obstoju in delovanju tega odseka, ki ga požrtvovalno vodi prot. Bojan Pavletič, smo že večkrat poročali. Gre za razmeroma Številno skupino vnetih orodnih telovadcev in telovadk, ki vestno vadijo. Uspehe svojih prizadevanj so že pred časom hoteli pokazati z akademijo, a tega niso mogli narediti zaradi pomanjkanja primernega telovadnega orodja. ?.e pred časom pa se je to vprašanje nekoliko uredilo in tako se nam bodo telovadci predstavili v soboto, žal ne bomo videli vseh. ker so se nekateri med njimi prav v zadnjih dneh poškodovali. Toda to ne bo bistveno vplivalo niti na Ste vilo nastopajočih in toliko manj na kvaliteto prireditve same, saj so vsi res dobri telovadci. Nastop bo v članski skupini za moške in ženske ter pravtako v posebni skupini za mlajše. Na to zanimivo športno prireditev vabimo že sedaj vse ljubitelje naše mladine, predvsem pa vse naše športnike. nam lahko delno dalo le. kar jutrišnje kolo, toda pozitiven bi odgovor bi! lahko samo v primeru, da Triestina v Turinu premaga Juventusa, Udi-nese pa doma izgubi ali pa remizira z Napolijem, s čimer bi se vrednost. Udinese pred Triestino zmanjšala na eno oz. dve točki Toda priznati je treba, da je to samo logika nepoboljšljivih optimistov ali pa zaslepljencev. Kako neki naj Triestina premaga ravno Juventus, ko pa je v vseh dosedanjih 31 kolih zbrala na tujih igriščih samo borih 5 točk z eno samo zmago in tremi remiji? ZADNJA TRI KOLA VELIKIH IN MALIH MILAN FIORENTINA UDINESE TRIESTINA TORINO 47 44 24 21 21 Padova Torino Napoli Juventus Fiorentina Udinese Roma Milan Lanerossi Padova Bologna Napoli Lanerossi Padova Roma V krepkem tisku interne tekme. In kako je mogoče pričakovati, da bi Udinese izgubila doma proti Napoliju, ko pa je znala ugnati v kozji rog Fiorentino, ki je imela vsekakor bolj tehtne razloge, da se je borila za zmago, kot pa jih lahko ima Napoli, ki mu nihče več ne more izmakniti solidnega mesta v sredini lestvice? Pa bodimo za jutri optimisti še mi in d opustimo možnost, da Triestina zmaga in Udinese izgubi. Kaj pa potem. Za rešitev bodo Triestini potrebne še vedno vsaj tri točke (in v tej kombinaciji Torino niti ni upoštevan) računajoč s tem, da bo Udinese proti Milanu izgubila, proti Lanerossiju pa dobila. Kje naj bi Triestina te tri točke dobila? Mar proti Padovi na tujem igrišču — ko pa je še veliko vprašanje, če bo utegnila odvzeti obe Lanerossiju na lastnih tleh? Objektiven je zato lahko samo tisti račun, ki upošteva domačo zmago Udinese nad Napolijem ter zunanja poraza Triestine proti Juventus u in Torina proti Fiorentini. Ta račun pa pomeni obenem tudi že teoretično obsodbo zadnjih dveh. Da pa bi bil račun popoln, -bi morali vključiti vanj tudi Alessandrio in Spal, ki sta teoretično še vedno dosegljiva tako za Triestino kot za Torino. Toda če smo že za Udinese ugotovili, da jo je praktično nemogoče doseči, kako naj bi bila praktično dosegljiva Alessandria in Spal, ki imata še vsak j>o dve tekmi doma in po eno samo 'zutia5. povrhu pa še točko več kot Udinese? Imejmo torej Triestino in Torino za izgubljena in poglejmo kaj se lahko zgodi na vrhu lestvice v borbi za naslov. Fiorentino se bo doma srečala — kot že omenjeno — * Torinom in lahko računa na obe točki. Dosegla bo torej kvoto 46. Istočasno pa se bo Milan boril v Padovi proti Roccooi enajstorici in že na prvi pogled je jasno, da je ravno v tem srečanju ključ prvenstva. Ce Milan zmaga, kar spričo njegove velike forme ni izključeno, potem je naslov prvaka praktično njegov, ker mu zanj zadostujeta samo še dve točki iz dveh preostalih tekem proti Udinese Idoma) in Bologni (zunaj). Ce doseže neodločen rezultat, potem mu bodo za matematično osvojitev naslova pri sedanjem položaju, potrebne še tri točke, kar pomeni, da bi moral zmagati doma proti Udinese in remizirati v Bologni ali pa obratno. Ce pa izpubi, potem bi se položaj krepki zasukal v korist Fiorentine tudi že zaradi tega, ker ima pred Milanom prednost, da igra še dve tekmi doma in le eno zunaj. V tem primeru bi moral Milan preostali dve tekmi brezpogojno odločiti v svojo korist, ker bi tudi pri isti kvoti zaradi boljšega razmerja v polih pripadel naslon Fiorentini. Borba za prvo mesto je torej kljub znatni trenutni prednosti Milana še zelo odprta, v vsakem primeru pa je njen izid v vsaj SO-odstotni meri odvisen od današnjega srečanja med Padovo in Milanom. O ostalih tekmah skoraj ni nredno izgubljati besed, saj je res prav malo važno ali bo Inter tretji ali ne, ali bo Sampdoria peta ali ne, kje bosta obtičala muhasti Napoli in presenetljiva Bologna itd. DISCIPLINSKI UKREPI Rimbaldo: 1 nedelja MILAN, 27. — Razsodiščna komisija nacipnalne nog. ^veze j* v zvezi z zadnjim, kolom 6pršele med drugimi tudi naslednje disciplinske u-krepe: Globe; 80.000 lir Milan in - IV' Napoli, 40.Ž0Š lir Udinese, 21 tisoč lir Alessandria itd. Izključitve: za J efektivne nedelje: Perani (Bologna); za eno nedeljo: Rimbaldo (Triestina), Boccardj (Atalanta), Garzena (Juventus) itd. Strogi opomin: Longoni (A-talanta), Olivieri (Atalanta), Pique (Udinese), Vincenzi (Sampdoria) itd. Navadni opomin: Gustavs- son (Atalanta), itd. TRIESTINA V ASTIJU Trevisan je potrdil formacijo iz Barija ASTI, 27. — Triestina upa v zmago nad Juveritusom. To upanje je zajelo vse igralce, ki so zbrani v Astiju, kjer so tudi danes imeli v dopoldanskih urah lahek kondicijski trening. Največji optimist med vsemi je kapetan Bernardin, ki je izjavil, da se bo njegova enajstorica kljub skoraj brezizglednemu položaju borila' z Vsemi močmi za obe točki, ker bi ji ena sama tako sreče v zaključnih akcijah. Za njega je najvažnejši pro- biem blokiranje Charlesa in ertlja, češ da je JdV^en tus nevarnejši v napadu kot v' oBvamrn.”*■ Trener Trevisan je dejal, da ■ bo moštvo igralo izrazito napadalno brez vsakih o-brambnih talčtik. Za jutrišnji nastop je potrdil formacijo, ki je igrala proti Bariju. Tekmo bo sodil Grignani iz Milana. SABLJANJE VARŠAVA, 27. — Šest dr-žaV in sicer ZSSR, Italija, Francija. Madžarska, Vzh. Nemčija in Poljska se bo udeležilo tekmovanja v sabljanju, ki bo v poljski prestolnici 29. t. m. Kolesarska dirka po Italiji Včeraj počitek v Riminiju danes v S. Marino in nazaj Ob pol poti precej slaba bilanca u Italijane RIMINI, 27. — Za današnji prvi in zadnji počitek udeležencev letošnje kolesarske dirke po Italiji, je v letoviškem Riminiju posijalo toplo poletno sonce in prekrasen dan je nudil posameznim kolesarjem dovolj priložnosti, da so se oddahnili in pripravili za težke etape, ki bodo sledile prvemu delu dirke, ki se je zaključil včeraj s sedmo zmago tujega kolesarja in s tretjo zmago Van Looya. Kljub prostemu dnevu pa nobeden od preostalih udeležencev ni popolnoma miroval. Vsi so zajahali svoje konjičke in se popeljali malce na sprehod tudi zaradi tega, da jim ne otrpnejo mišice. Bilanca prvih 11 etap (in prav toliko jih še sledi) za Italijane ni ravno rožnata. V sedmih etapah so zmagali tujci, domačini pa samo v štirih in sicer s Pellegrinijem v Arezzu, s Catalanom na Ischiji, z Nencinijem v Vastu in z Benedettijem v Teramu. Kljub naravnost poraznemu začetku nekaterih pa je bil Nencini brez dvoma edini med Italijani, ki je vrgel v dolgo bitko vse svoje energije in dvakrat (v Arezzu in Vastu) uveljavil svojo staro vrednost. Ba l (lini je doslej potrdil, da ni pri najboljših močeh in da prestaja nesrečno fazo. Ni pa izključeno, de se bo Baldini, kateremu se je koleno povsem pozdravilo, odločil za udeležbo na dirki po Franciji in v tem primeru mu tudi _ v prihodnjih etapah ne kaže pre več forsirati, ker bi najbrž tako ne mogel bistveno izboljšati sedanjega plasmaja. Čeprav med prvimi kolesarji na lestvici ni velikih razlik, pa vendarle prevladuje prepričanje, da bo borba za končno zmago omejena na dvoboj Gaul-Anquetil z možno vključitvijo Van Looya. Ostali vsaj v tem trenutku ne pridejo v poštev, čeprav niso izključena presenečenja. Jutri je na vrsti 12. etapa Rimini - S. Marino (141 km). Ponziana prihodnjo sezono v meddezelnem prvenstvo Zaključek prvenstva diletantov s podaljškom Istria - Aiello Zanimanje profesionalnih krogov za diletante Medtem ko se profesionalci i tržaške enajstorice Ponziana, i od nekdaj bila gojišča mladih še borijo za zadnje točke, so Libertas, Cremcafft itd. in talentiranih nogometašev, naši diletantski nogometaši žel Prvo mesto Ponziane ne pre-1 kar velja še posebej ravno za • •• - — —•— — —J seneča. Ponziana je dejansko izklopili vprego. Tako v med-deželnem kot v diletantskem prvenstvu ao v nedeljo odigrali zadnje tekme in zato ne bo odveč, če naredi-no tudi mi kratek obračun. Prvak meddeželnega prvenstva je postal Bolzano, ki je svojo zadnjo tekmo odigral v Trstu proti zadnji Ederi, jo seveda premagal in s tem priklenil na zadnje mesto. Bolzano bo potemtakem prihodnje leto igral v reorganizirani polprofesionalni C ligi, zadnjih pet enajstoric: Bassano, Me- rano, Dolo, Trento in Edera, pa se bo udeležilo selekcije 40 enajstoric izmed katerih jih bo 19 nazadovalo v kategorijo diletantov. Končni vrstni red na vrhu in na dnu lestvice ne preseneča. Bil je v praksi znan že nekaj tednov in samo Bassano je imel skoraj do zadnjega precej možnosti za rešitev na škodo P. Mogliana. Mnogo več zanimanja v tržaških športnih krogih pa je vzbujal potek prvenstva v tržaško-furlanski skupini diletantov, v kateri so nastopale poleg drugih tudi priljubljene bila razred zase v tej skupini in njena letošnja igra je v mnogočem spominjala na lepe čase tega* društva z veliko in bogato tradicijo. Njeno premoč dokazuje že sama pred- nost šestih, točk pfed drugo- ‘01 plasiranim Fortitudom iz Milj, poleg tega pa tudi dejstvo, da so bili njeni napadalci Corolli (27 golov), Lupoli (12) in Sa-uer (10) med najboljšimi strelci prvenstva. Tudi vrstni red ostalih moštev je -bolj ali manj pravičen, predvsem pa je pravično, da sta izpadli enajstorici iz Ronk in C^rvianang, ki vsekakor nista sodili v to skupino. > Todfc i zmago ^bgititme in izpadom Ronchija in Cervi gnana, prvenstvo še ni do kraja zaključeno. V nedeljo bo imelo še svoj podaljšek v dodatnem srečanju med Aiel-lom in Istrio na nevtralnem terenu v Tržiču, ki bo odločilo, katera od teh dveh enajstoric, ki sta pristali na isti koti, se bo morala pridružiti zadnjima dvema v I. diviziji. Prvenstva diletantov so že tržaško in bližnje furlansko področje. Tako so se tudi leto« uveljavili številni mladi nogometaši, katerih imena so prešla meje pokrajine in dežele in vzbudila pozornost v profesionalnih krogih. Tako se je n. pr. že izvedelo, da si je Triestina za prihodnjo sezono zagotovila dva igralca tržiške Grda, Bettinija in Fogarja, Roma pa je posegla kar v sam tržaški rezervoar in potegnila iz njega tri člane Cremcaffeja Tenenteja, Bonettija in Stinca pa tudi za Sauerja, Corolli ja in Lupolija se je govorilo, da bodo zleteli iz svojih nogometnih gnezd. VATERPOLO RIM, 27. — Od 5. do 7. junija bo v Magdeburgu mednarodno tekmovanje v vaterpolu. ki ga organizira zapad-no-nemška zveza. Spored tekmovanja je sledeč: S. Junija: Jugoslavija - Nemčija A, Avstrija - Švedska, Italija - Nemčija B: ». junija: Nemčija A - Avstrija, Nemčija B - Švedska, Italija - Jugoslavija; 7. junija: Nemčija A - Nemčija B, Italija - švedska, Jugoslavija - Avstrija, Nemčija B - Avstrija, Jugoslavija -Švedska, Nemčija A - Italija. Italijanski igralci bodo odpotovali v Magdeburg z letalom iz Ciampina. Primorsko nogometno prvenstvo zaključeno Novo Gorico čakajo tekme za vstop v slovensko ligo Povprečno je vsaki tekmi prisostvovalo 800 gledalcev mne,..'u zagotovljeno mesto\-vrhnjem delu lestvice slov skega prvenstva. Za drugo mesto so se zm raj trije kandidati in bo t V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo primorskega nogometnega prvenstva, ki se je zaključilo brez presenečenj. Moštva so se razšla takole: Nova-Gorica-Primorje 2:1, Tol-min-Koper 3:2, Rudar-Anhovo 5:2, Postojna-Tabor 3:0, Ilirska Bistrica-Adria 0:1 in Si-dro-Branik 3:1. , Lestvica je naslednja; Nova Gorica 22 19 3 0 107:23 41 Postojna 22 13 4 5 67:31 30 21 13 3 5 51:25 29 21 13 2 6 64:34 28 22 12 3 7 49:48 27 22 8 7 7 52:41 23 22 8 1 13 40:56 17 22 7 2 13 67:84 16 22 7.2 13 38:53 16 22 7 2 13 36:70 16 22 7 1 14 37:46 15 22 1 2 19 23:112 4 Sidro Primorje Koper Tolmin Tabor Rudar Anhovo Adria Branik II. Bistrica Nova Gorica je torej zmagala z razliko enajstih točk. V analih nogometnih tekmovanj s tako malo udeleženci je to vsekakor redek pojav. Brez dvoma so bili Goričani razred zase. Njihova zmaga je bila že od petega kola dalje praktično zagotovljena, kljub vsemu pa ni nihče pričakoval tako velikega naskoka. Vsekakor je treba novemu primorskemu prvaku čestitati, ker so igralci pokazali samo dobro nogometno znanje, marveč tudi veliko borbenost in vzdržljivost, kar je marsikateri ekipi manjkalo. Upajmo, da bodo Goričani ohranili formo do kvalifikacijskih tekmovanj za vstop v slovensko ligo. Če bodo nadaljevali s svojim marljivim delom, pa jim je po našem ba počakati na izid z®os.„,i tekme Sidro-Primorje. ’ Na) možnosti ima Sidro,_ ki doma in mu dve točki a matično prineseta drugo m sto. Vsekakor izreden P, j za Pirančane, ki so bili j . še na zadnjem mestu le5 ce! Tudi Postojna ni Premožnosti, saj ji je drugo sto zagotovljeno ob zmag*ezUl. teo- morja ali neodločenem tatu. Primorje ima sair retično možnost, kajti IttlimillltltmiHMIIIItllllinSHIIItlllllllHIHIIIIIIIIIIMIIIIItlHIItlHIIIIIIItlllH Entopaho prvenstvo v bohsn Benvenuti in Jakovljevič zmagala v o Mitrovič (Jug.) v polfinalu petelinje kal. - Zamperini izločen LUZERN, 27. — V nadaljevanju evropskega prvenstva v boksu je evropski prvak Italijan Nino Benvenuti iz Trsta v, osmini finala kat. težki welter premagal po točkah Finca Backmana. Benvenuti-jeva zmaga je bila nesporna in dosežena na lahek način. Njegov nasprotnik mu ni mogel zadati niti enega resnejšega udarca. V isti kategoriji je Jugoslovan Jakovljevič premagal Avstrijca Eyela. Tudi njegova zmaga je bila gladka. Po splosnem mnenju spada Jakovljevič med favorite za končno zmago. Tehnični rezultati: Težki welter: Muller (Šv.) je premagal Raiza (Sp.) p. t.; Caroli (Vzh. Nem.) TakoVa (Bolg.) p. t.; Waltersson (Šved.) Pearsona (VB) p. t.; Jakovljevič (Jug.) - Eyela (Avst.) p. t.; Fisher (Škot.) -Yalcinkaya (Tur.) p. t.; Benvenuti (It.) - Backmana (Fin.) p. t. Mušja kat. (četrtfinale): Homberg (Zah. Nem.) - Hor-nyja (Bel.) p. t.; Torok (Madžarska) - Curcettija (It.) p. t.: Stotnikov (SZ) Dobresca (Rom.) p. t.; Mcclean (Irs.) -Leeja (Škot.) p. t. Petelinja kat. (četrtfinale): Grigorijev (SZ) - Zamperini-ja (It.) p. t.; Mitrovič (Jtig.)-Petkova (Bolg.) p. t.; Rascher (Zah. Nem.)-Mackaya (Škot.) p. t.; Zadwadski (Poljska) -Buchnerja (Vzh. Nem.) p. t. Srednja kat. (osmina tirala); Mccoy (Irs.) - Proetto (Gibral.) p. t.; Saerens (Bel.) - Holdena (Škot.) p. t.; Shat-kov (SZ) - Paparisova (Bolg.) p. t.; Groenroos (Fin.) - Mik-klesena (Dan.) p. t.; Truppt (It.) - Szenasija (Madž.) p. t. 14. junija nag. tekme za cPokal franc.-Kal. prijateljstva« Ponziana danes v S. Dona del Piave Ponziana bo igrala danes v San Dona del Piave proti lokalni enajstorici v okviru šestnajstine finala prvenstva diletantov. Nastopili bodo naslednji igralci: Cernivani, Bubola, Bussani, Pescatori, Suard, Ruzzier, Bot-tizer, Lupoli, Corolli, Grego-ri, Muiesan. MILAN, 27. — Nogometna zveza javlja, da bodo v nedeljo. 14. junija odigrali pet nogometnih tekem, ki bodo ve- dvoboj med tretjeplasirani-mi ekipami iste francoske in italijanske skupine; Pariz — dvoboj med enajstericama, ki sta zasedli v istem prvenstvu četrto mesto; Le Havre — srečanje med zmagovalkami prvenstva francoske B lige in italijanske Ser. B. Na podlagi izidov prvih petih srečanj bodo sestavili začasno lestvico s točkami za vsako državo. Ta lestvica bo izpopolnjena po povratnih tekmah, ki bodo v Italiji 1959-60. leta. Tekme, ki jih bodo odigrali 14. junija, bodo sodili itali- janski sodniki. Komisarje na igriščih pa bo določila francoska »Ligue national de foot-ball». BOKS MILAN, 27. — Salvatore Burrini je ohranil italijansko prvenstvo v mušji kat. z zmago po točkah nad Salvatore-lem Manco V srednji kat. je Wright (ZDA) premagal Fortillija zaradi prekinitve dvoboja, v težki 'kat. pa je Bozzano premagal s K.O. v prvi rundi Amerikanca Rockyja Browna. nititimMMiitiitnmHiiiiaHiiiiHiMHimitiiiiiitiiimiiiiiiiMiitiiiiiiiMiiiiiiiiiii« Združenje italijanskih boksarskih piscev «**'*. -AT.'- . - ...»i. » . Najnovejše svetovne boksarske lestvice Lei na četrtem mestu v srednjelahki kat. MILAN, 27. — Svetovne boksarske last vice združenja i-talijanskih boksarskih piscev: Težka kat.: 1. Floyd Patter-son (svet. prvak). 2- Archie Moore, 3. Charles Liston, 4. Ingemar Johansson (Sv.), 5. Zora Folley, 6. Roy Harris, 7. Willie Pastrano, 8. Henry Cooper (VB), 9. Eddie Machen, 10. Charlie Powell. Srednjetežka kat.: 1. Archie Moore (svet. prvak), 2. Yvon Durellč (Kan.), 3. Harold Johnson, 4. Tony Anthony, 5. Sonny Ray, 6. Jessfe Bowdry, 7. Erich Schoeppner (Nem.), 8. Carl Olson, 9. Johnny Ha-lafihi (Tonga). 10. Mike Holt (J. Afr.). Srednja kat.: 1. Ray Sugar Robinson (svet. prvak), 2. Ellsworth Webb, 3. Gene Full-mer, 4. Carmen Basilio. 5. Joey Giambra, 6. Gene Ace Armstrong, 7. Yama Bahama ljale za »Pokal francosko-ita- ■ (Bahamas), 8. Jose Torres lijanskega prijateljstva*. Tek- (Port.). 9. Paul Pender, 10. me bodo v francoskih mestih I J°ev Giardello. in sicer po sledečem sporedu: Srednjelahka kat.. 1. Don Nica — francoski prvak I. lige in italijanski prvak Ser. A; Marseilla — tekma med 'drugo plasiranimi enajstori-cami francoskega in italijanskega prvenstva; Bordeauz ali Limoges — Jordan (svet. prvak), 2. Gar-nett Sugar Hart, 3. Virgil A-kins, 4. Duilio I.oi (It.). 5. Dennis Moyer, 6. Charley Scott, 7. Ralph Dupas, 8. Rudel Stiteh, 9. Vihce Martinez. 10. Tony De Imarco. Lahka kat.: 1. Joe Brown (svet. prvak), 2. Paolo Rosi, 3. Kenny Lane, 4. Carlos Or-tiz, 5. Johnny Gonzales, 6. Eddie Perkins, 7. Mauro Va->quez (Meh.), 8. Paul Arm- stead. 9. Arthur Persley, 10 Bobby Scanlnm Peresna Kat.: 1. Davey Moore (svet. prvak.), 2. Hogan Bassey, 3. Gabriel Flash E-lord (Fil.), 4. Harold Gomes, 5, Paul Jorgensen, 6. Sergio Caprars (It.), 7. Percy Lewis (Trin ), 8. Filiberto Nava (Meh.), 9. Jesus San*amaria (Pan.). 10. Ricardo Gonzales (Arg). Petelinja kat.: L Alphonse Halimi (Fr.) (svet. prvak), 2. Joe Becerra (Meh.), 3. Danny Kid (Fil.), 4. Josč Toluco Loiz (Meh.), 5. Piero Rollo (It.), 7. Manuep Armentero (Kuba), 8. Al Asuncion (Fil.), 8. Leo Espinosa (Fil), 9. Ki-yoshi Miura (Jap.). 10. Eder Jofre (Braz.). Mušja kat.: 1. Pajqual Perez (Arg.) (svet. prvak). 2. Sadao Yaoita (Jap.), 3. Pone Kingpetch (Taj.), 4. Ramon Arias (Ven.), 5. Pamon Cala-tajud (Ven.), 6. Joe Mendel (Meh.), 7. Mario De Leon (Meh.), B. German Pardo (Čile), 9. Horacio Accavallo (Arg.), 10. Carlos Miranda (Arg.). mesto si lahko pribori šestimi go" zmaga z najmanj razlike. j. Za Koper lahko rečem°i . je letos razočaral. f vp. prvak nikakor ne bi smel.P., stati na petem mestij, ^ e po tehničnem znanju ce.io^ nakovreden Novi Gorici-to pa mnogo zaostaja z®..v0, glede borbenosti in vzdrzlj sti in discipline. Nobeno 0 ^ go moštvo na prvenstvu ^ izpustilo toliko točk 8d malomarnosti in neresn_ igralcev. Dokaz naj bo neodločen rezultat z Ih”.( Bistrico na domačem tl V sredini tabele so prist“ Tolminci, kar je vsekakor lik »?-»eh, saj je Tolmin _ buthnt na primorskem Pr 0 stvu. Naslednjih pet me;st zasedla moštva približno u« ir...utnin ~»Vi ie Zi* ke kvalitete. Za njih Je te- čilno, da so neprestano J' ■ žavah zaradi Poman] zara- igralcev. Tabor je prav ” . na di tega zdTknil s tretjega sedmo mesto. Za priho _ sezono bodo morale up: r»v® klubov temeljito etati prerese ^ kadrovsko vprašanje. Z več truda bi si praV •. jj zagotovili nekaj igralce'v vrst mladine. Treba je P° --- -----.--------------- • lahko mati Novo Gorico, ki spri danes postavi na igrišče moštva, medtem ko na Prl . ^ Sežana s težavo spravi paj 11 ljudi. , za. Ilirska Bistrica je Prac- aB)i. ostajala za drugimi -P.alci Proti koncu pa so si >s jZ, vendarle pridobili nekaj ^ kušeni in Se spremenili, v oreh. Morda bodo jeseni ^ li išto pot kot lani Pira Sidro? inlo, Ob koncu lahko ugotov . „wenS*’. . da je bilo letošnje prveaS jn ------ ocin ; - glede števila nastopajo glede kvalitete igre na ^°Sio-najvišji ravni. To je P .. ....» . a , • . *! moglo, da je tudi zanim* „i za nogomet na PT'm°J^ečno zelo naraslo, saj je P9yPjfadi. gledalo tekme po 800 s0 v posameznih primerih P.*,*, našteli tudi po 1500 gleda^^o Evropsko košarkarsk0 PrVenStV° KinalU Prva srečanja v pol*,n®ih CARIGRAD, 27. — v polfinalnih tekmah v 0 ^r-evropskega prvenstva v k Jli-'ki so bili danes dosežen slednji rezultati: tioiisk8 Skupina A: SZ * ” CSR 78:59 (28:23). Skupina B: 75:49 (45:21). ,oži Dosedanji izidi v tolar SkSkup1na C: Jug°*laVjuV Avstrija 80:58 (32:29). 9j.gl slavija - Vzh. Nemčija (43:25) ,r ... Spa Skupina D: Turčija - jur - - Italija - ni' ja 53:50 (25:21) čija 73:53 (39:25). Skupirta E: Izrael 56:65 (26:29), Finska 69:34 (32:19) Iran Iran NOGOMET MADRID, 27. — Nog0j^ * no društvo «Barcellon*nijrjlu uradnim poročilom op v l igralca Kubalo naj 8®h pr^ Joče vzdrži disciplin5* stro8° krškov, ker bi drugac postopali z njim. T’ska Odgovorni urednik STANISLAV . Tr** Ttskarskl zavod Z* MIŠKO KRANJEC t Povest o dobrih ljudeh] a si ti kriv. ilo.» Ette, ko sem »Kaj me imate za takega lažnivca? “dbp ste si pravili o men* in če ne bi bil vajen takih stvari, bi me jolelo srce, tako se pa moram samo smejati; to zame ni : novega.« Slekel je suknjo in jo vrgel na ložil svilen robec, ki ga je imel okoli vratu, in inato se kiobu u mel si je roke, ko je snel rokavice, potem ponudil roko tmici in stisnil njeno raskavo d^n' f<^foJ^P^kor I?da’ o ne bi vedel, da zna biti večkrat prijaana kakor trda, se jg IjEtl ) Ne na stol, temveč na klop pri peči i* £ iko videl mamico, s katero se je pogovarjal. Pri mamici je iela Katica, ki je samo poslušala. »Čigava pa si ti?« je vprašal dekle in ji položil roko na ivo. «Zdi se mi, da tvoje oči ne vidijo.« »Korenova je. Reva je, ker ne vidi, pa tu pri meni poseda s dan, da mi ni dolg čas, da se kaj pomeniva.« »Korenova?, je ponovil. »Ali je ona ženska v drugi sobi j«Marto misliš?« je vprašala mamioa. »Da, tista Je njena itNekaj je pokimal, potem se pa spomnil, rekoč: »Dedek kjbrž drva nabira, ne?« . . . ... .. »Kai drugega pa kot drva? Saj veš, da si jih ne moreva Lpitt pa hodi vsak dan v gozd; toliko nabere, da imava za roti in da ne zmrzujeva.« ,, K.H »Ah, revež,« je rekel prijateljsko, »ko bi M moral oddahniti. posedati pri peči, pa mora nabirati drva. Nikdar ne bo imel miru, ki si ga Je sicer krvavp zaslužil.« »Ne bo ga imel, ker ga ne mpre im|ti,, kar p Lahko bi bilo drugače i*i »podobilo bi se, da bi l »Kaj sem spet zagrešil, maiflica, da me k a? se komaj vrnil?« . . , »Saj te ne karam, samo rekla sem, da bi bilo drugače, če bi bil pri nama, nama jrtkirttgai «»vel kakor živg vsi drugi ljudje!« , V/ - J 11 /1 J VI I K «Mar ne živim?« »To ti veš, jaz zase’imam občutek, da živiš po svoje in to ni prav. Midva pa «vg tako potrebna pomoči..: Oženil bi se in nama pomagal«. »Ce se bom kdaj oženil, se bom v mestu im vaju odvedem tja. To kočo prodamo ali pa jo podarimo kakim revežem, ki jim bo še vedno dovolj dobra, da Jih bo ščitila pred mrazom in dežjem. Za plačo jih ne bomo prosili, temveč se bodo morali zavezati, da bodo molili za vas in za dedka«. »Kaj pa zate? Ali ti ne potrebuješ molitve?« »Jaz zase že opravim, kakor in kolikor Je prav, vendar se preveč ne napenjam Zlasti ker vem, da vi zmolite zame vsak dan vsaj kak očenašek in češčenomarijo. To pa je dovolj tudi za tako velikega grešnika, kakršen sem jaz«. V sobo je stopila Marta. Bila je že počesana ln oblečena V lice je bila še bolj cvetoča kot prej, njen beli vrat je izžareval svojevrstno ljubkost, in Peter Koštrca je pasel pogled na njej. »Pojdi, Katica, domov. Nekaj mi boš pomagala«. Peter Je vedel, da je ženska morala najti vzrok, da je prišla sem in se mu pokazala lepo opravljena in še lepša ko prej. Katica se je brez besede vzdignila iz kota, se spretno ognila Petru, kakor bi videla, in stopila na ilovnata tla. Peter se Je ozrl po dekletcu, ki je bila drobna in oblečena v borno barhantasto obleko Potem se je spet ozrl po Marti, ki je že držala za kljuko in ki ni pozabila, da se ne bi nekam zago netno nasmehnila. Ko sta odšli, sta mamica in Peter za čas molčala, dokler ni Peter vprašal: »Kaj ti stanujejo v vaši hiši?« »že več let. Prvo leto niso mogli nikjer dobiti sobe, pa so se sem zatekli. Nama je bilo prav, da nisva tako sama. Zdaj so se že privadili in vsako jesen se vmejo k nama, med tem ko so čez poletje na delu. Ob večerih nama delajo družbo in to je edino veselje, ki ga imava v življenju; od tuje družine seveda, ker naju je ves najin rod zapustil; nobenega ni blizu«. »Razen mene. morate pridejati«, je rekel veselo, »a bi bilo bolje, da tudi jaz ne bi prihajal, kajne? — Tako odkrito mi povejte, mamica, ali niste že zmolili kak očenaš, da me ne bi bilo več k vam?« »Bog daj, dedek!« In ker je Koštrca le počasi je nujeno mu desnico ter samo začudeno strmel v UU. ’jCa Peter pristavil: »Zdi se mi, da me ne poznate več? In ^ me tudi niso spoznali!« Jožef je nagubal čelo, nekaj se mu je zajedlo v sr?e'to|iK0 se je dobre volje, toda ob tem srečanju ga je minilo m da se ga ni lotil srd. «Rad bi vedel, kaj te je prineslo k nama!« bili »Vidim, da ste me lepo sprejeli. Tudi mamica ms ve[Ti, Ana se je zganila, kakor bi jo bil zbodel. »Ne«, Je odvrnila, »tako naravnost nisem molila, molila pa sem, da bi se vmil drugačen, če se še kdaj vrneš in če Je potrebno, da prihajaš. Vsaj to lahko priznaš, da nama ne prinašaš tistega veselja, ki bi ga moral in ki bi ga lahko. Matere nimaš, ki bi zate jokala in molila. Vse to opravljam zategadelj jaz, in lahko si misliš, da le prečesto mislim nate: čeprav si najslabši človek, ki nosi naše ime in ki mi Je v rodu, sl edini, ki še prihajaš k nam, pa naj bo že iz kakršnihkoli namenov«. »Ali bi lahko rekli, da iz slabih namenov?« »Bog ne daj, tega ne mislim. Ker vem, da ne prihajaš, da bi kaj dobil od naju, ko dobro veš, kaj in koliko imava. Toda če bi bil samo Peter Koštrca, tedaj bi mio vse drugače. Lahko si misliš, da bi te bil bog vesel, še bolj bi se pa rado-vala jaz: bog ima naposled poln svet ljudi, Jaz pa nimam nikogar, razen tebe«. Tako kramljaje sta se kaj dolgo zasedela, dokler nista za slišala, da se vrača oče, noseč na hrbtu butaro drv. Z njim je prihajal Ivan Koren s prav tako butaro. Videla sta ju skozi okno, ki je bilo spodaj zamrzlo, zgoraj pa oroseno, vendar ne toliko, da vsaj senc ne bi videla na vrtu. Moška sta butare vrgla v kot pri hlevu, ki ga Je Koštrca imet nalašč za drva, potem pa sta prihajala v hišo, ne da bi kaj govorila med seboj. Ivan Koren je odšel v malo sobo, v tem ko Je oče stopil v veliko. Ko je zagledal gosposkega tujca, sedečega pri peči, se je najprej zmedel in hotel že pozdraviti. Preden pa je storil to, je Peter že vstal, stopil proti njemu in mu ponudil roko; mnogo prijaznejši. Pa kaj hočem, potrpeti moram, ker t niste jezni name, da bi me pri priti P°» da tako hudo spet iz hiše«. ,nlK, »Tega ne bom storil, ne glede na to, da s; mi s0l?^eje-V hiši bi pridržal vsakega tujca toliko časa, du se °ssPet A dalje tudi tebe ne bom zaustavljal. Ko pojdeš, si oddahnil in bom vesel«. koli*0 Zdelo se je, da se je fanta polotila velika žalost. Ne je priprl oči in se za trenutek zamislil, dokler ni re!;e veg» »To sl kar mislim. Vendar vem, da ne bi našli Pra go-vzroka temu veselju, če bi vas kdo po njčm povprašal: llkor vem, nisem imel nikdar namena, da bi vam storT ank° žalega, če vam že nisem mogel napraviti kaj dobrega- ^jpno pa ste prepričani, da se bom oddolžil za vsako še tako dobroto, ki mi Jo boste izkazali«. . - jo Segel Je v žep in prinesel iz njega srebrno cigarei odprl in ponudil dedku boljše cigarete. Dedek je P škatlico i cigarete in spet toliko, da se ga ni lotila »Ne samo, da sl gosposki oblečen, tudi gosposke kadiš. Mislim, da se ti ne godi preslabo v življenju. P se tl godi na čigarkoli račun«. . sjc£r »V enem pogledu bi se lahko pritožil, toda, ker se ^isiiiU-res dobro godi, se ne morem niti ne smem, zlasti, če P° 1* da se premnogim ljudem mnogo slabše godii. Cigareto Qjte vzemite, saj vam ne bo škodilo, če vsako toliko let P^^ga vsaj eno boljšo. Sicer se pa ne Jezite prehudo! Enega ^Tjpsjš človeka imate na svetu, ki se vas še spomni in vas P epre" gledat, ne da bi vtis kdaj česa prosil, pa še na tega se -jjil-' stano Jezite«. Prižgal Je dedku in sebi cigareto in P° (Nadaljevanje sledi,