'Jftl- uftSOR3Eyft ^ —'--------------A ^ KRŠKO OLICO AFP AFP d.o.o. Dobova l Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 OPEL6 d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT . 14/15 / LETO XVII / 18. APRIL 1996 200 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško DVOJNA. ŠTEVILKA DVOJNA ŠTEVILKA €> terme Čatež d. d. topHUa C. 35, «250 bnžlcm. Uov.n/;» STRAN 6 Marjan Abram: "Odbor brez pristojnosti ni odbor" Občina nima posluha za malo gospodarstvo STRAN 3 Slovesno v Koprivnici: Minister Gaber izročil ključe telovadnice Napeto v Silexu - stavka še traja STRAN 22 Breiina 25a Brežic« T»t.(0608) 62 - 970 RAZSTAVA "MAJHEN SEM" Ključe je telovadnice je prevzel ravnatelj koprivniške šole "Plača 0 (z besedo : nič) tolarjev..." Vstopna točka za Internet v Krškem! Ona /a JO uii piiisiopn /naša 8.000 SIT. . CKŽ 7, Krško ¦ pi=^ 0608/22-420 I \ d.o.o. 22-220 Sindikat našteva krivice v Posavju: STRAN 6 KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.:0608/22 906 068/321 225 Mobitel: 0609/614 460 ISSN -\3-\Q-7T9-\ MIKA B Q H j> H O POSREDNIŠKA [HIŠA O,, t!.. BREŽICE Trg izgnancev la tel: 0608 62-236, tat 060862-852 UUBUANA (•ti 06II33-II-55, fa* 06II33-I3-47 Dunajska cesta 22 tel.: 06II3I-80-77 MARIBOR CEUE Partizanska c. 3-5 Ljubljanska c. 3a tel.: 062 29-460 tel.: 063 28-936 fax: 062 29-460 fa* 063 441-625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8' do 19' in na vseh enotah pošte! MIKA jPffi POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA Nives STRE, 6 let, skupina Metuljčki, WE pri OŠ Leskovec Prebivalke in prebivalci Posavja in okolice, vabljeni na razstavo izdelkov predšolskih otrok Posavja z naslovom MAJHEN SEM, SVET DOŽIVLJAM IN IZRAŽAM PO SVOJE, ki bo v soboto, 20., in v nedeljo, 21. aprila 1996, od 10. do 18. ure v Vrtcu Krško - enota Ciciban, Šolska 1 a. Razstava izdelkov predšolskih otrok občin Sevnica, Krško in Brežice je namenjena praznovanju 40-letnice Zavoda RS za šolstvo - OE Novo mesto. Otvoritev s kratkim kulturnim programom bo v soboto, 20. aprila 1996. ob 10. uri. Vsaj za trenutek stopimo v otroški svet ustvarjanja in domišljije. Vabljeni. Interier v finalu, Brežičani v A2 ligi Ponedeljkovi košarkaški tekmi sta prinesli velik uspehi posavskih košarkarjev. Krški Interier je z zmago na gostovanji!' v Polzeli tesno premagal ekipo Kovinotehne. S to zmago so si že pred morebitnim tretjim srečanjem zagotovili nastop v finalu letošnjega prvenstva, kjer se bodo pomerili z ljubljansko Olimpijo. Veliki met je uspel tudi košarkarjem iz Brežic, ki so še drugič premagali ekipo iz Kopra in se tako uvrstili v A2 ligo, kar je največji uspeh brežiške košarke. V Leskovcu so varovanci praznovali mednarodni dan Homov Nove cene v Našem glasu 'Občasno pač mora urednik zagrizniti v kislo jabolko in bralcem ter poslovnim partnerjem sporočiti neveselo novico.: "Dvignili smo cene!" Tudi Naš glas pri tem ni izjema in odslej bo v prosti prodaji stal 120 tolarjev, za naročnike pa bo njegova cena znašala 100 tolarjev. Nekoliko smo "popravili" (navzgor) tudi cene naših ostalih storitev in te si lahko ogledate v kolofonu na drugi strani. Seveda vsi prizadeti sedaj pričakujejo čim bolj globokoumno utemeljitev dviga cen, meni pa je jasno, da jim ne bo všeč, če jim napišem kar koli. Vseeno: zagotavljam vam, spoštovani bralci, da cen nismo dvignili zaradi barvnega tiska na zunanjih straneh časopisa. V to nas je prisilila preprosta računica. Če hočemo pokriti vse svoje stroške, moramo "pripeljati" v blagajno več denarja. Del te odgovornosti smo prevzeli nase: delamo več, prizadevamo si, da bi bil časopis čim boljši, zanimivejši in bolj bran. Del pa smo (žal) morali prevaliti na vas, spoštovani bralci. Žal (še enkrat) je področje, ki ga pokriva Naš glas, majhno in je poslovanje na podlagi ekonomskih zakonitosti neizprosno. Kljub temu se mi zdi vedno potrebno in smiselno poudariti, da v naših cenah ne gledamo samo kupnine, ampak tudi neke vrste samoprispevek k razvoju naše majhne in relativno nebogljene regije. Naš glas si je v njej izboril svoj prostor in vlogo. Svoje poslanstvo bo lahko opravljal še bolje z vašo pomočjo. Če boste še naprej ostali naši bralci (po možnosti naročniki). (Ika) Speedwayska nedelja v znamenju Krčanov V nedeljo je na prvi dirki državnega prvenstva v speedwayu AMD Krško zabeležil veliko zmagoslavje. Zmago Gerharda Lekšeta sta dopolnila Krešo Omerzel z drugim mestom in Izak Šantej s četrtim. Lekše in Šantej bosta skupaj s Pintarjem nastopila že to soboto, 20. aprila, na stadionu Matije Gubca na kvalifikacijski dirki za svetovno prvenstvo, ki se bo začela ob 19. uri. Nastopili bodo tekmovalci iz osmih držav, le prvih šest pa se bo uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. Več o speedwayu na zadnji strani. (Galex) Več na strani 22. 9771318779018 2. konferenca OO SDS Krško "Videm" mora ostati v državni lasti Na osnovi mnogih strokovnih razprav o "Vidmu" in zapisov v slovenskih medijih so člani konference soglasno sprejeli 11 zahtev, ki jih bodo v bližnji prihodnosti tudi podrobneje predstavili Krško, 11. aprila - Druge konference OO SDS Krško so se poleg velikega števila članov udeležili tudi glavni tajnik SDS, Erik Modic, koordinator SDS za Posavje, mag. Andrej Vizjak, in mag. Vinko Sušterič, strokovnjak in dober poznavalec nekdanjih In današnjih razmer v tovarni. Ogorčenje nad dogajanjem v zvezi s krškim gigantom in tudi v zvezi z nekaterimi drugimi, nič manj pomembnimi podjetji v Krškem, je doseglo vrhunec s sprejetjem naslednjih zahtev, ki jih je zboru predlagal dolgoletni sodelavec vodstva tovarne Videm in član OO SDS Brežice, mag. Vinko Sušterič: 1. Ugotovi naj se upravičenost uvedbe stečajnega postopka, saj je v času njegove uvedbe obstajal dober sanacijski program, ki je zagotavljal delo 1.400 delavcem in 30 mlo DEM letnega dobička. Ker sta podjetji, ki sta prevzeli vodenje proizvodnje v Krškem, ustvarjali dobiček - Vltacel je v letih 1994,1995 ustvaril več kot 2 mrd SIT dobička in je v letu 1995 po uspešnosti poslovanja dosegel 10. mesto v državi ter Videm papir v istem obdobju 1,1 mrd SIT dobička in se uvrstil na 26. mesto po uspešnosti poslovanja v Sloveniji - je revizija stečajnega postopka nujno potrebna. 2. Ker je ugotovljeno, da sta Sklad RS za razvoj in Agencija za sanacijo bank in hranilnic odpisala svoje deleže In jih tako pripisala v javni dolg, naj se nemudoma razveljavi stečajni postopek ter se tako zaščiti interese vseh lastnikov in državljanov. 3. Nujno potrebno je dovoliti in izvesti revizijo stečajnega postopka, ki ga stečajni upravitelj Branko Ogorevc trenutno ne dovoli. 4. Terjatve elektrogospodarstva, gozdnih gospodarstev in vseh drugih institucij, ki so v državni lasti, torej tudi Sklada in Agencije, naj se spremenijo v lastninske deleže. 5. Davkoplačevalci iz Krškega javno pozivajo Agencijo za sanacijo bank in hranilnic, da pove, kaj je storila, da bi zmanjgala svoje terjatve (107 mio DEM) podjetju, ki je ustvarjalo dobiček. 6. Z revizijo stečajnega postopka, ki naj zajame obdobje od leta 1989 do danes - vključi naj se tako sodna veja oblasti kot tudi Agencija za plačilni promet, zlasti po vprašanju finančnega poslovanja - na osnovi ugotovitev obeh institucij naj se vzpostavi prvotno stanje lastništva. 7. Privatni kapital, ki je bil v obdobju stečaja pošteno pridobljen, je potrebno spremeniti v lastniški delež. 8. Celulozna in papirna proizvodnja morata ostati v eni gospodarski družbi - integrirana proizvodnja. 9. Potrebna je dokapitalizacija v obliki izdaje delnic na podlagi poštene in realne cenitve tovarne. 10. Glede nato, daje podjetje Videm d.o.o. Krško moralo v stečaj na podlagi predloga Sklada za razvoj in da je delo stečajnega upravitelja usmerjalo Ministrstvo za gospodarstvo (M. Tajnikar), odločitev o prodaji Vidma v stečaju ne more biti pravica sodne veje oblasti (predvsem pa ne sodnice Trajkovičeve, ki je do nedavnega delala pri prometnih prekrških, trenutno pa dela v prostoru skupaj z Milošom Medvedom, ki je poleg ostalih že znanih eden glavnih soudeležencev propada Vidma), temveč mora biti odločitev o prodaji povsem v pristojnosti izvršilne veje oblasti, to je Vlade RS. 11. Ugotovi naj se odgovornost Sklada RS za razvoj kot upnika pred uvedbo stečaja Videm d.o.o. Krško, zaradi podcenjene prodaje svojih terjatev (prodane so bile le za 34 % vrednosti). Posebno zanimivo se zdi, da so svoje terjatve veliko pod realno ceno prodali tudi mnogi drugi upniki. Konferenca OO SDS Krško Trgovina €1 Brezina 25a Brežice UGODNA PONUDBA kolesarske opreme proizvajalcev: 15% gotovinski popust pri nakupu koles!! ¦ suimnno Možnost ¦\IETTTV PStov? " &SCHWALBE nCastrol " Ne?^c„ ¦ TOMOS rezervni deli CALYJ ¦ RIBIČIJA "Videm mora ostati v slovenskih rokah!" Ljubljana, 11. aprila - Na sestanku predstavnikov Videm papirja in Vitacela s poslanci državnega zbora, za katerega sta dala pobudo poslanca Černelič in Jane in so se ga udeležili predstavniki parlamentarnih strank, član komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, vodstvo Vitacela in Videm papirja ter predstavniki sveta delavcev in sindikata Videm papirja d.o.o. Krško, so se strinjali, da mora Videm ostati slovenski, da je potrebno ohraniti tako proizvodnjo kot delovna mesta. Videm ima namreč za slovensko gospodarstvo velik pomen, kajti njegova letna proizvodnja znaša 230.000 t, je pa tudi tesno povezana s kemično Pi Srečanje ministra Slavka Gabra s člani krške LDS: M Uveljaviti se moramo z znanjem, ne s hamburgerji :w Senovo, 12. aprila - Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber se je med potjo proti Koprivnici, kjer se je udeležil odprtja nove telo vadnice, spotoma ustavil še na Senovem, kjer se je pogovarjal z vodstvom občinskega odbora LDS ter nekaterimi ravnatelji občinskih šol, gostiteljica srečanja pa je bila ravnateljica senovške osnovne šole Olga Košir. Minister Gaber je uvodoma predstavil nekaj pomembnejših novosti novega šolskega zakona, pri tem pa je poudaril, da ta ne postavlja ničesar na glavo niti ne želi ničesar spremeniti čez noč, ampak se bo uvajal daljše obdobje. Tako se bo npr. tudi devetletno osnovno šolanje uvajalo postopoma. To bodo pričeli poizkusno v nekaterih krajih Slovenije v šolskem letu 1998/99 in šele leta 2001 naj bi prešli na devetletno šolanje otrok povsod po državi. V nadaljevanju je orisal še nekaj novosti v zvezi z ustanavljanjem zasebnih šol ter organiziranostjo šolskega ministrstva, ki bo imelo svojo upravno enoto za Posavje v Brežicah. V pogovoru se navzoči seveda niso mogli izogniti vprašanju izgradnje športne dvorane ob novi srednji šoli, zaradi katere se po tistem, ko občinski svetniki na zadnji seji niso podprli predloga, da bi jo gradili v skladu s širšimi potrebami mesta, prah še zdaleč ni polegel. Državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Niko Žibert je ob tem izrazil obžalovanje nad takšno kratkovidno odločitvijo in dejal, da ta v krškem primeru, ko so o mestni športni dvorani odločali poslanci z vasi, pravzaprav niti ni presenetljiva. Ob koncu so člani liberalne demokracije sklenili, da bodo storili vse, da bi do izgradnje nadstandardne športne dvorane vendarle prišlo, minister Gaber pa je še enkrat poudaril pomen razvitega in sodobnega šolskega sistema za majhno in mlado državo, kot je Slovenija, katere prebivalci se morajo po njegovem v Evropi uveljaviti s svojim znanjem, ne pa kot prodajalci hamburgerjev. In to misel morajo imeti pred očmi tudi krški svetniki. (ES) Slavko Gaber: "Pri odločanju, kje bomo Investirali v Izgradnjo novih šol, obstoji en sam ključ. Tja, kjer šolo potrebujejo, in tja, kjer je zanjo tudi lokalna pripravljenost, damo denar. Če pa kdo nove šole ne želi in mu je denar od države odveč, pa naj kar povel Sprenevedanja ne priporočam. Vemo, kaj v tej državi potrebujemo in česar ne. O stavkah pa tole. Plače so sorazmerne stanju države, v kateri živimo. Tega se moramo vsi zavedati I" Pisma bralcev Športna dvorana malo morgen? Zadnje čase je bilo veliko zapisanegao gradnji nadstandardne športne dvorane, ki bi morala stati ob novem srednješolskem centru, ki naj bi ga začeli graditi v bližnji prihodnosti. Na ulici, med športniki in v vašem časopisu sem poslušal pripombe in mnenja za in proti gradnji tega potrebnega projekta (kdo potrebuje objekt: dijaki, krajani, tuji športniki, gledalci...). Nikoli pa" nisem zasledil strateškega in programskega dokumenta o potrebah in dejavnosti vrstnega reda izgradnje športnih objektov. Sam sem to problematiko načel na srečanju in sprejemu športnikov krške občine pri županu, ki ga je organiziral na koncu leta v hotelu Sremič. Zato bi rad s tem prispevkom pokazal na nujna razmišljanja in argumente v podporo trditve, ki sem jo navedel v prejšnjem stavku. Pridobitve novih športnih objektov nikakor ne morejo biti strankarske ali politične točke tako za posameznika kot za stranke. Novi objekti se lahko po mojem prepričanju pridobijo le glede na razvoj, potrebo, tradicijo in večletno namembnost, koristnost in uporabnost teh objektov za večjo populacijo mladine, krajanov in občanov naše okolice. S stališča potrebnosti športnih objektov za mladino ne moremo mimo dejstva, da bomo imeli kmalu v Krškem dve osnovni šoli, ki ne bosta imeli potrebnih pogojev za izvajanje svojega programa. Ob koncu tisočletja se bo v Sloveniji začela devetletna šola, ki bo narekovala širitev šolskih prostorov, če hočemo, da bo lahko normalno izvajala svoje programe. Kdo bo dal potreben denar za to? Samo država? Ali tudi občina Krško? Glede na aktivnosti, množičnost in strokovnost dela v številnih klubih, ki obstajajo v našem kraju, je potrebno narediti najprej analizo obstoječih pogojev dela za vse športne klube. Takšna analiza bi pokazala, da je v naši občini kar lepo število klubov, ki dosegajo dobre in odlične rezultate, kljub slabemu stanju -zastarelost, neprimernost -športnih objektov na katerih potekajo treningi in tekmovanja. Večina teh klubov se v prvi vrsti ukvarja z vzgojo mladih športnikov in njihovim razvojem do članov. Tako pametno vlagajo sredstva občinskega proračuna -davkoplačevalcev -ter tako s svojim delom odvračajo množico mladih ljudi od "vzgoje ulice". Da pa dobiš denar in ga vlagaš v drage nakupe tujih Igralcev ter tako dviguješ svojo kvaliteto ter se hkrati ne ukvarjaš z vzgojo mladih športnikov, ne more biti argument za vlaganje denarja v tako drago namembnost. Po 2. svetovni vojni so bili v Krškem zgrajeni športni objekti nekako po sledečem vrstnem redu: nogometno igrišče, 50 m plavalni bazen, igrišča za rokomet in odbojko pri osnovnih šolah, posodobljen stadion Matije Gubca, športna dvorana v Leskovcu in nato na Senovem ter manjše športne dvorane pri OŠ Podbočje, Raka, Kostanjevica, Brestanica in Koprivnica. Seveda so se zgradila še številna igrišča in zaprti prostori za razne športne dejavnosti. Na vseh teh športnih objektih so se razvijale razne organizirane in rekreativne športne dejavnosti. Nastajali so športni klubi in društva, ki so s svojim delom dosegali več ali manj uspešne rezultate tako na področju športnega rezultata kot rekreacije. Pri vsem tem se mi vsiljuje vprašanje: Ali niso sedaj na vrsti tudi tisti športi, ki so dosegli zelo dobre rezultate, delujejo pa še vedno na starih in slabih športnih objektih? Takšen objekt nedvomno je 50 m plavalni bazen. Rezultati plavalcev so znani. Marsikomu pa ni znano, da mladi plavalci - osnovnošolci in srednješolci - plavajo oziroma trenirajo tudi v zimskem času v zunanjem odprtem bazenu. Verjetno pa bi lahko našli še kakšen podoben športni klub, ki ima podobne težave. Na koncu svojega razmišljanja lahko upravičeno vprašam vse: Kateri so vsi argumenti s katerimi zagovarjajo pristaši pomembnost izgradnje nadstandardne dvoranel PRIPIS: Sprašujem tudi pisca zgoraj naslovljenega članka v zadnji številki Našega glasa kako misli, da s(m)o z neizgradnjo nadstandardne dvorane izgubili VSI in ne samo Interier? Sam menim, da bo dvorana kakršna bo služila vsem nam in košarkašem. Malo manj ugodja bo za gledalce tekem pri rokometu in košarki. Kdo pa sploh ve koliko časa bo ekipa "različnih .'ijuiiiiuiiuga puuiniudka držala skupaj? Piscu lahko zaupam tudi to, da Interier vsak dan zasede leskovško dvorano le za približno dve uri in da se v tej dvorani vrstijo tudi druge športne dejavnosti. Športni pozdrav uredništvu Naš glas in njegovim bralcem! prof. Anton BIZJAK učitelj športne vzgoje na OŠ Leskovec in trener v plavalnem klubu Vitacel- Celulozar Brezje 2, 8273 Leskovec Krško - kdo bo tebe ljubil? So besede, ki jih preslišimo, so besede, ki si jih zapomnimo in tiste, ki nas zavezujejo. Zupančič je v zbornik "Krško skozi čas" zapisal takole: "Zmeraj sta v nas tako preteklost kot prihodnost, še zmeraj tudi blaten kolovoz in hkrati asfaltna cesta. Človek bo veliko bolj bogat z vsem, kar sam ustvari in kar so dobrega ustvarili pred njim. Skupnost ustvarjajo živi ljudje, ki vedno nekaj o svoji preteklosti, poznajo in ustvarjajo sedanjost ter občutijo prihodnost kot nekaj današnjega in svojega." To so besede, ki zavezujejo vse tiste, ki jim je bilo zaupano skrbništvo nad ustvarjenim skozi rodove v upanju, da bodo s svojim razumom in sposobnostjo čutili odgovornost in povzročili napredek. V vseh obdobjih se je v Krškem nekaj dogajalo, nikoli ni bilo resnične nepremakljivosti. Vsakega, ki ima rad te kraje zaradi njih samih, ne zaradi lastne koristi, zaskrbi ob misli, da se je nepremakljivost zgodila in da zato ni nikomur nič mar. Vsi krški industrijski velikani so se drug za drugim pogrezali vase, z njimi so kričale usode mnogih družin. Čas se medtem sunkoma premika, v ljudeh je čutiti samo okameneli spomin. Nekoč ponosno mesto velikih ljudi in še večjih dogodkov, postaja siromašno v duhu - to je v svoji biti, ki ima tisočero rok in en sam obraz. Vsega tega se ne opazi vsakokrat posebej, začuti pa se v tistem trenutku, ko se spomniš na včeraj, ko začneš primerjati. Vsaka oblast prinese nekaj novega, drugačnega, nekaj kar izhaja iz časa pred njo in bo srdica časa, ki nas pozdravlja. Zato pričakujemo tudi od današnjih gospodarjev, da se bodo končno obrnili k možnostim s pravo mislijo ter z iskanjem pravih vrednot. Nikoli ni bilo dovolj samo priti na oblast, potrebno je čutiti njo samo in z njo povezano odgovornost do časa in ljudi v njem. Dokler tisti, ki so jim bile podane vajeti ne bodo sposobni spoznati vsega dragocenega, kar je dozorelo,v petsto letih bivanja kraja, tako dolgo bo savski prod jokal za izgubljenimi sanjami. Nihče si ne more lastiti samo pravice brez dolžnosti, zato je čas, da se prebudimo tisti, ki jokamo s savskim prodom in šas je tudi, da se končno zbudite tudi tisti, ki povzročate ta jok. (Damjan Lah) industrijo, gozdarstvom, premogovništvom in transportom. Dalje je Videm tudi socialnega pomena, kajti od njegovega obstoja je odvisnih nekaj tisoč ljudi, predvsem v Posavju. Vrednost prodaje izdelkov v letu 1995 je bila okoli 250 mio DEM, hkrati pa je bil Videm na osmem mestu po neto izvozu (80 mio DEM) in imel 220-odstotno pokritost uvoza z izvozom v Sloveniji. Naj dodamo še, da je bilo poslovanje Videm papirja In Vitacela v letu 1995 brez izgub. To so glavna izhodišča, za katera se bodo zavzemali poslanci na predvideni izredni seji državnega zbora, delavci Vidma pa se kljub temu bojijo, da bo sodstvo nerazumno zapečatilo usodo tovarne. (Nena) NAMESTO ODGOVORA: Vse izgleda, da je krško županstvo v hudi stiski. Po letu in pol mandata ne more javnosti predstaviti nikakršnih rezultatov svojega delovanja. Občinska uprava je neurejena, občina je zadolžena, denar se trosi mimo občinskega proračuna. Razvojnega načrta občine niso sposobni ponuditi Občinskemu svetu. Niti eden od pomembnejših projektov in sklepov občinskega sveta se ne realizira. Bliža se čas volitev, pa ni ničesar pokazati. Zato je bilo treba nekaj ukreniti. Najeti in zaposliti občinskega pisarja in mu naročjti, naj s primitivnim obrekovanjem, pritlehnim zmerjanjem, zabeljenim z globokim sovraštvom in izničevanjem vsega, kar so občani ustvarili v preteklosti, odvrne pozornost vedno bolj nejevoljnih občanov zaradi neuspešnosti sedanjega občinskega vodstva. Da je stvar bolj "užitna", je treba po raziskovalno-paranoični praksi pisati tudi neumnosti, ki se jim smejejo razsodni bralci. Verjetno bo županstvo s takšno prakso tudi nadaljevalo, saj mu kaj drugega ne preostane. Problem je le v tem, da moramo krški davkoplačevalci plačevati poleg stroškov župana in njegovih pomočnikov še avtorja takšnih veleumnih izdelkov. Silvo Gorenc, Krško NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Ksenija Lupšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Male oglase sprejemamo na številko 0608/22-791. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1996. ¦;:;';-:::::::;:::;::;::?.' ¦: ':¦.¦. '¦:¦:¦.'¦:¦.'. ¦:;::::::;;;' ::'¦:. '¦'¦ ¦: ¦¦: W&: sssss: s: s::; i Š»»i ks;:: i: i: i ¦ ¦ ::: ¦ : ¦ ¦¦:::::::¦::::¦::: Končno nova telovadnica Minister Slavko Gaber predal ključe nove telovadnice iiiiiiii ¦ 'h-/m.wx :p^ +\UM'i Koprivnica, 12. aprila - Za 140 šolarjev, 40 vrtickarjev za ljubiteljsko kulturo in šport je posijalo novo sonce. OŠ Koprivnica je bila zadnja od šol v občini Krško, ki je dobila prepotreben večnamenski objekt. Kar za 21 let se je zavleklo za leto 1975 načrtovano odprtje telovadnice. Srečni obrazi otrok, učiteljev, krajanov in izvajalcev povedo, da se vsi veselijo te delovne zmage. Visoki gostje so s svojo prisotnostjo še povečali trenutke svečanosti in veselja. Ravnatelj Jože Ivačič je pozdravil ministra za šolstvo in šport, dr. Slavka Gabra, svetovalca vlade Nika Žibreta, poslanca v DZ Janca in Černeliča, svetnika v DS Glinška, predstavnika novomeške enote Zavoda za šolstvo, župana Kozjega in Krškega, predsednika OS Kozje in Krško in druge goste. Povedal je, da je srečen, ker se končno odpirajo dvorana. Šolske aktivnosti, uspehi nekdanjih šolarjev, ljubiteljska kultura, dejavnost društev in želje kraja so ves čas izkazovale potrebo po takem objektu, pa tudi današnji obisk to potrjuje. Med programom so se zvrstili še naslednji govorniki: Franci Bogovič v imenu sveta KS Koprivnica, župan Danilo Siter in minister, dr. Slavko Gaber. Franci Bogovič se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri izgradnji te telovadnice. Župan Siter se je izražal s prispodobami o tem, da smo bili do sedaj hlapci, saj smo služili tujcu. Vračal se je s pogledom 50 let nazaj in se v isti sapi spraševal, kakšna bo Koprivnica čez 50,100 let. Na koncu se je spet vprašal, ali nismo še vedno hlapci. Županu in vsem drugim je jasno odgovoril minister Gaber, ki je povedal, da ni nobenih razlogov, da bi se v Sloveniji kdor koli počutil kot hlapec. Tudi z vstopom v Evropo ne bomo hlapci, saj smo Slovenci sposobni, izobraženi in cenjeni ljudje. K temu, da bi takšni ostali, pa naj pripomorejo tudi novi objekti in boljši pogoji za delo in učenje. Dr. Slavko Gaber: "Moj pogled ne seže daleč nazaj, še manj 100 let naprej, mene ne zanimajo takratne šole in ceste, zanima pa me, kakšne možnosti lahko danes ponudimo ljudem, da bi bili uspešni učenci, uspešni poslovneži in zadovoljni državljani in nikoli več hlapci komur koli. Za vse to smo zaslužni ali pa krivi vsi, ne zgolj posamezne stranke." Ob koncu svojega govora je minister predal ključe nove telovadnice ravnatelju Ivačiču, ki jih je takoj izročil učiteljici telesne vzgoje Greti Simončič, oba pa sta ji zaželela, da bi nove prostore kar se da s pridom uporabljali. Po končani prireditvi so si udeleženci ogledali odprti razstavi in po prijateljskem srečanju še dolgo v noč plesali ob zvokih ansambla Karavans. (Toni) Ob otvoritvi nove telovadnice Svečana seja sveta KS Koprivnica Koprivnica, 12. aprila - Kot uvod v otvoritev nove telovadnice so v Koprivnici pripravili svečano sejo sveta KS. Na sejo so bili vabljeni svetniki OS Krško in novinarji. Seja Je bila v celoti namenjena predstavitvi te mejne krajevne skupnosti, ki leži na severovzhodnem robu krške občine, na tisti strani, kjer poteka meja z občino Kozje. Ozemlje KS Koprivnica leži na demografsko ogroženem območju, kjer se je v letih po drugi svetovni vojni odvijal proces zmanjševanja števila prebivalcev. V štiridesetih letih je krajevna skupnost tako izgubila skoraj polovico prebivalcev. V zadnjih desetih letih so se ti tokovi ustavili in stabilizirali tam pri številki 800 prebivalcev. V zadnjih dveh letih pa je opazen trend povečevanja števila prebivalcev, saj so se začele mlade družine vračati. Predsednik sveta KS Koprivnica, Franc Bogovič: "Kot majhna in obrobna KS se srečujemo s številnimi problemi, ki onemogočajo normalno življenje in razvoj. Najhuje je na področju komunalne infrastrukture, kjer predvsem prednjačijo slabe ceste na čelu z regionalko, ki povezuje občino Krško in Kozje. Krajevno skupnost tvorijo štiri vasi: Koprivnica, Veliki Dol, Veliki Kamen in Mrčna sela. Gre za pretežno gričevnat in hribovit svet z veliko potrebami in malo možnostmi za njihovo rešitev. V KS Koprivnica nimamo industrijskih obratov, saj je to pretežno kmetijsko področje, kjer vsako leto proizvedemo okrog 500.000 litrov mleka in vzredimo več kot 100 pitancev. Poleg šole ima kraj še pošto in nekaj manjših trgovskih obratov. V tej KS ima svoj sedež kmečka zadruga Bohor, ki odkupi večino presežnih pridelkov. Imamo dobro razvito društveno življenje. Tu delujejo: kulturno društvo Antona Aškerca, društvo prijateljev mladine, GD Veliki Kamen in LD Veliki Kamen. Vsa društva imajo dolgo tradicijo in ravno v tem letu praznujemo pomembne ljubileje: 75 let GD veliki Kamen, ki ima 54 članov, in 50 let LD Veliki Kamen. Svet KS deluje že osmo leto. V letu 1988 smo se odločili za samoprispevek, ki je bil namenjen cestam, šoli in vrtcu ter mrliški vežici in ureditvi pokopališča. S pomočjo samoprispevka, denarja za delovanje KS in še posebnega prispevka občanov (1.000 DEM plus delo) smo uspeli v tem mandatnem obdobju asfaltirati okrog 4 km lokalnih cest. Več sreče imamo z dvema vodovodnima sistemoma, saj z enim napajamo Veliki Kamen, z drugim na relaciji Mrčna Sela-Koprivnica pa Koprivnico in Veliki Dol. Telefonsko omrežje smo izgrajevali v dveh fazah in pokriva vsa takrat zainteresirana gospodinjstva. OS Koprivnica ima v svojem sklopu tudi vrtec, ki ga obiskuje 40 otrok in je premajhen glede na povpraševanje. Naša šola je bila ena zadnjih na tem koncu Slovenije, ki še ni imela telovadnice. Z izgradnjo tega večnamenskega objekta pa bodo poleg šolarjev tudi kulturniki dobili normalne prostore za svoje delo. Prepričan sem, da se bodo tudi v prihodnje trudili in nas še velikokrat razveselili s svojimi predstavami. V KS imajo še veliko načrtov, ki pa imajo svoj vrstni red. Najprej morajo dokončati začeto delo pri izgradnji pločnika od šole do osrednjega trga v Koprivnici. S tem bodo odpravili nevarno ozko grlo ob zelo prometni reginalki, po kateri morajo hoditi šolarji. Poleg številnih osebnih avtomobilov po tej cesti pelje še več kot 50 težkih tovornjakov in veliko avtobusov. Po dokončanju pločnika pridejo na vrsto ceste ter izdelava urbanističnega in zazidalnega načrta, kar bo omogočilo normalen razvoj krajevne skupnosti. V Koprivnici so tudi sredi priprav navolitvevsvetKS. Opredelili so se za 3 volilne enote: Koprivnico z Velikim Dolom, ki bi imela tri člane, Veliki Kamen, ki bi imel dva člana in prav toliko tudi Mrčna Sela. Svet KS bo štel 7 članov. Prej naštete naloge pa bodo poligon, kjer se bodo člani sveta KS lahko kar takoj izkazali. (Toni) Razstava pokalov Uroša Dularja Koprivnica, 11. aprila - Mnogi nekdanji učenci koprivniške osnovne šole so postali uspešni na različnih področjih. Za šport ni bilo skoraj nikakršnih pogojev, pa imajo v Koprivnici vseeno veliko dobrih smučarjev, nogometašev in tudi vrhunskega kolesarja Uroša Dularja, od letos kolesarja novomeške Krke. Uroš Dular, dijak srednje gradbene šole v Novem mestu, se s kolesarjenjem ukvarja dobrih pet let. Začel je pri Savaprojektu v Krškem in tam žel velike uspehe. Prvič je zmagal v letu 1992 na gorski kolesarski dirki na Lisco in od takrat pobira vse mogoče lovorike. V letu 1995 ga je fotofiniš postavil na drugo mesto na državnem prvenstvu. Polna soba pokalov, medalj in priznanj kaže, da je Uroš ob zagnanosti in dobrih pogojih uspel doseči za mnoge nedosegljiv cilj. Krajani KS Koprivnica so ponosni na njegove dosežke. Ob novi pridobitvi pa upajo, da se bo pojavil iz male šolske populacije še kakšen vrhunski športnik. (Toni) ^kabinagalant DARKO VUČAJNIK MALI 0BREŽ 27 DOBOVA tel.: 00386/608 67-061 (SLO) tel.: 00385/41 795-714 (HR) -IZDELAVA EVROPSKIH VLEČNIH KLJUK -IZDELAVA IN MONTAŽA VLEČNIH KLJUK ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV -IZDELAVA PRIKOLIC IN KOVINSKE GALANTERIJE -POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE -PRANJE IN PESKANJE ATEST: 26118694 ee zgaga M Delovni čas: od 08.00 do 12.00 od 13.00 do 18.00. Sobota: od 08.00 d012.00 Metrsko blago, krojaški pribor, gumbi, zadrge in vse ostalo potrebno za šivanje. Ul. 11. novembra 27 8273 Leskovec tel.: 0608/31-797 >lLPOS UPRAVA in TRGOVINA: a Milavcev 3. Brožica K TolJFaJC 0808 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA ¦ RAČUNALNIKI TISKALNIKI'' SOFTVVARE Widows 95 upgrade 17.990,00 STT Widows 95 35.990,00 SIT Minister Gaber o šolskih investicijah: "Gradimo solidno, po pameti in večnamensko" Koprivnica, 12. aprila - Po otvoritveni slovesnosti je minister Slavko Gaber nekaj minut namenil tudi novinarjem. Tema razgovora so bile investicije v Šolstvu in financiranje programov v osnovnih šolah. Pri razgovoru so sodelovali še: svetovalec vlade Niko Žibret, predsednik odbora LDS za občino Krško, mag. Drago Fabjan, in ravnatelj Oš Koprivnica Jože Ivačič. Minister Gaber: "Z izglasovanjem šolskega tolarja smo dobili precej kakovosntih sredstev za izpeljavo investicijskih programov. Kar precej gradimo, trenutno je v fazi realizacije kar 72 objektov. V širšem okolišu tega dela države smo uspeli zgraditi nekaj najpotrebnejših šolskih objektov. Naj naštejem nekatere kraje: Šentjur, Kozje, Lesično, I. faza v Rogaški Slatini, Dobova, Sevnica, Boštanj in danes Koprivnica. Na tem koncu imamo v načrtih še nekaj objektov. Konkretno: v občini Krško bomo jeseni začeli izgradnjo kompletnega srednješolskega centra. Izgradnja te šole je priložnost za lokalno skupnost, da skladno z velikimi potrebami in relativno dosti malo denarja dobi še kaj več. Pri tem mislim na telovadnico. Seznanjem sem, da so pripravljeni projekti za izgradnjo športne dvorane, ki bi služila različnim namenom. Gre za nadstandarden objekt, ki bi ga morala v tem nadstandardu financirati občina. Naše ministrstvo ne more iti čez sprejete normative. Začudilo me je odklonilno mnenje občinskih svetnikov, ki ne dojamejo, da je to morda zadnja priložnost, da Krško dobi primerno športno dvorano. Mislim, da morajo svetniki še enkrat trezno premisliti in odkrito predebatirati vse okoliščine, preden sprejmejo dokončni sklep. Včasih naletimo tudi na povsem nepredviden problem. Eden takih je nastal v Brežicah ob izgradnji ekonomskega šolskega centra. Gre za težave, povezane z lokacijo. Po osnovnem dogovoru morajo ustrezno komunalno zemljišče z vsemi potrebnimi dovoljenji zagotoviti občine. Nekje v tem procesu je prišlo do problemov, upam pa, da bodo v najkrajšem času odstranjeni. S programom prioritetnih gradenj smo postali osrednji sanator mnogih gradbenih firm. Val investicij se do naslednjega desetletja verjetno ne bo več ponovil, saj se z izgradnjo rešujejo številne potrebe. Nove stavbe so grajene kakovostno, po pameti in večnamensko. Poudariti pa moram še nekaj: v tem mandatu moje ministrstvo ni zaprlo nobene šole. V mnogih odmaknjenih krajih morda res niso zadovoljeni vsi kriteriji, so pa šole na drugi strani pomembne za razvoj kraja in za zaustavljanje izseljevanja. Tudi z izgradnjo boljših cestnih povezav in komunalne infrastrukture se ustvarjajo pogoji, da se ti kraji ponovno naseljujejo. Pa še nekaj: kljub temu, da je LDS naredila na področju šolstva največ (od šolskega tolarja do nove šolske zakonodaje), pa vedno in povsod poudarim, da to ni uspeh samo moje stranke, temveč vse Slovenije. Glede finaciranja pa tole: vemo, da imajo nekatere šole probleme s finaciranjem programov. V ministrstvu budno spremljamo položaj, vedar ne razmišljamo o centralizaciji financ in prerazdeljevanju. Izdelali smo merila, s katerimi določamo velikost sredstev za nemoteno delo v vrtcih in šolah. Po zakonu so ustanoviteljice osnovnih šol občine. Država prispeva svoj del sredstev in ob tem od občin zahteva, da dajo tisti drugi del. Večina občin za šolstvo namenja več denarja, kot so minimalni standardi. So pa nekatere občine, ki se na vse kriterije preprosto požvižgajo. V letošnjem letu smo stvari postavili zelo trdo in zahtevamo od občin, da gredo namenska sredstva tja, kamor so namenjena. (Toni) V Koprivnici kar dve razstavi v enem večeru Slikarska razstava Leopolda Petana Koprivnica, 11. aprila - Na predvečer svečane otvoritve nove šolske telovadnice so v večnamenskem prostoru OŠ odprli slikarsko razstavo domačega amaterskega slikarja Leopolda Petana. Na ogled postavljene slike so po zgledu hrvaških naivcev narisane na steklu. Po kratkem glasbenem programu, ki so ga izvedli domači učenci, je umetnostna zgodovinarka Marja Lorenčak iz Kozjandfeega parka takole predstavila slikarja:*Leopold Petan je rojen v Brežicah. Zgodnje otroštvo je preživel še v domačem okolju, nato pa se je s starši preselil v Zagreb. Tam se je po končani srednji tehniški šoli zaposlil. Pot ga je vodila v Italijo, kjer si je ustvaril družino. Po desetih letih bivanja v Italiji si je kupil hišo v Velikem Dolu pri Koprivnici, kjer sedaj živi in Ustvarja. Da ima smisel za slikanje, je spoznal šele kot mladenič. Rad je opazoval dela hrvaških naivcev in se enkrat opogumil slikati tudi sam. Začel je kot popoln samouk. Najprej je odkrival tehniko slikanja, raziskoval harmonijo barv in se odločil za njemu najljubšo tematiko, naravo. V začetku slikanja je nekaj pozornosti namenil tudi figuraliki, vendar jo je kmalu opustil in se posvetil še skrbneje izbranemu motivu, lahko rečemo njegovemu drevesu. Skozi podobo drevesa in z resničnim slikarstvom se izraža njegov odnos do dojemanja in referenčnosti sveta; z bleščečo stekleno površino, z izbrano barvo, jesensko ali zimsko harmonijo pa gledalcu omogoča vidni efekt in mu prepušča iskanje samega sebe v ravnovesju z naravo. V osemdesetih letih se je odločil preizkusiti tudi v tehniki s tušem. Likovni motiv je ostal isti, vse izhaja iz neposredne konkretne realnosti, še bolj pa se zdi, da skozi drobno razvejano drevje išče odnos do človeških vrednot, ki se nam kažejo le kot redki osamelci. Vsaka njegova slika je zaokrožena in je izraz njegovega značaja, njegove doslednosti do vsega, kar je v naravi ustvarjenega." Razstavo spremlja ličen dvojezični katalog. Za izdajo so zaslužni: Zveza kulturnih organizacij Krško, OŠ Koprivnica in Kozjanski park Podsreda. Besedilo je pripravila in uredila Marja Lorenčak, fotografije je posnel Ivan Krahulec, prevod v italijanščino pa je naredila Augusta De Chiara Petan. Razstava, ki bo na ogled do 19. aprila, je druga samostojna, že večkrat pa je Leopold Petan sodeloval na skupinskih razstavah v tujini in domovini. (Toni) Krška občina z največ izgube Likvidnostni problemi še vedno pereči Gospodarske družbe v Posavju so v letu 1995 v celoti izkazale negativen poslovni izid, saj so bili odhodki za 1,1 odstotka višji od prihodkov. Čisti dobiček se je v lanskem letu skoraj prepolovil, čista izguba pa je bila skoraj trikrat višja kot leto poprej. Iz podatkov o blokiranih računih gospodarskih pravnih oseb v letu 1995, s katerimi razpolaga Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Krško, je razvidno, da so likvidnostni problemi v posavskem gospodarstvu bili, in to zelo pereči tudi v lanskem letu. V povprečju je bilo lani mesečno blokiranih 151 gospodarskih pravnih oseb, ki so v povprečju zaposlovale 2.770 delavcev. Povprečni mesečni znesek blokiranih žiroračunov je za posavsko gospodarstvo znašal 3.242 milijonov tolarjev. Čisti dobiček je v lanskem letu ugotovilo 475 gospodarskih družb v znesku 2.819.873 tisoč tolarjev, kar je za 39 odstotkov manj kot v prejšnjem letu. Znižanje dobička je predvsem posledica precejšnjega nominalnega zmanjšanja vrednosti dobička v občini Krško v letu 1995. To je v pretežni meri posledica vpliva ene pravne osebe s področja elektrogospodarstva, ki je v letu 1994 izkazala 89,4 odstotka čistega dobička na ravni občine Krško, v lanskem let#pa izkazuje čisto izgubo. Čisto izgub^je izkazalo 285 pravnih oseb v znesku 3.994.598 tisoč tolarjev, kar je trikrat višji znesek kot v letu 1994. Od tega je bilo kar tri četrtine celotne čiste izgube izkazane v krški občini, kjer je bil tudi nominalni porast izkazane izgube najvišji. Plačilni promet Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je v letu 1995 opravil na ravni Podružnice Krško 12 obveznih multilateralnih pobotov. Za pobot je bilo prijavljenih 16.799 milijonov tolarjev terjatev in obveznosti, od katerih je bilo pobotanih 3.515 milijonov tolarjev oz. 20,9 odstotka. (Galex) Posavsko gospodarstvo je v lanskem letu ustvarilo 3,1 odstotka izvoza na ravni Republike Slovenije. Pokritost izvoza z uvozom je znašala 140,2 odstotka, kar je precej boljši rezultat kot na ravni RS, kjer je bila pokritost izvoza z uvozom 87,7-odstotna. Predlog državnega svetnika Franca Glinška Z zakonom zagotoviti sredstva za odpravo posledic zime "Na podlagi 58. člena Zakona o državnem svetu dajem predlog, da se v skladu z 39. členom Poslovnika o delu Državnega sveta Republike Slovenije uvrsti na točko dnevnega reda prve redne seje predlog, da državni svet, na podlagi 97. člena Ustave Republike Slovenije, predlaga državnemu zboru, da po hitrem postopku sprejme zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic zime v letu 1995/1996," je zapisal v predlogu državni svetnik Franc Glinšek. K predlogu, ki gaje državni svetnik Glinšek naslovil na dr. Ivana Kristana, predsednika Državnega sveta RS, je priloženo tudi poročilo občine Sevnica in občine Krško o stroških vzdrževanja za leto 1995 in stroških zimske službe za leto 1995/1996. Iz poročil je razvidno, da imata občini, na podlagi priznanih meril, v zagotovljeni porabi priznan le manjši delež sredstev. "Da bi lokalne skupnosti lahko normalno izvajale svoje obveznosti, ki so določene z zakonom, je nujno potrebno zagotoviti dodatna sredstva," je še dodal Franc Glinšek. Neugodne vremenske razmere so v minuli zimi povzročile veliko povečanje stroškov zimske službe in potrebne sanacije zaradi zmrzali cvetočih cest. Strošek in nastala škoda na cestah se ocenjujeta na 11,5 milijard tolarjev. Neugodne zimske razmere so v zimskih mesecih v vseh slovenskih občinah, razen na Primorskem, povzročile dodatni strošek pri izvajanju zimske službe v višini 3,8 milijard tolarjev, skupaj torej 8,1 milijard tolarjev. Poleg povečanja stroškov pri zimski službi pa se kažejo posledice zime na cestah v pomladanskem času, ko je v veliko primerih zaradi cvetenja cest ogrožena prometna varnost in tudi prevoznost. Ocenjeno je, da je potrebno za sanacijo stanja zagotoviti najmanj 1,7 milijarde tolarjev na lokalni ravni in 1,8 milijarde tolarjev na državni ravni. Zaradi nastalih posledic bi morala vlada zagotoviti sredstva že iz stalne tekoče proračunske rezerve, vsaj v višini 5 odstotkov ocenjene škode. Predlagatelj meni, da bi bilo potrebno občinam, kljub že odobrenim sredstvom za vzdrževanje cest, zagotoviti še dodatna sredstva v višini 1,7 milijarde tolarjev, in sicer, da ne bi ogrozili osnovnih funkcij delovanja lokalne samouprave. Zakon, ki ga predlaga državni svetnik Franc Glinšek, bi zagotovil sredstva za najnujnejša vzdrževalna dela na cestah v letošnjem letu, saj so bila vsa sredstva iz zagotovljene porabe za leto 1996 porabljena za zimsko službo. Sredstva bo mogoče (če bo zakon sprejet) pridobiti le po verifikaciji predloženih računov za zimsko službo in na podlagi verificiranih sanacijskih programov. (Galex) Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki vabi na REVIJO OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KRŠKO. Prireditev bo v petek, 19. aprila 1996, ob 17. uri v šolski telovadnici. it, Odprte strani Našega glasa ¦Franc Černelič, poslanec v DZ RS: "Kriteriji za financiranje občin sfc> še danes zelo slabi. •>¦> Na odprtih straneh Našega glasa, ki so potekale konec marca, je Franc Černelič najprej spregovoril o težavah krškega gospodarstva v času njegovega predsedovanju bivšemu izvršnemu svetu, o odnosu države do NEK oz. rente za razvrednotenje življenja na našem območju, v nadaljevanju pa je poudaril tudi nekatere, ki jih je sam ali ob pomoči ostalih poslancev zabeležil v državnem zboru. Beseda je tekla tudi o slovenski zunanji politiki. Objavljamo del razgovora. Franc Černelič: "Vesel sem, da sem si tudi v Ljubljani uspel pridobiti zaupanje, saj sem namestnik vodje poslanske skupine, podpredsednik komisije za spremljanje resolucije nacionalne varnosti, član odbora za lokalno samoupravo, član odbora za infrastrukturo, član odbora za obrambo in član stalne delegacije Severnoatlantske zveze. V državnem zboru imam nekak renome in lahko rečem, da me cenijo po tem, da nisem politikanski. Sem umirjen in stvari izpostavljam predvsem takrat, ko gredo v večini primerov "skozi". Poslanci, ki zelo veliko govorijo, s svojimi predlogi le malokdaj uspejo. Za sprejetje posamezne zadeve je potrebno doseči v povprečju 36 glasov, kar pomeni, da je potrebno nenehno lobirati oziroma prepričevati. Sam ne moreš narediti ničesar, tudi skupina ne. Vedno moraš biti smo intenzivno delali v zvezi z osnovnim financiranje občin, bilo je veliko pogajanj v zvezi s kriteriji, čeprav so ti še danes dokaj slabi. Vendar to ne pomeni, da se ta sredstva v celoti izkoristijo v določene namene. Večkrat prihaja do tega, da ima posamezno področje kar ugodno financiranje, medtem ko drugo zaostaja, čeprav bi občina morala usklajevati celotno financiranje. Za župane je najlažje, da rečejo, država je pač tako odredila in tako mora biti. Z mojo intenzivno aktivnostjo so bila povečana sredstva za demografsko ogrožena področja in dosegli smo, da bo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj do konca leta pripravilo zakon o razvoju degradiranih območij. Pojavlja se problem, ker hočejo nekateri vključiti tudi industrijsko degradirana področja, med katera sodi tudi Krško. Bojimo se, da bosta Maribor in Jesenice pobrala velik del sredstev, in potem dejansko za razvojni del ne bo dovolj sredstev. Za kostanjeviško galerijo Božidarja Jakca sem uspel zbrati nekaj denarja, saj sem intenzivno kontaktiral z ministrstvom in galerijo. S krško obrtno zbornico smo dosegli delni del zmage pri odpisu obveznosti, vezanih na bivši jugoslovanski trg. Dosegel sem tudi, da je bila vsa leta zagotovljena kar lepa vsota denarja za dokončanje izgradnje doma upokojencev v Krškem. Zato, kako je bil ta denar porabljen, pa jaz Slovenija sodi v Evropo "Z zunanjo politiko se aktivno toliko ne ukvarjam, ker se bolj posvečam aktualnim zadevam za notranji del. Odločiti se moramo za EU, ker bomo v nasprotnem primeru ostali na Balkanu, kljub temu da po lokaciji sodimo v Evropo. Druga vroča tema so zagotovo OFF SHORI oziroma kako Slovenijo narediti zanimivo za tuj kapital. Thalerjevega nastopa ne bi želel komentirati, čeprav menim, da je zadevo vzel nekoliko napačno. To ni bil posrečen nastop. Opozicija je nato mlatila po nastopu, ne pa po vsebini, ki je dejstvo." prijateljski z vsemi in vedno je potrebno premisliti, katera skupina ti je najbližja." Veliko je bilo že napisanega o aktivnostih posavskih poslancev pri zagotavljanju državnih sredstev za vzdrževanje in izgradnjo cest na našem področju. Zagotovo so bile vaše aktivnosti usmerjene tudi na druga področja? Franc Černelič: "S poslanskim kolegom Brankom Jancem sva tvorno sodelovala. V prvem letu najinega mandata je bilo doseženo dokončanje telefonije na območju Gorjancev. Med večji dosežek v mojem mandatu štejem pridobitev sodišča v Krško, in prav moja trma je verjetno prispevala piko na i. Ob tem naj povem, da je bilo potrebno lobirati s Slovenj Gradcem, ki je prav tako dobil svoje sodišče. To je tako, sam ne moreš, zato moramo delati skupaj in to je daj-dam. Ni problem dati, če dobiš sam. V Krškem smo uspeli pridobiti tudi okrožno tožilstvo, prevzeli smo republiški center za obveščanje, v načtru je semaforiziranje križišča na Griču, povečali smo prispevke za izravnavo občinam (tudi Krškemu)." Franc Černelič: "V ožji skupini ne odgovarjam. Zadnje leto je bilo odobrenih okoli 140 milijonov tolarjev, potem pa nakazil ni bilo več, ker se je menilo, da je denarja dovolj. Moja naloga je bila, da zagotovimo sredstva oziroma da prepričam ministrstvo, da je denar vendarle potrebno dati. V zelo dobrih odnosih sem tudi z ministrom Ostercem v zvezi s skladom kmetijskih zemljišč in nekaterimi problemi kmetijstva. Žal pa obžalujem, da se krška podružnica Slovenske ljudske stranke, ki bi morala biti zaščitnica kmetijstva, ni nikoli obrnila name, pač pa je vedno delovala preko Podobnika in naprej. Žal se nekateri ne zavedajo tega, da nas mora biti 36 ZA in zato je potrebno vedno še nekoga drugega obvestiti, ga zainteresirati in nato pripraviti predlog oziroma kompromis vseh teh ljudi. Tega nismo izkoristili, a upam, da bo v prihodnje drugače. Izrazito sem se boril za sedež šolske uprave v Krškem, kajti moj moto je bil ves čas pripeljati čim več upravnega dela v Krško. Le na ta način lahko Krško, ki je geografsko nesporno center, ohrani status centra. Liberalna demokracija pa je odločila, da bo to v Brežicah. Tudi s SPIZ-om so tekle aktivnosti, da bi bila izpostava v Krškem. Lobirali smo, preko zvez smo poskušali prepričati predsednico, ki je Novomeščanka, da bi v Krško dobili izpostavo. Če bi glasovala za, bi šlo to na upravnem odboru skozi. Celo direktori SPIZ-a je bil za to, ker je dejansko število upokojencev na tem področju dovolj veliko, da bi to uredili. Kljub temu, da je bilo to zavrnjeno, ne smemo odnehati, ampak moramo aktivnosti nadaljevati. Tega ne smemo zamuditi. Potekale so tudi izjemne aktivnosti v zvezi z davčno upravo v Krškem, vendar se o tem ne govori naglas. Doseženo je, da uprava ne bo v Novem mestu, pač pa v Posavju. Ali bo v Krškem ali Brežicah, pa je stvar dogovora z bivšo SDK oziroma sedanjo Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje glede zagotovitve ustreznih sredstev. Velik uspeh je tudi, da smo v Krškem zadržali upravo za notranje zadeve. Velike so namreč ambicije, da bi bila uprava ponovno v Novem mestu oziroma se ambicije pojavljajo tudi v obmejnem prostoru, kar pomeni, da bi bil sedež uprave za notranje zadeve v Brežicah. Kolikor sem obveščen, so vse aktivnosti ustavljene, in tako naj bi omenjena uprava ostala v Krškem." Franc Černelič: "Preplasitev avtoceste oziroma magistralke je kot gospod Šešerko, ki deluje politično. Ne morem biti za opcijo, da se elektrarna zapre, da bomo imeli pokopališče, ker ne bo dovolj denarja za dekomisijo. Prav zaradi tega smo na konferenci Slovenskih krščanskih demokratov sprejeli resolucijo, s katero podpiramo, da se zagotavlja varno obratovanje, da zaupamo strokovnim ljudem in da se na ustrezen tehnološki način ob ustreznih finančnih sredstvih opravi kompletna dekomisija. V državnem zboru smo dosegli visoko progresivno davčno olajšavo za vzdrževanje nepreskrbljenih otrok oziroma majhnih otrok, kar je po mojem mnenju zelo dobra zadeva. Tu mislim na otroški dodatek. Dosegli smo tudi, da je tudi nakup družinskega avtomobila davčna olajšava, da imamo najnižjo davčno stopnjo prometnega davka za nakup artiklov, namenjenih otrokom. Pomemben dosežek je tudi starševski dodatek za porodnice, ki pred porodom niso bile v delovnem razmerju, zagotovljeno pa je tudi nadomestilo za čas porodniškega dopusta tistim materam, ki so zaposlene v podjetjih v stečaju. Dosežen je tudi poseben dodatek za nego hudo bolnih ali motenih otork in mislim, da bomo z novim ministrom Ropom uspeli doseči, da bodo imele porodnice možnost, da se same odločijo za podaljšanje porodniškega dopusta. Omenim naj, da se je v zdravstvu dodatek države na posameznika, ki pač potrebuje skrbništvo, povečal s 300 na približno 1.000 DEM." Franc Černelič si Je ob koncu našega razgovora sam postavil vprašanje: Kako vrednotiti poslanca? Franc Aauieliu: rV NJfTMJ tfik Je spodbudila anketa v Našem glasu o vrednotenju poslanca. Menim, da so najbolj pošteno odgovorili tisti, ki so rekli NE VEM. Tudi sam se sprašujem, kako vrednotiti sebe kot poslanca oziroma delo, ki je bilo opravljeno v triletnem obdobju mojega mandata. "Brez kadrovskega žrtvovanja ne gre *Z vsemi institucijami, ki pridejo v prostor, se pojavljajo tudi novi kadri. Potem pa so kadri tisti, ki multiplicirajo vse skupaj. Tega se ne smemo bati. Kadre pa lahko tudi v nekem trenutku iz prostora opredeliš v državno upravo. Ko smo želeli zamenjati državnega sekretarja Soviča, smo iskali energetika z našega področja. Vendar ga nismo našli. Kadrovsko se bo potrebno žrtvovati oziroma nekoga izpostaviti. Za primer vzemimo Novomeščane, ki pridno nabirajo kadre v državni upravi in zato tudi krepko spodjedajo naš center Posavja. Dejstvo je, da bomo reagirali prepozno praktično moj projekt, ki ga trmasto peljem. Ko bo dopuščalo vreme, bo to tudi storjeno. Najprej sem sicer nekoliko nasprotoval izgradnji odseka od meje do Brežic, vendar sem po reakcijah ljudi vseeno podprl poslanca Marjana Šetinca, in tako je tudi ta zadeva šla skozi. Tudi ta del avtoceste bo tako zgrajen. Ves čas sem se zavzemal za varno obratovanje krške elektrarne, ne pa Poudaril bi, da v strankarskih sistemih pač stranka ocenjujeje opravljeno delo poslanca. Vrednotenje posameznika ni mogoče. Tako v podjetju ne moreš ocenjevati enega delavca, ampak samo celoto oziroma proizvod. S svojim "proizvodom" sem včasih malce razočaran, ker pač ni takšen, kot bi po moji oceni lahko bil, ampak je posledica glasovanja. STIHL NAJ DELO POSTANE UŽITEK NUDIMO VAM TUDI OLJE BRIGGS, VRTNO ORODJE, POOBLAŠČENI PRODAJALEC KOSILNICE IN DROBILNIKE VIKING, GOZDARSKO «jjKl V« hTh» Zfl OPREMO IN REZERVNE DELE STIHL. ^ ^ CAJL^TJV^.^, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (BREZ OBRESTI), «L0™ *'*L„ TSJftSSlŠili GOTOVINSKI POPUST. :i::::::; ::'::r ¦'.¦":.¦¦' :'::¦:.:::::':......¦:::¦::::¦ "Pionir" Krško poskuša po svoje Krško, 11. aprila - "Pionir gradbena operativa* Krško se je končno rešil spon "GIP Pionirja" Novo mesto in se preoblikoval v samostojno delniško družbo. Cilje novega podjetja nam je na kratko predstavil direktor delniške družbe Brane Butkovič. "Delniška družba je kot gradbeno podjetje začela poslovati v letu 1995, v sklopu sanacijskega načrta "GIP Pionir" Novo mesto, ki je imel v načrtu prenos poslovanja gradbenih operativ na posamezne delniške družbe. V ta namen smo vzeli v najem naslednje proizvodne kapacitete: TOGREL, betonarno, železokrivnico, tesarsko delavnico in kompleks obratov s centralnim skladiščem. S prenosom dejavnosti poslovanja na delniško družbo je v podjetju ostalo 260 zaposlenih. Zaradi kontinuitete del na določenih gradbiščih smo bili primorani prevzeti del podkapitaliziranih projektov. Ti so za občino Krško strateškega pomena in morajo biti dokončani v določenem roku, predstavljajo pa tudi vstopnico za pridobivanje novih del. Cilj prihodnjega razvoja delniške družbe je dolgoročno povečevanje dobička in zagotavljanje dela za približno 300 delavcev. Zastavljeni cilji temeljijo na finančni, kadrovski, marketinški organizacijski in strateški funkciji. Vse to pa bo zajeto v osnovni projekciji razvoja družbe na vseh teh ravneh. Osnovni proizvodni program zajema gradnjo vseh vrst objektov visoke gradnje, gradnje manjših objektov nizkih gradenj, adaptacije in rekonstrukcije objektov ter izdelavo in montažo hal iz montažnih elementov. K osnovnemu programu spada tudi dopolnilni program, ki bo služil izključno za zapolnitev tehnoloških lukenj med redno proizvodnjo. Poleg gradbene operative posluje tudi samostojna tovarna za izgradnjo AB- elementov in za proizvodnjo montažnih elementov. Glede na to, da je osnovna dejavnost podjetja gradbeništvo, bomo poskušali v podjetju doseči čim večjo stopnjo univerzalnosti delavcev, tako da jim bomo zagotovili dodatno izobraževanje. S tem bomo usposobili kadre, ki bodo ustrezali tehnološkemu procesu dela v podjetju. Ciljno področje delovanja družbe je Posavje, ki nima večjega gradbenega izvajalca. Pojavili smo se ravno pravi čas, saj smo z ustanovitvijo takšnega podjetja uresničili tudi cilj občinskih struktur o gradbenem podjetju v Krškem. To sicer še ni zagotovilo za uspešno poslovanje delniške družbe, je pa njen pomen toliko večji glede na občutno poslabšanje gospodarskega položaja v Posavju. (ksenija) Dolenjska banka - upoštevanja vreden dejavnik: "Od 1. aprila je naša obrestna mera 9,5 odstotkov (plus TOM)" Če pa individualni komitent posluje pozitivno, jo lahko tudi znižamo, medtem ko slabim komitentom posojil ne dajemo, če jih ne zavarujejo kakovostno," pravi direktor Franci Borsan Novo mesto, 9. aprila -Dolenjska banka je lani dosegla okrog 400 milijonov dobička, kar ji bo omogočilo tako povečanje rezerv kakor tudi izplačilo 10-odstotne dividende delničarjem. Zbor delničarjev bo Dolenjska banka imela 9. maja in njen direktor Franci Borsan je na današnjem razgovoru z novinarji naštel kar precej podatkov o poslovanju, ki mu omogočajo, da v prihodnost gleda z zaupanjem. V okviru programa, ki ga pripravljajo in o katerem ni hotel povedati nič podrobnejšega, ker da je še prezgodaj, namerava banka zagotoviti zaposlitev za osemsto do tisoč ljudi. Gre za skupno štiri projekte. Večina teh delovnih mest bo na območiu Črnomlja, nekaj pa jih bo tudi v novomeški občini. Borsan je priznal, da je bilo za njegovo banko v letu 1995 najtežje reševanje podjetij v lasti Sklada za razvoj, teh je bilo na Dolenjskem kar sedem: "Stališče Dolenjske banke pa je vedno bilo in bo, da je treba tam, kjer ni strokovnih ljudi, stroški poslovanja pa so večji od dohodkov, nujno ukrepati. Drugače bodo ob delo še v tistih programih, kjer bi ga lahko ohranili, ker imajo dobro proizvodnjo in uspešno prodajo." Na območju, ki ga pokrivajo, je kar 14 podjetij v stečajnem postopku in Borsan je izrazil prepričanje, da bodo stečaji zaključeni letos v vseh podjetjih. Jamstveni kapital Dolenjske banke je ob koncu leta 1995 znašal 6.263 milijonov tolarjev, to pa je devetkratnik ustanovitvenega kapitala, medtem ko je bil pogoj za ohranitev neomejenega dovoljenja za poslovanje šestkratnik (4.080 mil SIT). Svoj ugled v poslovnem svetu potrjuje Dolenjska banka tudi s povečanjem števila lastnikov. Konec lanskega leta so namreč imeli že 447 delničarjev in zanimanje za njihove delnice je bilo veliko večje od ponudbe. Med delničarji imajo 71 odstotkov fizičnih oseb in tako je banka v večinski lasti domačega zasebnega kapitala. Prvega dne kotacije na ljubljanski borzi so prednostne delnice Dolenjske banke dosegle ceno 15.000 in navadne 17.000 tolarjev. Oboje so nominirane na vrednost 8.000 tolarjev. razen v tistem, ki ima lastnike tudi v tujini. Trenutno so v stoodstotni lasti Dolenjske banke štiri podjetja (z osmimi dejavnostmi), in sicer: Tovarna opreme Mirna, Lesni program Lipa iz Kostanjevice, Avtohiša Pionir in BELT iz Črnomlja. Seveda ni cilj bank, kopičiti lastništvo nad podjetji, zato jih zakonodaja zavezuje k temu, da najkasneje v treh letih (sanirana) podjetja proda. Seveda pa je direktor Dolenjske banke veliko raje govoril o lanskih poslovnih uspehih svojega kolektiva. Mednje sodi tudi odprtje petih novih organizacijskih enot. Eno izmed njih so sicer odprli v Ljubljani, štiri pa v Posavju, v Brežicah, Krškem (dve) in v Sevnici. V vseh skupaj je 25 novih delovnih mest, banka pa ima tako sedaj že 26 organizacijskih enot. Kakšno sporočilo namenja Franci Borsan Posavcem? "Dolenjska banka se je začela v Posavju pojavljati ob koncu leta 1994, lani pa je tu odprla štiri nove enote, da bi tamkajšnjemu prebivalstvu, obrtnikom in podjetjem pomagla s svojimi izkušnjami, sredstvi in storitvami, da bi ohranili pri življanju in okrepili čim več tiste proizvodnje, ki jo je mogoče danes na trgu ohraniti. Zato imamo v Posavju svojo mrežo, preko katere je mogoče zelo dobro pokriti ves del poslov s prebivalci. Temu namenjamo tudi dovolj sredstev. Ne le tistih, ki jih zberemo na tem območju, ampak jih tudi vlagamo. Če gre za uvoz, skušamo (na primer z jamstvi) pridobiti tudi tuja sredstva in primer za primerom razrešujemo. Želim, da se na nas obrnejo vsi, ki imajo ustrezne projekte in bi radi sodelovali v razpisih različnih ministrstev. Ne glede na to, ali gre za malo gospodarstvo ali večja podjetja in družbe. Dogovorili se bomo, kako čim bolje izpeljati posle. Rudnik rjavega premoga Senovo Je eden izmed treh, ki jim je slovenska zakonodaja namenila postopno (kontrolirano) zaprtje, ukinjanje in sanacijo. Po naši oceni so sredstva, ki jih je država namenila za sanacijo (tudi) rudnika na Senovem, premajhna, da bi lahko te aktivnosti potekale uspešno in učinkovito. S tem mislim tako na vsebino dejavnosti kot na njihovo dinamiko. Seveda smo mi v Dolenjski banki pripravljeni pri vsem skupaj sodelovati, a vendarle je dolžnost države, da tu bolj poseže in pomaga narediti več. Glede na vso preteklost, ki ji jo je dajalo to območje, in na ljudi, ki so tu pustili svoje zdravje in delovna leta." O konkretnih predlogih Borsan še ni bil pripravljen povedati ničesar. Dodal je le, da se Dolenjska banka o tem pogovarja z državo in da mora te zadeve z državo urediti tudi senovški rudnik. (Ika) "Euro tour" Lisca, 11. aprila - Euro tour je Intenziven dvotedenski program izmenjave študentov priznanih evropskih univerz in poslovnih Sol. Slovenija je prva izmed držav v prehodu, ki sodelujejo v tem projektu, in poleg Norveške edina država izven Evropske unije. Udeleženci so obetavni študenti, izbrani na podlagi svojega znanja, izkušenj ter motiviranosti. Osrednje vodilo projekta je tema, ki je za EuroTour Ljubljana-Rotterdam 1996 "Poslovne priložnosti v razširjeni Evropi", program pa vsebuje obiske v podjetjih, predavanja, delavnice in diskusije, kijih vodijo priznani strokovnjaki in profesorji obeh univerz. Končni rezultat je obsežno poročilo o rezultatih raziskave, zbrano in urejeno v knjigi - brošuri, ki se posreduje vsem podjetjem in organizacijam, ki so pri projektu sodelovali, ter državnim ustanovam in institucijam iz obeh držav. Nasploh je namen obiskov v podjetjih spoznati način poslovanja, težave in pričakovanja slovenskih podjetij, sploh z vidika perspektive vključitve v EU. Lisca je bila še posebej zanimiva, ker posluje tako z državami članicami EU kot z državami v prehodu, vrsto let pa je prisotna tudi na nizozemskem trgu, vse intenzivneje tudi z lastno blagovno znamko. V Lisci smo 40 študentom predstavili podjetje, vključno z ogledom proizvodnje ter programa perila in kopalk z več manekenskimi izhodi. Posebej smo predstavili svojo tržno strategijo v državah EU (na primeru Nemčiji) ter poslovanje z Nizozemsko. V pripravi na srečanje v Lisci smo študentom z Nizozemske omogočili stik z našo pooblaščeno zastopnico in distributerko za to državo Tjali de Joode na Nizozemskem. Nizozemske študente so zanimale predvsem ovire uspešnejšega nastopa na trgih EU formalnopravnega značaja, saj so bili mnenja, da so pričakovali manj, kot so imeli priložnost videti in spoznati. Ocenili so povsem podobno kulturo, razmišljanja in pristope ter visoko kakovost videnega. Menili so, da na Nizozemskem premalo poznajo Slovenijo, saj so tudi oni imeli nekoliko mešane občutke, ko so prihajali v Slovenijo, presenetila pa jih je prelepa dežela z visokim standardom in kakovostnimi izdelki. Pričakovali so vsaj nekaj več "vzhoda". Posebej so se zanimali za profil menedžerja pri nas oziroma kakšne zahteve postavljamo zanje. Strinjali so se z ugotovitvijo, da so to povsem enake zahteve kot pri njih, s to razliko, da mora naš menedžer obvladati kakšen jezik več kot oni. Lisca oziroma njena kadrovska služba že drugo leto dobro sodeluje z ljubljansko študentsko skupino Management Group, ki je nosilec projekta v Sloveniji, kot tudi z nekaterimi drugimi organizacijami?ki so nosilci znanja, svežih in novih idej, uporabnih predvsem za kadtpvsko-razvojne potrebe. Hkrati pa ttvrstno sodelovanje prinaša promocijske priložnosti, kar je nedvomno koristen "kamenček v mozaiku tržnega delovanja podjetja doma in v drugih državah". Lisca d.d. Sevnica SIDRO d.o.o. Krško Pooblaščeni prodajalec programa STIHL in VIKING Krško podjetje SIDRO d.o.o., ki je bilo ustanovljeno leta 1990, je pooblaščeni prodajalec programa STIHL in VIKING za področje Posavja. V specializirani prodajalni na Hočevarjevem trgu 5 v Krškem nudijo svojim kupcev široko ponudbo STIHLOVIH in VIKINGOVIH izdelkov tako na debelo kot na drobno. Poleg omenjenih programov podjetje SIDRO d.o.o. sodeluje tudi s podjetjem iz Južne Amerike, ki izdeluje peči znamke FENSA. Te peči že četrto leto uvažajo in distribuirajo po Sloveniji. Pri nas je firma STIHL, ki letos praznuje 70-letnico delovanja in 100-letnico rojstva očeta motornih žag, Andreasa Stihla, najbolj znana po vrhunskih motornih žagah, razen tega pa STIHLOV program zajema še motorne kose, električne žage, škropilnice, rezalnike za beton in asfalt ter vrtalnike. V program sta uvrščena tudi dva nova izdelka, in sicer visokotlačni aparat za čiščenje ter stroj za odpihovanje in sesanje ES-40. Na področju Posavja je še vedno v uporabi veliko število žag in škropilnic, ki so stare več kot 30 let, zato se pri podjetju SIDRO dobijo tudi rezervni deli za stare tipe strojev STIHL. Posebno veliko povpraševanje je po rezervnih delih za škropilnico SG 17. Za vse stroje daje STIHL garancijski rok 12 mesecev in zagotovljeno oskrbo z rezervnimi deli. Svojim kupcem pa razen strojev in rezervnih delov nudijo tudi potrošniški material (olje za mešanico, olje za verige, svečke, verige, pile, najlon ...), gozdarsko . zaščitno opremo (čelade, zaščitna očala, glušnike, zaščitne hlačnice itd.) in še marsikaj. Pohvalijo pa se lahko tudi s pogodbenim servisom za popravila v garancijskem roku. Proizvodi STIHL in VIKING sicer niso med najcenejšimi in tega se proizvajalec zaveda, vendar vztraja pri visoki kakovosti svojih proizvodov in razvoju, kar dokazuje veliko število inovacij in tehničnih izboljšav. V času od 20. aprila do 5. maja bo potekala AKCIJSKA PRODAJA motorne kose STIHL FS-44. Vsak kupec bo v tem času poleg standardnega rezilnega orodja dobil še brezplačno štirikraki nož v kompletu. V organizaciji STIHLOVE trgovske mreže v Sloveniji ima podjetje SIDRO d.o.o. status posebne službe, kar pomeni, da so specializirani za STIHLOV program in da v prodaji nimajo izdelkov konkurenčnih firm. Takšen program zahteva preudarno vodenje in glede na veliko količino različnih izdelkov to brez računalniške podpore ne bi bilo mogoče. Pred dvema letoma so ponudbo popestrili še z izdelki firme VIKING iz Avstrije, ki jo je kupila firma STIHL. Program VIKING je specializiran program strojev za vrt, med katerimi je potrebno omeniti rotacijske kosilnice, sedežne kosilnice (vrtni traktorji), električne trimerje, škarje za živo mejo in vrtne sekalnike - drobilnike, ki drobijo veje in zmeljejo vse odpadke na vrtu, tako da lahko iz ostankov sami naredimo kompost. Torej vse potrebno, da hitro in učinkovito obvladamo še tako velik vrt. "Svojo ponudbo skušamo prilagoditi zahtevam naših kupcev. Želimo, da bi kupci strojev STIHL in VIKING pri nas dobili vse, kar potrebujejo za svoj stroj, in da bi delo s temi stroji postalo užitek," je povedal Denis Buconič, lastnik podjetja Sidro d.o.o. Krško. Poleg omenjenih programov podjetje SIDRO d.o.o. sodeluje tudi s podjetjem iz Južne Amerike, ki izdeluje peči znamke FENSA. Te že četrto leto uvažajo in distribuirajo po Sloveniji. Delovanje NEK v marcu Marca je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 100-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 462.076 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,7 stopinj C, največ pa 2,5 stopinj C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 0,0012 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,0025 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 1,3-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu so vskladiščili 97 sodov SRAO in kumulativa tako znaša 3.234 sodov. KMETIJSKA APOTEKA r ML IPK Tdw}Mmmmmi) NUDIMO VAM: ŠKROPIVA, SEMENA, VRTNICE, VRTNO ORODJE, VIJAKE IN OSTALI KMETIJSKI REPROMATERIAL. © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Minimalni tehnični, sanitarno - zdravstveni in drugi pogoji za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti V Uradnem listu RS, številka 14/96 in 17/96, sta bila objavljena pravilnika, ki sta ju na podlagi obrtnega zakona izdali pristojni ministrstvi. S tem se je še razširil seznam predpisov, ki specifično urejajo področje obrti. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrti in obrti podobnih dejavnosti določa minimalne pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo in naprave. Kot dokazila za izpolnjevanje teh pogojev služijo: za poslovni prostor dokazilo o pravici uporabe in uporabno dovoljenje; za funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine dokazilo o praviokiporabe; za opremo in naprave listine proizvajalca oziroma dobavitelja, stoterimi se dokazuje skladnost opreme in naprav s predpisi s področja varstva pri delu in varstva pred požarom. Pravilnik določa, da se obrtne in obrti podobne dejavnosti opravljajo v prostorih nosilca obrtne dejavnosti ali naročnika storitev, v stanovanjskih prostorih naročnika ali izven poslovnih prostorov na zasebnih in javnih zunanjih površinah. Poslovni prostor je lahko tudi del stanovanja. Med pomembnejšimi določbami pravilnika je tudi določilo o minimalnih merah delovnih prostorov. Najmanjša višina delovnih in pomožnih prostorov je 2,4 metra. Z drugim pravilnikom pa so določeni minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni delavnici, če to ni za posamezne dejavnosti urejeno s posebnimi predpisi. Temeljno izhodišče pravilnika je varovanje okolja in zdravja ljudi. Pravilnik v posebnem poglavju ureja varstvo zdravja delavcev. Lastnik obratovalnice mora zagotoviti izvajanje predpisanih ukrepov za varstvo okolja in zdravja delavcev pri delu. Obrtnike želimo posebej opozoriti na arhiviranje dokumentacije, ki zadeva izpolnjevanje sanitarno-zdravstvenih pogojev po tem pravilniku, in sicer: o dobavi vseh surovin in pomožnih materialov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi; predpisano varnostno dokumentacijo za nevarne in zdravju škodljive snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji; o rezultatih meritev zdravstvenih škodljivosti na delovnih mestih; o rezultatih zdravstvenih pregledov delavcev in meritvah emisij v okolje. Lastniki obratovalnic in nosilci obrtnega dovoljenja morajo minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, določene s tem pravilnikom, zagotoviti najkasneje v roku dveh let po njegovi uveljavitvi. Minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, katerih opustitev bi lahko predstavljala neposredno nevarnost za zdravje ljudi, pa morajo lastniki zagotoviti v 30 dneh po uveljavitvi pravilnika. Lokalna pospeševalna mreža Po dogovoru med predstavniki občine in Območne obrtne zbornice Brežice in na podlagi aktivnosti v zvezi s povezovanjem dejavnikov na področju pospeševanja malega gospodarstva v občini je v sredo, 3. aprila 1996, potekal ustanovni zbor članov lokalne pospeševalne mreže, ki so se ga udeležili predstavniki občine, upravne enote, bank in računovodskih servisov. Podpis pogodbe o ustanovitvi konzorcija pospeševalne mreže je plod dolgoletnih prizadevanj vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri ustanavljanju novih enot malega gospodarstva, kakor tudi pri rasti in prestrukturiranju obstoječih obratovalnic. Prva naloga konstituirane lokalne mreže je pripraviti vlogo za razpis Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in Republiškega zavoda za zaposlovanje. Nato bodo člani lokalne mreže pripravili program dela in se takoj aktivno vključili v posredovanje pomembnih informacij za vse nosilce dejavnosti s področja malega gospodarstva. 1. r Odbor brez pristojnosti ni odbor S. Prva seja Komisije za izobraževanje Krško, aprila - Na prvi seji so se sestali člani Komisije za izobraževanju pri G2S, Območni zbornici Posavje, ki ji predseduje Kamil Krošelj. Predstavljeno je bilo poročilo dosedanjega dela na področju izobraževanja, ki so ga člani sprejeli. Ob predstavitvi programa dela komisije za delo v letošnjem letu, ki je bil nato tudi okvirno sprejet, je bila poudarjena potreba po aktivnem sodelovanju pri animaciji podjetij in podjetnikov za prijavljanje učnih mest ter podpora izobraževanju, tako poklicnemu kot podjetniškemu (seminarji, večerna šola podjetništva itd.). Ker so člani tudi ugotovili, da poklic prodajalec trenutno še ni vključen v sistem poklicnega izobraževanja, bo potrebno v okviru GZS zahtevati institucionalizacijo pripravniških izpitov za poklic prodajalca. (Galex) Z Ljubljanske borze Kot kaže, bo v prihodnje več vlagateljev spremljalo dogajanje na borzni tečajnici OTC trga, saj je bilo minuli teden sklenjenih največ poslov prav z delnicami, ki so uvrščene v ta segment Ljubljanske borze. Delnice podjetij, ki so se lastninila z javno prodajo, bodo očitno počasi začele prihajati na OTC trg. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč zavzela stališče, da se z delnicami javnih družb, vključenih v centralnem registru KDD, trguje na organiziranem trgu. Z večjim številom privatizacijskih delnic na OTC trgu se bo pokazalo, kaj lahko od teh delnic pričakujemo v bližnji prihodnosti. Analitiki bodo lahko preverili svoje teorije. Zdaj je jasno le to, da je zelo težko oceniti, kakšna bo tržna vrednost podarjenih delnic. Vlagatelji bodo veliko razmišljali o tem, ali je lahko cena delnic še nižja. Prvi večji padec so v petek zaznale delnice Mercatorja, kar lahko pripišemo ocenam, da te delnice ne bodo tako osamljene, kot so bile delnice Kolinske, saj se jim bodo kmalu pridružile nove. Čeprav bo na borzi razmeroma veliko število delnic, pa to ne pomeni, da se bo z vsemi zelo živahno trgovalo. Na začetku uvrstitve na trg OTC bo nekaj več prometa, potem pa bo z večino delnic sila malo poslov. Borzni kotaciji A in B sta bili v senci primera Dadas, tako da je promet dosegel rekordno nizke vrednosti. S številnimi delnicami je dnevno sklenjenih le nekaj poslov, tako da se spremeni tečaj. Tečaj redne delnice Rnmedie se je najbolj povišal, in sicer za 18 odstotkov. Za 10 odstotkov pa se je popravil tečaj redne delnice SKB banke. Delnica Dadasa se je podražila za 4,8 odstotka, nekoliko manj, za 4,7 odstotka, je poskočila tudi redna delnica Nike. Tečaj delnice Term Čatež pa je bil za 1,5 odstotka višji kot teden nazaj. Z delnicami Hlpotekarne banke Brežice minuli teden niso trgovali. (NANI) . "Občina ima premalo posluha za malo gospodarstvo," ugotavlja Marjan Abram, predsednik odbora za razvoj malega gospodarstva in obrti v občinskem svetu občine Krško. Po njegovem mnenju bi morala občina imeti večji posluh za malo gospodarstvo oz. nameniti več proračunskih sredstev za to področje. "Vsa industrija peša, pada oz. je ni več, le drobno gospodarstvo še živi. Kleščenje proračuna je absurd občine, da tako nizko gleda na obrtništvo," je še dodal Abram. Letošnji proračun namenja za razvoj malega gospodarstva in obrti le 35 milijonov tolarjev, s čimer pa se odbor ne more sprijazniti. Na svoji seji so sprejeli zahtevo, da se sredstva povečajo na 60 milijonov in da strokovna služba odboru tekoče poroča o realizaciji proračuna iz naslova sredstev za izvajanje programov malega gospodarstva za leto 1995 in 1996. Malo gospodarstvo kot pomembna gospodarska panoga si po trditvah obrtnikov in samostojnih podjetnikov, ki jih je v sklopu krške obrtnice zbornice 732 in zaposlujejo 1.100 zaposlenih, zasluži več pozorosti. Naj omenim še podatek, da je v krškem občinskem svetu kar dobra tretjina svetnikov, ki se ukvarjajo z obrtjo in podjetništvom. Tako Abram kot še nekateri predsedniki odborov občinskega sveta se pritožujejo nad (ne)pristojnostmi posameznih odborov. V statutu so zanje navedene naloge, kar pa za posvetovalno telo občinskega sveta zagotovo ni dovolj. Statut namreč določa, da Odbor za razvoj malega gospodarstva in obrti obravnava problematiko s področja malega gospodarstva in obrti, spremlja izvajanje nalog s tega področja in predlaga občinskemu svetu sprejem ukrepov. "Odbor je delovno telo, na pa debatni krožek," poudarja Abram, ki se zavzema za večje pristojnosti, predvsem pri vpogledu v razpolaganje s finančnimi sredstvi. Glede pristojnosti je bilo izrečenih že veliko pikrih, vendar se zadeva le še stopnjuje. Posamezni predsedniki so že grozili z odstopom, če se odborom ne povečajo pristojnosti. (Galex) Sindikat ugotavlja krivice v Posavju Ni delovne inšpekcije niti pravne države Krško, 4. aprila - Območna organizacija sindikatov Posavja je na 2. seji konference sprejela poročilo o lanskem delu. Zaključke so strnili v pismo, ki so ga poslali sredstvom javnega obveščanja in v katerem ugotavljajo, "da smo še daleč od pravne in socialne države, ki jo opredeljuje 1. člen Ustave". "Kje je pravna in socialna država za več kot 90 delavcev GIP Pionir, če ta firma izda takole potrdilo: "Potrjujemo, da je gospod ..., rojen..., zaposlen v naši delovni organizaciji, prejel v razdobju od 1.12.1995 do 29.2.1996 plače skupaj netto oz. brutto 0 (nič) SIT. Potrdilo se izdaja na zahtevo delavca." Na koncu sta seveda še žig in podpis. Kako naj v pravno in socialno državo verjamejo senovški rudarji, ki bodo letos ostali brez dela. Upokojitve in nadomestila niso rešitev ne za njih in ne za kraj. Zato sprašujemo predstavnike lokalnih oblasti in direktorja Rudnika v zapiranju, kaj so naredili, da bi pridobili vlagatelje v nadomestne programe. Kje je urbanistični načrt za Senovo? Kaj je s komunalno infrastrukturo, ki je predpogoj za uspešen začetek delovanja novonastalih firm? Kje je razvojna vizija zaljudi, ki živijo na tem območju? Kljub temu, da je zapiranje rudnika opredelil zakon, torej stoji za njim država, ljudje pa so tukaj, je treba za te ljudi veliko storiti doma in izkoristiti zakonsko določeni denar za razvoj kraja in bodočnost ljudi, ne pa čakati, kaj bodo storili drugi iz Trbovelj in Ljubljane. Na potezi so torej župan, KS in pobudnik za vse aktivnosti direktor Rudnika v zapiranju. Ali je morda naša država pravna in socialna za 300 delavcev M-Agrokombinata, ki še do danes niso dobili niti tolarja iz dogovora o izravnavi neizplačanega dela plač do kolektivne pogodbe, pa čeprav ga je poleg sindikata podpisal direktor in predstavnik lastnika. Delavci kmečkih zadrug Brežice in Krško se gotovo sprašujejo po pravnosti države, če dobijo plače, kadar je, in še to kar precej pod določili KP. Ali delavke in delavci Agrarie Brežice, Jutranjke, Laboda in še kje ne razmišljajo o boljših časih, ker niso dobili vsega lanskega regresa. Če pa razliko regresa zahtevajo, jim celo grozijo z nasprotnimi tožbami. Kakšno predstavo imajo kovinarji SOP-a, Kovinarske in od drugod, saj čakajo na razplet dvojnega stečaja, ki ponekod traja že več let. Pa še bi lahko naštevali vprašanja delavcev iz Silexa, KIDS Cluba in drugih d ,o.o., ko tudi po več mesecev ne dobijo ničesar. Ne smemo pozabiti tudi na delavce Žita Imperiala, ki že nekaj let delajo za 20 odstotkov nižjo plačo, regres za letni dopust pa morajo praktično iztožiti. Seveda bi morala pravna država poskrbeti tudi za kaznovanje kršiteljev zakonodaje, ki silijo delavke delati po 10-12ur, seveda tudi v soboto in celo nedeljo, potem pa morajo, ko ni dela, poleg izravnave presežnega časa, izkoristiti dopust. Zelo koristno bi bilo, da bi preračune ur pregledali tudi pri gostincih, ki so delovno silo praktično prepolovili, ostalim pa ne omogočijo izkoristka presežka ur v dogovorjenem času. Kaj si misli o pravni državi mlado dekle, ki se zaposli, po treh mesecih pa ugotovi, da je delodajalec sploh ni prijavil in ni plačal prispevkov. Po naSem i zakonodajalčevem) lahko in mora te kršitve odkrivati in sankcionirati delovna inšpekcija, ki pa je žal v Posavju nimamo. Da je nimamo, je ugotovitev. Zakaj je nimamo, pa lahko le ugibamo (prevelike zahteve in prenizke plače). Delavcem torej ostane le še sindikat in še ta je pogosto nemočen, ker sistem pravne države, ko gre za pravice iz dela in delovnega razmerja, preprosto ne deluje." Pismo je podpisal sekretar sindikata Jože Černoša. Komisija za razvoj, ekonomsko politiko in varstvo okolja Krško, aprila - Komisija za razvoj, ekonomsko politiko in varstvo okolja, ki ji predseduje dr. Dejan Avsec, je na 2. seji obravnavala gradivo, ki ga pripravljajo kot pripomoček posavskim gospodarstvenikom o stanju na področju temeljne družbene dejavnosti. Člani komisije so pregledali podatke o podjetjih po dejavnostih in po številu zaposlenih za Posavje za leti 1991 in 1995, stanja družb v postopku lastninjenja iz regije Posavje, podjetja v lasti Sklada RS za razvoj in podjetja v stečaju, likvidaciji in ukinjanju. Ti podatki naj bi po temeljiti analizi pokazali mogoče smeri razvoja posavskega gospodarstva. (Galex) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Izhodiščne plače po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za april, maj, junij 1996 Tarifni razred Izhodiščna plača I. 45.206 II. 49.727 III. 55.603 IV. 61.932 V. 70.069 VI. 83.631 VII. 94.933 VIII. 113.015 IX. 135.618 Relativno razmerje glede na I. tarifni razred 1,00 1,10 1,23 1,37 1,55 1,85 2,10 2,50 3,00 SIT. Zajamčeni osebni dohodek za april, maj, junij 1996 znaša 33.140 Povračila stroškov prehrane in službenih potovanj v RS Zneski (v SIT) 111.1996 IV. 1996 Povračilo stroškov prehrane 11.040 11.192 Povračilo stroškov za službena potovanja v RS: dnevnice nad 12 ur 3.500 3.500 nad 8 do 12 ur 1.750 1.750 nad 6 do 8 ur 1.218 1.218 kilometrina 24,66 24,66 Poslovno srečanje s slovaškimi podjetji GZS Območna zbornica Celje je v sredo, 17. aprila 1996, organizirala srečanje med slovenskimi in slovaškimi podjetniki v Celju. Predstavniki slovaških podjetij so povpraševali po naslednjih dejavnosti: proizvodnja pekovskih peči; proizvodnja kontejnerjev; prodaja lesa in polizdelkov; proizvodnja sanitetnega materiala; nakup in prodaja pšenice in moke; prodaja gradbenih mešalcev, gradbenih izdelkov in elektroinštalacijskega materiala; trgovina in posredništvo; proizvodnja stomatoloških naprav; projektantsko-montažno gradbeništvo; trgovinska dejavnost, usmerjena v gradbeništvo in elektropripomočke; uvoz-izvoz živilskih artiklov (možen barterposel); garaže, cestne panele, grajski-angleški tlakovec, pregrade, hale, itd; proizvodnja elektromotorjev za avtomatske pralne stroje in elektromotorjev za splošno porabo; proizvodnja strojev za vzdrževanje železniških tirov; proizvodnja usnjene galanterije, plastičnih mas, posteljnega perila; proizvodnja konfekcije, tekstilne obutve, plastike; proizvodnja gradbene mehanizacije (silosi, mešalci, žerjavi, črpalke za malto); izvoz pšenice, otrobov, sladovega ječmena; protektiranje gum; izvoz lesa in vseh gradbenih materialov; gradbeništvo; proizvodnja in prodaja cementa. Razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov za široko porabo za obdobje od 1.7. do 31.12.1996 GZS Združenje za trgovino je v Informacijah številka 14/96 in v Gospodarskem vestniku številka 15, april 1996 (stran 82, 83), objavilo omenjeni razpis. Rok za vlaganje zahtevkov je 21 dni od dneva objave razpisa, to je do vključno 25.4.1996. Kopijo razpisa in obrazec za prijavo dobite na OGZ Posavje. Nejasnosti pri vpisu v zemljiško knjigo Vrsta nasprotij tako v stroki kot v upravi ':'^--» \% , 1 ^0. ** ¦ ' - J 'h i..-."" " 1 ¦mUm .«»,1 IA/-IA/I 1 1 < Slovenije, na omenjenem področju kljub vrsti predpisov obstaja tudi vrsta nasprotij tako v stroki kot v upravi. "Da ne govorimo o odnosih med upravo in stroko. Potrebno bo poenotiti stroko na eni strani in upravo na drugi. Samo tako lahko pridemo do ustreznih tolmačenj, pojasnil oz. operativnih navodil za nosilce nalog," je še dodal sekretar Erjavec. Zaključke posveta bo delovna skupina posredovala tako vsem udeležencem kot podjetjem, ki se z omenjeno problematiko srečujejo pri svojem delu, ter ustreznim vladnim institucijam, ki naj bi jo reševale. (Galex) Urarstvo Merslavič v novih prostorih Krško, 11. aprila - Gospodarska zbornica Slovenije, v okviru katere delujeta tudi Stanovanjsko združenje in Združenje za varstvo okolja, je skupaj s krškim podjetjem IR inženiring d.o.o. organizirala dvodnevni posvet z delavnico na temo "Ureditev obveznosti med pogodbenimi partnerji, lastništvo zaposlenih in vpis v zemljiško knjigo". Posveta se je udeležilo okoli 70 predstavnikov komunalnih podjetij, podjetij in družb za upravljanje s stanovanjskimi hišami, nosilcev aktivnosti v zvezi z vpisom v zemljiško knjigo in pristojnih služb s področja stanovanjskih in komunalnih dejavnosti občin in upravnih enot. Dr. Miha Juhart s Pravne fakultete v Ljubljani je spregovoril na temo zavarovanja upnikov pred tveganjem neplačila, kar se v Sloveniji pogosto dogaja, dipl. ing. Roman Novšak o katastru stavb, Mateja Petrič-Medved pa je podala uvodni prispevek za delo v delovnih skupinah v zvezi s postopki za vpis v zemljiško knjigo. Drugi dan posveta so udeleženci po posameznih skupinah predstavili odprta vprašanja, ki se pojavljajo pri vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo. Kot je ob koncu poudaril Jože Erjavec, sekretar Stanovanjskega združenja pri Gospodarski zbornici Problemi se tudi z zakonom niso uredili Mag. Janez Frelih, predsednik UO Stanovanjskega združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije: Ta posvet je dosegel svoj cilj, saj smo se lotili najbolj perečih problemov, ki po našem mnenju tarejo tako upravnike stanovanj kot v določenem delu te dejavnosti tudi komunalo. Spregovorili smo o zavoravanju nas, upnikov, do terjatev, ker vemo, da je plačevanje pri nas zelo problematično. Tako podjetja vedno bolj lezejo v dolgove, ker uporabniki storitev ne plačujejo. Druga zelo pereča problematika je upravljanje in vpis lastnikov stanovanj v zemljiško knjigo. V nekaterih primerih smo dejansko nemočni, vendar lastniki stanovanj od upravnikov pričakujejo, da jih bomo rešili te more oz. da bomo njihovo lastnino pripeljali do faze, ko jo bo mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Lani je bil namreč sprejet zakon o vpisu v zemljiško knjigo, od kiti rega smo vsi veliko pričakovnli v in kine današnji posvet pokazal, d ra. a«-i ni vsemogočen in da se por ljr o i iaki problemi kot pred njegc v rr ;pr"jetjem. Brežice, 10. aprila - Alenka in Slavko Merslavič iz Brežic sta svojo urarsko delavnico preselila v nove prostore, le nekaj vrat dalje od dosedanjih. V novem Merslavičevem lokalu je 36 kvadratnih metrov prostora za prodajalno in 15 za delavnico, notranjost je uredila inženirka arhitekture Mirjana Fink, medtem ko je za izdelavo poskrbelo mizarstvo Medved. Večji prostori omogočajo Merslavičevim tudi organizacijo prodaje ur, sicer pa mojster Slavko zagotavlja, da mu bodo stranke tudi tu lahko kukale "pod prste", medtem ko se bo ukvarjal z njihovimi urami: "To imajo ljudje preprosto radi, medtem malo poklepetamo in vse skupaj je prijetneje, zato se tej možnosti ne bom odrekel." Kljub novosti, dobro založeni prodajalni ur, bodo namreč tudi tu, na Cesti prvih borcev 11 še naprej popravljali vse vrste ur, tudi stare: "To poudarjam vedno, saj starih ur ne popravljajo več povsod," pravi Slavko. Tehnični prevzem novega lokala je doslej skoraj gotovo že opravljen, a Merslaviči bodo še nekaj časa v starem in novem prostoru, da se stranke navadijo na spremembo. Na sliki: Slavko Merslavič (desno) z arhitektko Mirjano Fink na družabnem srečanju, ki ga je v novem lokalu pripravil za svoje prijatelje in poslovne partnerje. Ni bilo slavnostnega govora ne protokola, a bilo je prisrčno in prijetno. (Ika) V Krškem formirali lokalno razvojno koalicijo Drobno gospodarstvo dobiva nov zagon Krško, 11. aprila _ Zoževanje trga, hud konkurenčni boj in propad velikih firm so nas pripeljali do spoznanja, da je potrebno poiskati drugačno pot gospodarskega razvoja. V svetu in tudi v Evropi ima malo gospodarstvo pomembno mesto v družbenem brutoproizvodu. V Sloveniji je bil sprejet koncept gospodarskega razvoja, kompatibilnega z evropskim. Za tak preobrat pa je treba veliko svetovanja, izobraževanja in pomoči. V ta namen so v Ljubljani v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti oblikovali Pospeševalni center za malo gospodarstvo, česar logična posledica je bila, da se podobni centri formirajo tudi na lokalni ravni. Ivica Puntar, občina Krško: "Že pred dvema letoma smo začeli aktivnosti, s katerimi smo hoteli ustanoviti center za razvoj malega gospodarsva. Z uvedbo lokalne samouprave in reorganizacijo občine so se te aktivnosti upočasnile. V decembru 1995 smo aktivnosti intenzivirali. Za pripravo vseh potrebnih dokumentov je bil ustanovljen iniciativni odbor (GZS, Območna zbornica Posavja, Območna obrtna zbornica, Upravna enota in Občina Krško), ki je pripravil delovno gradivo za aktiviranje lokalnih razvojnih partnerjev, ki se bodo združili v razvojno koalicijo. To sestavljajo poleg omenjenih še: Posavski center za permanentno izobraževanje, RZZ - območna enota Sevnica in Kmetijska svetovalna služba. V mesecu marcu letošnjega leta sta Pospeševalni center za malo gospodarstvo pri MGD in RZZ objavila razpis za spodbujanje lokalnih iniciativ. Nanj se lahko prijavijo člani pospeševalne mreže, združeni v lokalni razvojni koaliciji. Na tej podlagi smo pripravili vsa potrebna gradiva, tako za prijavo na razpis kakor tudi za ustanovitev lokalnega pospeševalnega centra za občino Krško (LPC). Glede na kratek rok prijave na razpis, ki poteče 15. aprila 1996, smo v prvi fazi organizirali samo sestanek lokalne razvojne koalicije, ki bo pripravila vse potrebno za ustanovitev in delovanje LPC. Do konca meseca aprila predvidevamo, da bi z aktivnostmi za ustanovitev LPC seznanili tudi vse preostale partnerje in posamezne svetovalce iz pospeševalne mreže, pa tudi vse ostale zainteresirane, ki se kakor koli ukvarjajo s pospeševanjem malega gospodarstva v občini Krško, ter jih pritegnili k strokovnemu sodelovanju." Podpisniki pisma o nameri vzpostavitve lokalne razvojne koalicije za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško niso skrivali veselja, da so končno uspeli pripraviti enega od osnovnih pogojev, . ki naj bi pripomogel k razvoju malega gospodarstva. Emil Vehovar: "Vesel sem, da smo uspeli kot zadnji v Posavju oblikovati lokalno razvojno kolalicijo kot predhodnico LPC. Pred nami pa je še ena velika naloga, to je formiranje regijskega pospeševalnega centra (RPC). Vabim vas, da se skupaj pridružimo tudi temu projektu in vsak po svojih močeh pomagamo pri razvoju malega gospodarstva." (Toni) Prvi ameriški opel kmalu tudi pri nas Opel sintra je prvi opel z oznako "Made In America", saj je skupen produkt nemškega Opla in severnoameriškega General Motorsa. Ta enoprostorska limuzina, ki smo jo lahko pred kratkim videli na 66. mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi, bo slovenskim kupcem na voljo v začetku prihodnjega leta. "INES" uspešno preživela 10 let Notranjost si itre je izjemno prostorna, saj omogoča namestitev 8 sedežev ali n te erugih kombinacij za različno uporabo. Kupci bodo lahko izbiral nt a dvema motorjema, in sicer šibkejšim 2,2-litrskim bencinskim t6V rx terjem z močjo 104 kilovatov (141 KM) in močnejšim 3,0-litrskim V6 rnc torjem z močjo 148 kilovatov (201 KM). Motorja naj bi sintri zagotavijfilfi co 181 oziroma 202 kilometra na uro, poraba goriva pri 2,2-litrskem motorju pa naj znašala le 8,4 litra na 100 prevoženih kilometrov. Ob osnovni opremi GLS bo na voljo še obsežnejša oprema CD ter vrsta dodatne opreme. (Galex) Pred desetimi leti je Konfekcija Lisca iz Sevnice omogočila nastanek Industrijske elektronike INES d.o.o. Da je bila odločitev pravilna, dokazuje družba s svojimi poslovnimi rezultati. O nastanku in razvoju družbe je spregovoril Bojan Lipovšek, direktor podjetja: "Družba se je osamosvojila v začetku leta 1990, ko so vsi dotedanji vlagatelji sklenili pogodbo o njeni ustanovitvi. Taka struktura lastnikov v našem okolju ni prav pogosta. Ne glede na to brez težav dosegamo dobre rezultate in uresničujemo interese zaposlenih. Dejavnost družbe je široko zasnovana, a dejansko ozko usmerjena. Pokriva področje krmiljenja in regulacij izmeničnih elektromotorjev. Smo tudi edini proizvajalci frekvenčnega pretvornika blagovne znamke INDRIVES, ki je izključno izdelek lastnega znanja in razvoja. Med ostalim moram omeniti tudi poligon za testiranje gotovih proizvodov, ki je zelo domiseln, praktičen in porabi malo energije. Kot večino slovenskih podjetij je tudi nas prizadela izguba tržišča na področju nekdanje Jugoslavije. In ravno zato, ker smo majhni in okretni, smo dokaj hitro in neboleče našli nove priložnosti na slovenskem in tujem tržišču, predvsem v Avstriji in celo na Japonskem. Uspešen prodor na tuja tržišča je vzpodbudil razmišljanja in usmeritve, ki naj bi v prihodnje odpirale možnosti uspešnega poslovanja. Pri nas je že kar pravilo, da stalno tečeta dve, tudi tri razvojne naloge, ker na področju elektronike velja, stalno spremljati novosti in iskati nove rešitve ter njihovo hitro uporabo. Kljub vsem naštetim uspehom z grenkobo ugotavljamo, da je najteže uspeti doma, v Sevnici, Posavju. Vendar se tudi tu rahlo obrača na bolje. Zaposlujemo namreč konstantno število 20 delavcev, kar ni zanemarljivo. Kljub sposobnim delavcem še vedno vlagamo veliko truda v njihovo znanje in razvoj. Sodelujemo z drugimi razvojnimi centri in smo soustanovitelji Tehnološkega centra za mehatroniko pri FERI Maribor. Letos smo si med drugim zastavili tudi pridobitev znaka za kakovost ISO 9001. Skrb za prihodnost je naša največja dilema,,. saj ob vseh lastnih naporih, iskanju * in načrtih pogrešamo gospodarsko strategijo države, ki bi morala slovenskim podjetjem zagotbViti enakovredne pogoje kot tuja konkurenca. Obenem pa bi država morala vzpostavila red, moralo, odgovornost in druge vrednote, o katerih kar naprej pišejo in govorijo. Zagotovo o vseh zbranih nabojih še niso rekli zadnje besede, (ksenija) JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA REGRESIRANJE OBRESTNE MERE ZA NAJETE INVESTICIJSKE KREDITE V ŽIVINOREJSKI PRIREJI IN RASTLINSKI PRIDELAVI TER PREDELAVI IN DODELAVI KMETUSKffl PRIDELKOV IN DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETUAH V okviru republiškega proračuna za kmetijstvo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije za leto 1996 objavilo razpis za kredite z možnostjo regresiranja obrestne mere od kreditov. Podrobnejši razpis je objavljen v zadnji številki Kmečkega glasa, z dne 10.4.1996, in v Uradnem listu RS. Predmet razpisa so sredstva za regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorejski prireji in rastlinski pridelavi in predelavi in dodelavi kmetijskih pridelkov in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Kredit z regresirano obrestno mero je mogoče dobiti za naslednje namene: 1. Izgradnjo in obnovo hlevov oziroma nakup hl^ske opreme za prirejo govejega mesa; r 2. Izgradnjo in obnovo hlevov oziroma nakup hlevski opreme za rejo goved na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo; 3. Izgradnjo in obnovo hlevov oziroma nakup hlevske opreme za vzrejo in pitanje prašičev; 4. Izgradnjo in obnovo hlevov oziroma nakup hlevske opreme za rejo drobnice na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo; 5. Izgradnjo in obnovo hlevov oziroma nakup hlevske opreme za vzrejo kuncev; 6. Izgradnjo in obnovo hlevov oziroma nakup hlevske opreme za rejo plemenskih kobil, razen tistih, ki se uporabljajo v športu in rekreaciji; 7. Nakup mehanizacije za opravljanje storitev v strojnih krožkih; 8. Izgradnjo in obnovo objektov in naprav za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki temeljijo na predelavi lastnih kmetijskih pridelkov ali lesa oziroma povečujejo stopnjo izkoriščenosti osnovnih zmogljivosti kmetije; 9. Nakup specialne mehanizacije; 10. Izgradnjo, obnovo, nakup objektov in naprav za skladiščenje lastnih pridelkov, pripravo in dodelavo lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov za trg, pridelavo in trženje pri pridelovalcih oziroma skupinah pridelovalcev, razen proizvodov in opreme za dodelavo in skladiščenje svežega konzumnega sadja; 11. Obnovo sadovnjakov; 12. Podporo investicijam v semenarstvu; 13. Izgradnjo in adaptacijo rastlinjakov in plastenjakov za rastlinsko pridelavo in nakup opreme za rastlinjake in plastenjake za rastlinsko pridelavo; 14. Nakup kmetijskega zemljišča, gozda in kmetije; 15. Nakup plemenskih telic mesnatih pasem za oblikovanje matičnih čred. Pravico do prijave na razpis imajo vsi investitorji, tržni pridelovalci hrane, in sicer fizične osebe, ki imajo prebivališče v Republiki Sloveniji, in pravne osebe (gospodarske družbe, zadruge in druge organizacije). Investitorji, ki so v preteklosti že pridobili določena finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva, ne morejo kandidirati na tem razpisu za isti namen investicije. Ministrstvo za kmetijstvo bo po tem razpisu regresiralo realno obrestno mero od kreditov, se pravi mali r do višine 10 %. (Primer: Kmet ima kredit pri določeni banki, pri čemer ima sklenjeno kreditno pogodbo R + 12 % letno. Ministrstvo mu po tem razpisu regresira obrestno mero 10 % letno, kar pomeni, da kmet plača R + 2 % letno.) Investitorji se lahko javijo na ta razpis, če imajo že sklenjeno kreditno pogodbo, katere obveznosti tečejo že od 1.10.1995 dalje ali nastale v letu 1996. Rok za prijavo na razpis je 30. maj 1996. Zahtevek je potrebno poslati na naslov: POSLOVNO ZDRUŽENJE PREHRANE SLOVENIJE, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana. Za podrobnejše informacije se lahko oglasite na sedežu posavskih kmetijskih svetovalnih služb, kjer smo vam pripravljeni pomagati pri izdelavi investicijskega programa (vloge za možnost pridobitve kredita). Kmetijska svetovalna služba Krško Jože KRAMAR, ing.agr Obvestilo pridelovalcem ozimnih žit Glede na letošnjo podaljšano zimo in zakasnelo pomlad je kmetijska svetovalna služba ugotovila, da so v primerjavi z običajnimi leti ozimna žita, tako pšenica kot ječmen, slabo prezimila, določeni posevki so celo pognili, zato jih je napadla tudi snežna plesen. Zaradi tega se omenjeni posevki zelo slabo razraščajo, kar pomeni zmanjšanje pridelka. Zelo je prizadet tudi sklop vitalnih rastlin na m2. Priporočamo, da posevke temeljito pregledate in ugotovite, ali je boljše, da posevek preorjete. Normalni posevki so sedaj v fazi intenzivnega razraščanja in morajo biti že zelo zeleni. Če ugotovite, da gre za zelo redek posevek, pri čemer sklop vitalnih rastlin na m2 znaša manj kot 150 rastlin, bi bilo smiselno, da posevek preorjete ter njivo pripravite za setev koruze. Če je sklop večji, se pravi boljši, in znaša nad 180 rastlin, je smiselno izdatnejše gnojenje z dušikom v dveh odmerkih. Prvega ste verjetno že opravili, ta naj bi znašal v takih primerih do 80 kg čistega dušika na hektar, z drugim dognojevanjem pa začnemo takoj v začetni fazi kolenčenja, ko je vidno prvo kolence. Odmerek določite glede na stanje posevka, znaša naj od 40 do 60 kg dušika na hektar (ti odmerki veljajo za posevke, ki so zelo slabo prezimili). V primeru normalno prezimnih posevkov pa je odmerek nižji, za prvo dognojevanje znaša 40-50 kg čistega dušika na hektar, drugi pa 30 do 40 kg. Slabše so prezimili tudi posevki, ki so bili ob setvi manj gnojeni z NPK gnojili. Če niste izdatnejše pognojili ob setvi, je JI nujno NPK gnojilo potrositi spomladi. Glede na sedanji čas višjih temperatur in na intenzivno fazo razraščanja ozimnih žit je sedaj tudi čas, da opravite spomladansko škropljenje proti plevelom, ki naj bi ga opravili do začetka kolenčenja. Če niste prepričani kaj narediti s posevkom, če je slabo prezimil, se lahko, da ne bi bili preveč ob pridelek, obrnete na strokovno pomoč svetovalnih služb. Kmetijski svetovalec: Jože KRAMAR, ing.agr. Država bi morala omogočiti odkup ovac Pomagati kmetovalcem v višjih legah ter na demografsko ogroženih območjih Včasih so ljudje gojili velike črede ovac, danes pa je to vse bolj ljubiteljsko. Sprva je bilo tako tudi za Ervina Stipiča s Planine nad Podbočjem, ki pa ima danes že več kot 50 ovac solčavske pasme, križane z rumenavkami. Za rejo so se odločili pred dvema letoma, predvsem zato, ker imajo 17 hektarjev zemlje, nekaj tudi na takšnih strminah, da je strojno nakladanja krme izredno težavno, če že ne kar nemogoče. Ervin Stipič: "Zaenkrat imamo v hlevu 22 plemenic, želimo pa jih imeti 40. Od zadnje jeseni pa do danes smo imeli pri hiši že okoli 40 mladičev. Zaslužka nam ovčjereja zaenkrat še ne prinaša, ker čredo še povečujemo. Pri porodu je res dobro, da je še kdo zraven, sploh pri tistih ovcah, ki imajo prvič mlade. Živinozdravnika še nismo potrebovali, le za nasvete večkrat pokličemo kar po telefonu. V začetku smo imeli znanja o ovčereji malo, izkušnje smo potem dobili od Hrvatov, ki se dosti ukvarjajo s tem. Z njimi se večkrat srečujemo, saj imajo na naši strani vinograde. Veliko nam pomaga tudi kmetijska svetovalna služba iz Krškega in veterinarska služba. Lani smo posebej za ovce zgradili nov hlev, kjer je prostora za 100 ovac. Problemi se porajajo le z volno, saj ne vemo, kam z njo." En/in in njegova žena Lidija ne delata le doma na kmetiji, oba sta tudi zaposlena. Njuno deklico pazi mama Rezka, ki poskrbi tudi za to, da je okoli hiše vse v redu. Življenjske razmere na Planini, ki leži tik ob hrvaški meji na demografsko ogroženem območju na nadmorski višini 684 m, še danes niso kdo ve kako dobre. Pred vojno je bilo tu kar 150 prebivalcev, danes pa le 39. Ervin meni, da bi bili ljudje vteh predelih bolj zagreti za ovčerejo, če bi videli uspeh v tem, saj je veliko pašnikov, ki se ne dajo strojno obdelovati. Kmetovalcem, še posebej na demografsko ogroženem območju, bi morala po njegovem mnenju svetovati in pomagati država. Omogočiti bi morala tudi odkup ovac, ne pa da jih uvažajo iz Makedonije. (Lea) Anketa Kaj je dolga zima prinesla sadjarjem? Čeprav je bila dolga, nI bila nekaj posebnega, kvečjemu se je po toliko medlih zimah spet prikazala z obrazom, kakršen ji pristoji. Časovno je bila res malo daljša, kar se je predvsem pokazalo pri porabljeni kurjavi, pa nikoli za več kot nekaj dni v presledkih 15 stopinj pod ničlo. Tako s kratkotrajnimi mrzlimi obdobji ni posebej vplivala na zmanjšanje mrčesa, ki ga bo letos nekako toliko kot doslej. Zobe zime je predvsem čutila Ivan Knez, upokojenec iz Dolenje vasi: "Pozebe ni bilo. Zima ni bila prehuda, bila pa je predolga in ovirala nas je pri delu. Zato smo sedaj morali vse opraviti na hitro. Vse kasni za dobre tri tedne. Kaj pa to pomeni, bomo videli jeseni. Če bo lepa in dolga, bo vse v redu in pridelek ne bo izostal. Po tehnični plati nam je v pomoč svetovalna služba z rednimi pregledi (integrirano varstvo). Na pregled smo dali odrezane vejice in pokazalo se je, da so jajčeca v mejah normale, vsaj kar se tiče pršice, kaparja in uši." Jože Kovačič, sadjar iz Artič: Trenutno ne opazim kakšnih večjih posledic, ki bi jih povzročila to leto res dolga zima. V mlajših nasadih, kot je naš, je to manj vidno kot v starejših. Škodljivci še niso vidni, ker so še v jajčecih. Jaz sem se odločil za škropljenje že sedaj, saj smo blizu gozda in obstaja nevarnost jabolčnega cvetožera. Vzbrstelo je lepo, le cvet zamuja. Sicer pa nevarnost pozebe obstaja vse do srede maja in ne moremo predvideti, kaj vse se lahko do takrat zgodi. Pomembno bo od celega leta, zima ni bistveno vplivala." divjad, ki ji je dostikrat uspelo najti kakšno luknjo v mreži. In čez od težkega snega povešeno ograjo srni ni bilo težko priti. Zato je nekaterim zima posredno napravila kar vidno škodo, ki se bo jesni pokazala v manjšem pridelku. Sicer pa vedo starejši ljudje povedati, da prestopna leta niso nikoli bila hvale vredna. Tako leto je bilo vselej nepredvidljivo. Darko Lapuh, sadjar iz Artič: "Mraza, kolikor se spomnim, ni bilo, vsaj dolgotrajnega ne, več škode so naredili zajci, srne, voluharji in poljske miši. Škoda, ki jo je povzročila zima, je bila posredna, zaradi divjadi. Pri mlajših nasadih je predvsem pomembna spodnja etaža in ta je v mojem sadovnjaku poškodovana do 30 odstotkov. Pri meni je že sedaj škoda velika. Če pa bo leto v redu, to ne bo preveč opazno. Cveti zaenkrat še ne kot poprej, a če se bo zapoznelost prenesla na jesen, da bo sadež dozorel, bo dobro." Bojan Rupar, sadjar iz Artič: "Lahko se pohvalim, za sedaj je vse v redu, saj ni bilo pozebe in tudi divjad ni delala večje škode. Ko je bil sneg, sem redno obiskoval sadovnjak in kontroliral sledi divjadi. Ko je sneg skopnel, je zajec pogrizel porezane veje. Lani smo škropili 2. aprila, letos pa bo to štirinajst dni kasneje. Delo v sadovnjaku in rast bosta vse leto zamaknjena. Potrebno bo aktivno opazovanje, kaj se v sadovnjaku dogaja. Voluhar je bil pod snegom aktiven in upam, da ni poškodoval korenin. Če ne bo mraza, bomo na dolgo zimo hitro pozabili." Tudi za to pravijo, da sam bog ve, kaj bo prineslo v življenju in prav tako na zemlji. Obiskali smo sadjarje in jih povprašali o njihovem videnju dolge zime, ki je že za nami. Navkljub nekaterim nevšečnostim, kot je na primer kasnitev bioritma za več kot tri tedne, pa ljudje kažejo optimizem. In prav je tako I (Mr. Jožo) Drago Bogovič, upokojenec iz Arnovih sel: "Od sadnega drevja imamo pri nas večinoma hruške viljamovke, za katere pravijo, da so na mrzle dni najbolj občutljive. Za letos pozeba ni bila tako očitna, kljub dolgi zimi. Pač pa je vidno škodo naredil zajec. Spominjam se nekaj let nazaj, ko je zaradi hudega mraza popokal les in po letu, dveh so drevesa postopoma odmrla. Viljamovka ima slabši nastavek in če ne bo cvetja, ne bo roda. Franc Bogovič, upokojenec iz Arnovih sel: "Zima za nami je bila za breskev usodna, saj je to eno bolj občutljivih sadnih dreves. Drevesa so se ponekod posušila v celoti, ponekos le delno. Vsako drevo pa je zimo občutilo, še posebej v dneh, ko se je spustilo krepko pod ničlo. Do sedaj je škoda nekako do40-odstotna. Na mlajših breskvah pa opažam, da je bil na delu voluhar, ki je načel korenine. Ker je pred zadnjim snegom zabrstelo, je nekaj očes pozeblo. Sedaj, ko smo obrezali pa se bojimo majske pozebe. Lani je tak čas bil sadovnjak že v cvetju." "Nova" bolezen prašičev na območju občine Brežice Gre za Aujeszkvjevo bolezen prašičev. Domačega imena zanjo še nimamo, ime je dobila po madžarskem strokovnjaku, ki je to bolezen prvi opisal na Madžarskem. Madžar in drugi raziskovalci so zapisali, da je to akutna, se pravi hitro potekajoča bolezen mnogih domačih in divjih živali. Najpogosteje zbolijo prašiči (plemenske svinje in pujski). Z njih se lahko prenese na goveda, ovce in druge živali. Praviloma okužbo preživijo le prašiči, medtem ko druge Živali poginejo. Bolezen je razširjena po vsem svetu, najpogosteje se pojavlja v Evropi in Ameriki. V Sloveniji bolezen, razen na eni farmi, do 24.01.1996, ni bila ugotovljena, na žalost pa je razširjena, ne vemo sicer, koliko, v drugih državah bivše Jugoslavije. Bolezen povzroča virus. Vsak vdor virusa v telo povzroča nastajanje protiteles v napadenem organizmu. S tem mehanizmom se živali branijo pred povzročiteljem bolezni. Protitelesa proti virusu Aujeszkvjeve bolezni je odkrila veterinarska služba, ki je preiskala kri plemenskih merjascev po navodilu "Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni", ki jo vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na podlagi razvoja bolezni na območju občine Brežice lahko upamo, da je svinje in merjasce napadel virus, ki povzroča blažjo obliko bolezni. Sicer pa so najosnovnejši podatki o bolezni naslednji (iz priročnika "Varstvo živali pred kužnimi boleznimi"). Povzročitelj: Bolezen povzroča virus, ki napada skoraj vse domače in divje živali, razen perutnine. Prenašanje bolezni: Živali se najpogosteje okužujejo med seboj s slino ali izcedkom iz nosu. Inkubacija (časod okužbe do izbruha bolezni): Pri odraslih svinjah 2 do 6 dni, izjemoma do 10 dni. Pri mlajših je krajša. Bolezenska znamenja: Najobčutljivejši so pujski, ki hitro poginejo. Pri odstavljencih opažamo opotekavo hojo, vrtenje v krogu in napade, podobne božjasti. Včasih prašiči težko dihajo in sedijo kot psi. Stare svinje zbolijo navadno z blagimi znaki prehlada. Breje svinje zvrgavajo ali povržejo slabe, za življenje nesposobne pujske. Pri domačih živalih (govedo, ovca, koza, pes, kunec) poteka bolezen hitro. Najbolj značilno bolezensko znamenje je močno, nevzdržno srbenje na glavi, okoli gobca, na zadnjem delu telesa in v okolici vimena. Zaradi vztrajnega praskanja, lizanja ali drgnjenja ob predmete nastanejo pogosto globoke rane. Kmalu se pridružijo znaki vnetja možganov (krči, slinjenje, opotekanje). Bolezen traja le 1-2 dni, nakar skoraj vse živali razen prašičev poginejo. Našteti znaki bolezni se pri okuženih svinjah in merjascih (živalih z ugotovljenimi protitelesi) še niso pojavili, kar nam potrjuje upanje, da gre za pojav blažje oblike bolezni na območju občine Brežice. Kot je bilo že omenjeno, gre za prvi resnejši izbruh te bolezni v Sloveniji. Slovenija želi biti ena redkih držav v Evropi, ki te bolezni nimajo, saj to pomeni korist za vse prašičjerejce, predvsem pa za morebitne izvoznike plemenskih živali v države Evropske unije. Zato je treba bolezen zatreti čim prej in preprečiti njeno širjenje po Sloveniji. Vse službe na območju občine Brežice tudi delajo v zvezi tem, a na žalost je to premalo čeprav so svetovalna služba, veterinarski delavci Veterinarskega zavoda in veterinarska inšpekcija v stalnem stiku z rejci prašičev in dnevno na terenu. Premalo je to zato, ker bodo za likvidacijo bolezni - ta ogroža danes samo brežiško prašičjerejo - potrebna državna stedstva, od republiških vrhov pa do danes lokalne službe še niso dobile zagotovil za dodelitev sredstev potrebnih za likvidacijo bolezni. Zdravljenja živali, kot je že bilo napisano, ni, zato je vse okužene živali treba zaklati in jih izkoristiti kot živilo, meso je namreč polnovredno užitno in ni nevarno za prenos bolezni. Rejci lahko prašiče, pri katerih so v krvi ugotovljena protitelesa proti bolezni, zakoljejo v klavnici v Brežicah ali v Sevnici in potem meso uporabijo po lastni presoji ali pa živo žival ponudijo klavnicam v odkup. Pogoj za oba načina izkoriščanja živali je pridobitev veterinarske napotnice pri veterinarju DPVZ (veterinarske postaje) Brežice. Poudarjamo, da je meso okuženih živali (brez znakov bolezni) popolnoma užitno in nenevarno za prenos bolezni in je vsako primerjanje z drugimi boleznimi odveč in škodljivo. Veterinarska uprava, enota Krško Jože Žabkar: "M-Agrokombinat zvest kmetijski proizvodnji" Sanacija farme na Pristavi in predelava mesnin v Kostanjevici V dveh letih 150-200 ton izdelkov znamke "Mesnine iz Kostanjevice", pri katerih bo prevladoval okus domačnosti, namenjen specifičnemu krogu kupcev. Prve degustacije bodo že spomladi v lokalni prodajni mreži. Krško, aprila - Po reorganizaciji Mercatorjevega Agrokombinata je v njem ostala predvsem kmetijska proizvodna dejavnost in mesnopredelovalni del s prodajo, namenjeno predvsem trženju lastnih proizvodov. Zato je prva naloga novega vodstva v tem profitnem centru, da ponovno zagotovi proizvodnjo vobstoječem programu ¦ na farmi prašičjih pitancev Pristava (kamor gravitira 250 ha obdelovalnih površin) in v kostanjeviški klavnici. Klavnico so lani pričeli posodabljati in sedaj ustreza sodobnim predpisom, lahko pa bo tudi zadostila obsegu dela, ki ga bo od nje terjala tako proizvodnja na farmi pitancev kot v njenem naravnem kmetijskem zaledju. Jože Žabkar, direktor M-Agrokombinata: "Čaka nas še poseg v lastno predelavo mesa. Tako bomo lahko nadgradili primarni del klavnice in ponudili tržišču svoje izdelke, bodisi preko lastne ali preko Mercatorjeve prodajne mreže. Usmerjeni smo seveda predvsem v ožji, lokalni del, v Posavje in Dolenjsko. Nekatere izmed teh poreorganizacijskih nalog smo že uresničili, druge nas šele čakajo. Če pogledamo za nekaj let vnaprej, vemo, da farma prašičev, ki obratuje že več kot deset let, terja nekaj sprememb. Njena sedanja proizvodnja znaša 24.000 pitancev letno in to maso je treba zmanjšati, kar bo ublažilo vpliv na ekologijo okolice. Delo bomo dopolnili s selekcijskimi programi, ker bi tukajšnjo farmo radi uveljavili kot prašičjerejski selekcijski in razvojni center za Posavje in Dolenjsko. Nekatere izmed teh stvari smo že zastavili, za druge šele pripravljamo študije in najprej se bo treba o teh načrtih odločiti na nadzornem svetu Poslovnega sistema Mercator. Naš kmetijski proizvodni del podjetja je ob zadnjih spremembah zakonodaje, zlasti ob denacionalizacijah, izgubil določen del zemljišč. Na njivskih površinah, ki so nam ostale na voljo, moramo zato našim zaposlenim poiskati ustrezne proizvodne programe. Poskušamo se že s semenarsko proizvodnjo. Poskušamo tako s semenskimi žiti kakor tudi z ostalim semenskim blagom. Lanski poskus proizvodnje sladkorne pese je dal kar ugodne rezultate in letos bomo površine povečevali. Kljub vsemu bo še vedno kar težko preživeti vso ekipo, ki je ostala v našem obratu. Zato iščemo določene nadomestne programe." V Agrokombinatu bodo nekdanji hlev za goveje pitance namenili proizvodnji gob. Tega se nameravajo lotiti v partnerstvu s podjetjem, ki pripravlja tehnologijo proizvodnje, medtem ko morajo Agrokombinatovci usposobiti hlev in potrebno opremo. Žabkar: "Rezultati prvih analiz kažejo, da bi zadeva utegnila biti zanimiva, predvsem zaradi tega, ker imamo zagotovljeno tržišče znotraj Mercatorja. To je pomembno tudi zato, ker je naše partnersko podjetje že sklenilo predpogodbe z Mercatorjevim "Sadjem-zelenjavo" iz Ljubljane." (Ika) Možnosti majhnih kmetij so velike Sevnica, 12. aprila - Kmetijska svetovalna služba je pripravila projekt, delo petih strokovnjakov s področja kmetijstva, "Možnosti za pridelavo vrtnin in zelenjave v občini Sevnica*. Pri promociji projekta so sodelovali znani pridelovalci vrtnin, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva ter mnogi drugi. Namen razvojnega projekta je vzpodbuditi posameznike v razmišljanje, kako povečati donos majhnih kmetij ter tako povečati dobiček, omogočiti delo vsaj enemu članu gospodinjstva, intenzivno in laže izkoristiti razdrobljeno pridelovalno območje, seznaniti zainteresirane z osnovnimi pogoji pridelave vrtnin in še kaj. Vendar pa vsak projekt potrebuje tudi ljudi, ki so ga pripravljeni uresničiti, da ne bi kot mnogi megalomanski načrti obtičal kje na dnu predala. Na predstavitvi se je izkazalo, da takšni ljudje so. Takšni, ki so pripravljeni vložiti v ta projekt znanjfe in sredstva, pa tudi takšni, ki bodo to znanje s pridom izkoristili. Povedati moramo, da so pogoji kmetovanja v Sloveniji bistveno drugačni kot drugod v Evropi ter da se smer zaposlovanja iz industrije znova obrača h kmetijstvu. Za uresničenje takšnega projekta pa je najprej potrebna mreža, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki, pridelovalci, predelovalci ter trgovina, ki bo pridelke spravila do kupcev. Pri pridelavi vrtnin pa ne moremo tudi mimo dejstva, da omogoča hitro oplemenitenje vloženih sredstev, saj je proizvodni ciklus kratek in daje možnost hitrega nadaljnjega razvoja in dopolnjevanja osnovnih sredstev. Sevnica je bila nekoč pomemben pridelovalec vrtnin, potem pa je ta dejavnost zaradi izredno velikega uvoza poceni zelenjave zamrla. Zdaj se tudi ta trend umirja, saj ugotavljamo, da je naša hrana veliko bolj zdrava, manj kontaminirana in jo s primernim shranjevanjem in predelavo lahko ponudimo vsak dan. Takšna dejstva in analize, ki kažejo, da imamo v Sevnici odlične naravne pogoje za pridelavo vrtnin in zelenjave, za sevniške kmetovalce pomenijo izziv, ki se mu bodo težko uprli, (ksenija) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS Časopis za Posavje In okolico Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga 0'ih) na naslov:....................................................................................fy A t (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.............................. ...................... Kraj, datum:..................................... (podpis naročnika in Lg) Opravila na vrtu v mesecu aprilu: - v začetku tega meseca lahko presajamo solato na gredo, ki jo pokrijemo s folijo; - v zaprti gredi vzgajamo sadike zelja, paradižnika in paprike, vselej zalivamo le zjutraj, drugače se zelo rada pojavita padavica in plesen sadik; - če smo paradižnik sejali v zabojčke, ga moramo v začetku meseca prepikirati v zaprto gredo, da bomo maja imeli godne sadike; _ po pikiranju rastline zasenčimo, senčila pa odstranimo po nekaj dneh; - sadike v zaprti gredi škropimo proti plesni, uporabljamo dithane M 45, v biovrtu pa koprivno vodo; - konec meseca že presajamo sadike zelja, cvetače, kolerabice; - vse sadike pred presajanjem utrjujemo, tako da jih postopoma privajamo na nižje temperature; - v začetku aprila, če je vreme ugodno, sejemo korenček, peteršilj, grah, solato, redkvico; setev solate ponovimo v tedenskem razmiku, da imamo dalj časa tako berivko kot tudi glavnato solato; -če v marcu, ko je pravi čas, še nismo posadili čebulčka ali spomladanskega česna, je prve dni aprila zadnji čas, da to naredimo; - če postavimo tunel, potem lahko že konec aprila presajamo paradižnik in ga takoj pokrijemo s folijo, lahko pa sejemo tudi kumare, bučke in biče; - ko presajamo tudi druge vrtnine, je zelo priporočljivo, da medvrstni prostor pokrijemo s slamo ali pokošeno travo, ker se na ta način ohrani v zemlji več vlage, temperatura je primernejša in zlasti nihanja so zelo majhna; - v aprilu, ko pospravljamo sadni vrt, zlagamo vse odpadke na kompostni kup, seveda pa tudi druge odpadke, zlasti iz kuhinje; - če imamo možnost, naberimo koprive, ki so idealno sredstvo, da kompost hitreje zori, zlasti pa pomagajo, da se kompost obogati z dušikom, ki ga koprive vsebujejo precej. Na okenski polici Sobne, okenske in balkonske rastline so se tudi že prebudile iz zimskega počitka. Zdaj je pravi čas, da jih presadimo, saj bodo takoj po presajanju začele rasti. Tudi dan je že dovolj dolg, da bo njihova rast gosta in lepa. Od presajanja je odvisno celotno uspevanje rastlin. Zato se na to opravilo pripravimo temeljito. Če je le mogoče, dajmo rastlinam kar najboljšo zemljo. Te ne moremo kupiti v trgovini, temveč jo moramo pripraviti sami. Kupljena nam lahko služi samo kot dodatek. Preden začnete presajati, vam svetujem, da vzamete v roke kakšno knjigo, da si osvežite spomin, v kakšno zemljo moramo posaditi posamezne rastline. Ko izbiramo posode, naj ne bodo prevelike, saj mnoge rastline lepše uspevajo v nekoliko manjših posodah, kjer je tudi manjša nevarnost, da bi jih napadla koreninska gniloba. V času, ko pričnejo rastline ponovno rasti, se pojavljajo listne uši, in to v precejšnjih množicah. Precej škode napravijo na mladih poganjkih, ki se zvijajo in deformirajo. Ker pa uši s sesanjem prenašajo tudi nevarne virusne bolezni, jih moramo redno zatirati. Najbolj učinkovito je škropljenje. Pelargonije, ki smo jih razmnožili v jeseni, so zrasle kar precej visoko. Sedaj jih porežemo še enkrat. Poganjke lahko uporabimo še za potaknjence. V poldrugem mesecu, kolikor bodo te rastline še v prezimovališču, bodo ravno prav zrasle. Podobno ravnamo tudi s fuksijami. Tako bomo imeli nizke, gosto rastoče rastline, ki jih bomo prinesli na okna in balkone. Grmovnice so se prav tako prebudile iz zimskega počitka. Po dolgem času so bile letošnjo zimo nekaj časa pod snegom, tako da se je zemlja dobro napila vode. Tu in tam pa je kakšno vejo zima tudi poškodovala. Če je še nismo očistili, potem to storimo sedaj. Poleti cvetoče grmovnice tudi obrežemo, spomladi cvetoče pa obrezujemo po končanem cvetenju, saj bi drugače porezali številne veje s cvetnim nastavkom. Čas se izteka tudi za gnojenje. Če tega še nismo opravili, storimo to takoj. Naslednja velika skrb je varstvo pred boleznimi in škodljivci, ki jih moramo zatirati, če želimo imeti rastline v okras. Pojavile se bodo tudi bolezni, saj se vsako leto. Med najbolj ogroženimi so vrtnice, katerih je po naših vrtovih največ. To je tudi razumljivo, ker jih kot okrasne rastline gojimo že zelo dolgo. Za zatiranje bolezni in škodljivcev lahko uporabimo iste pripravke kot za zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Branka RADEJ-KOREN H. Pred pricetkom ribolovne sezone Izvršilni odbor Ribiške družine Brestanica-Krško je na seji konec marca razpravljal predvsem o pripravah na novo ribolovno sezono na ribnikih v Mačkovcih in v okoliških potokih. Tudi letos se je ribolovna sezona začela 1. aprila in bo trajala predvidoma do konca oktobra. Ribiči bodo letos svojo srečo preizkušali na prvem ribniku v Mačkovcih. Poskrbljeno je za to, da bo v tem ribniku dovolj konzumnih rib - krapov, tako da bodo na svoj račun prišli tudi priložnostni ljubitelji te športne zvrsti. Za dnevno ribolovno dovolilnico bo v začetku sezone potrebno odšteti 400, za kilogram ulovljenih krapov pa 500 tolarjev. Na eno ribolovno karto bo dovoljeno uloviti le po tri ribe, kdor pa s številom ulovljenih rib ne bo zadovoljen, si bo lahko priskrbel novo dovolilnico. Člani ribiške družine bodo imeli pravico loviti 15 lovnih dni brez dovolilnice, a bodo za ulov prav tako prispevali po 500 tolarjev za kilogram ulovljenih rib. Ljubitelji lova na potočne postrvi bodo lovili na brestaniškem in blanškem potoku, in sicer od izliva v reko Savo do Pokleka. Za dnevno karto bo potrebno odšteti po 1.000 tolarjev, za kar bo dovoljeno uloviti po tri ribe na dan. V zadnjem času z veseljem ugotavljamo, da reka Sava postaja čistejša in privablja večje število različnih rib. Člani izvršilnega odbora so se odločili, da bo dnevna karta za lov na Savi veljala 600 tolarjev, dovoljeno pa bo uloviti pet manjših rib ali eno večjo (soma, ščuko, lipa-na...). Ribolov na ribnikih bo ob delovnikih dovoljen od 14. ure dalje, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ves dan. Natančnejša navodila bo posredoval čuvaj. Izvršilni odbor Ribiške družine Brestanica-Krško želi dober prijem in prijetno počutje v obnovljenem ribiškem domu. (Rafko Orožen) tiralniki za papir v Krškem in Leskovcu Gospodarno ravnanje z odpadki med drugim pomeni tudi ločevanje odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Zato smo se v našem podjetju odločili, da v sodelovanju s podjetjem Papireervis Iz Ljubljane poskusno uvedemo ločeno zbiranje papirja v Krškem in Leskovcu. V ta namen bo postavljenih 20 zbiralnikov za papir valjaste oblike in zelene barve. Na vrhu so režaste odprtine, skozi katere se papir odlaga. Lokacije za zbiralnike so začasne, saj jih bomo lahko glede na frekvenco polnjenja tudi prestavili. Začasne lokacije so: Pod goro, pri občinski stavbi, Bohoričeva ulica, Gubčeva ulica - bloki, Nakupovalni center, Rostoharjeva ulica (spodaj! Kovinarska ulica, Aškerčeva ulica. Cesta 4. julija 52, Cankarjeva ulica, Zdolska cesta, pri OŠ Jurij Dalmatin, naselje NE, Ulica MDB, Trg*borcev, Velika vas pri Leskovcu, Gorenja vas. Če bo akcija naletela na ugoden odmev, bomo Število zbiralnikov še povečali v Krškem in Leskovcu oziroma jih bomo postavili tudi v druga naselja v občini Krško. V zblranike za papir sodijo: časopisi, revije, šolski zvezki, papirne vreče, katalogi, pisarniški papir itd. Kartonski papir je dovoljen odlagati v zbiralnike, vendar prosimo, da škatle prej zložite oziroma razrežete. V zbiralnike nI dovoljeno odlagati plastificirane, voskane ali metallztrane embalaže (npr. tetrapakl od mleka In sokov...). Za sodelovanje pri akciji se vam že vnaprej zahvaljujemo, o rezultatih pa vam bomo še poročali. Kostak d.d. Kabelska TV Obeta se jesensko pospravilo anten na strehah Brežice, 11. aprila - Kaže, da bodo Brežičani le dočakali sodoben kabelski sprejem televizijskega in radijskega signala, kot ga imajo že v mnogih mestih po Sloveniji, da zahodne Evrope niti ne omenjamo. _p^ "«^ Lanskega novembra je namreč zasebno podjetje Intel iz Brežic, ki ga vodi Branko Šetinc, dobilo koncesijo za izgradnjo kabelskega omrežja, decembrska anketa pa je potrdila, da je v mestu za ta način pridobivanja kakovostnega TV-signala vlada veliko zanimanje. Ker gre za velik poseg, skopati bo treba veliko jaškov in prebiti marsikatero cesto, je zadevo minuli četrtek uvrstil na dnevni red tudi svet brežiške krajevne skupnosti. "Doslej smo s posameznimi naročniki podpisali že več kot 500 pogodb, kar že jamči rentabilnost izgradnje kabelske televizije. To bomo širili v treh fazah. Najprej pridejo na vrsto bloki in zasebne hiše v mestu in Trnju, zatem bomo omrežje razširili na Črne in Šentlenart, nazadnje pa še na širšo okolico Brežic. Tu imam v mislih tudi krajevne skupnosti, kot npr. Čatež, Dobovo in ostale. Postaja bo na Maistrovi 8, naročniki pa bodo lahko sprva sprejemali 26 zemeljskih in satelitskih TV-programov. Tudi tistih, ki jih sedaj z običajnimi antenami ne lovijo," je povedal Branko Šetinc. Povedal je še, da je ta sistem eden redkih v državi, ki nastaja po pravilni poti, to je s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj in soglasij in ne obratno, kot je bila navada pri večini distributerjev po Sloveniji. Zemeljska dela bodo izvajali v sodelovanju s Telekomom in komunalnim podjetjem, v starem delu mesta pa bodo morali upoštevali tudi navodila spomeniških varstvenikov. Pri Intelu načrtujejo, da bodo prebivalci brežiških blokov lahko priključeni na KTV že jeseni. Tako bodo z brežiških zgradb počasi pričenjali izginjati gozdovi najrazličnejših anten, pa tudi krožniki za sprejem satelitskih signalov ne bodo več potrebni. Tisti prebivalci Brežic in okolice, ki bi želeli o sistemu kabelske televizije zvedeti še kaj več, pa lahko pokličejo telefonsko številko 65-490. (ES) Naša telefonska anketa Z brežiških pročelij bodo krožnikastl "okraski" kmalu pričeli izginjati HČI FRIC & RAMOV$L*k SE PRI PO *o CA MO! SILVA FRIC*.. - VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA-- TERMOTEHNIKA MMd M 6290 SEVNICA tat. (0606) 81 - 366. 81 - 320 ta: (0608) 81 - 365 OBRTNI SERVIS KRŠKO Tovarniikal S 0608/21-184 ¦čiščenje stanovanjskih hiš> ¦poslovnih prostorov^ ¦čiščenje vseh vrst talnih oblog in preprogi ¦generalna čiščenja^ Prlvat: Bernard ka TU M A Tel.: 0608/31-887 Stavka zdravnikov je bila upravičena Vendar ne v takšni obliki in ne v takšnem časovnem obsegu Posavje, aprila - Takšno mnenje prevladuje med prebivalci Posavja, ki smo jih tokrat anketirali po telefonu. Stavka, ki je po dobrih treh tednih tednih le doživela svoj zaključek, je v slovenski javnosti povzročila veliko vznemirjenosti, saj so bili mnogi z njo posredno ali neposredno prizadeti. V začetku so se ljudje z zdravniki še strinjali, češ da si tako nizkih plač res ne zaslužijo, ko pa se je stavka vse bolj zavlačevala in ko se je že skorajda vsakdo soočil z dejstvom, da je potreboval zdravniško pomoč, se je mnenje ljudi začelo spreminjati. Še posebej, ko so se oglasili tisti s podobno izobrazbo, ki pa zaslužijo 23.5 še dosti manj. Pa vendar sta vlada in sindikat zdravnikov končno le našla skupni jezik, zdravniki so dosegli postopno dviganje plač, bolnike pa čaka nekaj tednov čakanja v prenapolnjenih čakalnicah. Ali je ves proces moral imeti ravno takšno najtršo podobo, pa verjetno ne ve nihče. Naši anketiranci (204 družine iz Posavja) se z njo vsekakor ne strinjajo, dobra polovica jih meni, da bi zdravniki morali najti drugačna sredstva za doseganje svojih ciljev in da pacienti, že zaradi etičnih razlogov, ne bi smeli biti oškodovani. Tule pa so rezultati: 16.2 16.2 1. vprašanje: Ali menite, daje bila stavka zdravnikov upravičena? a) da, popolnoma 7,35 % b) da, vendar ne v takšni obliki 45,59 % c) ne, nikakor 36,76 % d) ne vem 10,29% 25.0 13.2 13.2 16.2 11.8 2. vprašanje: Ali je v tem času kdo v vaši družini potreboval zdravniško pomoč in če je, kako ste bili z njo zadovoljni? a) nihče ni potreboval pomoči 58,82 % b) da, potrebovali smo jo in bili smo zadovoljni 16,18 % c) da, potrebovali smo jo, vendar nismo bili zadovoljni 13,26 % d) ni bilo nujno, zato smo morali počakati 11,76 % 36.8 58.8 10.3 45.6 3. vprašanje: Ali menite, da bo stavka imela kakšne posledice? a) povzročila bo nov stavkovni val 25,00 % b) povzročila bo inflacijo 13,24 % c) povzročila bo nove stavke in s tem inflacijo 16,18 % d) posledice se bodo čutile na zdravju pacientov in pri odnosu med pacientom in zdravnikom 16,18 % e) ne bo imela nobenih posledic 5,9 % f) ne vem 23,53% Eden izmed anketirancev je bil iskren: * Če bi bil eden izmed njih, bi bil za stavko, tako pa sem proti." Nekdo je o stavki razmišljal tudi širše:" Treba je vedeti, da je od dobrega zdravnika mnogo odvisno, po drugi strani pa so zdravniki edini, ki ljudem pomagajo. Vendar pa pri tem ne bi smeli posploševati. Tudi med zdravniki obstajajo razlike in kirurg, ki se vsakodnevno sooča z reševanjem človeških življenj, nikakor ne more biti enako plačan kot splošni zdravnik. In še ena misel: " Če primerjamo plače zdravnikov s plačami politikov, so razlike vsekakor nerazumne, vendar pa bo stavka gotovo povzročila verižno reakcijo, tako da bodo stavkale še druge strukture. Naj se nam zdi poslanstvo zdravnikov še tako etično, pa imajo ravno v tem pogledu pravcato rušilno mofi." Mirujoči promet Bodo napake urbanistov plačevali lastniki stanovanj? Parkirišč primanjkuje povsod, ne samo v mestnem jedru Brežice, aprila - Kadar kdo omeni problematiko prometa in parkirišč v Brežicah, vsakdo pomisli na staro mestno jedro, kjer je med deiovniki promet komajda še mogoč, prazen parkirni prostor pa si vsakdo lahko samo nariše. Toda če je prometna stiska v starem delu mesta še razumljiva, saj nekdanji načrtovalci niso niti v sanjah mogli predvideti današnjega prometnega vsakdana, pa je toliko manj razumljivo, da se z enakimi problemi ubadajo tudi prebivalci tistih delov mesta, ki so bili urbanistično urejeni in pozidani šele v minulem desetletju. V novem brežiškem stanovanjskem naselju Trnje vozniki svoja vozila puščajo kar na pločniku Kregarjeve ulice, saj pred šestimi stanovanjskimi bloki ni nobenega parkirišča. Tako kršijo kar dva prometna predpisa. Tistega, ki prepoveduje parkiranje na pločniku, in tistega, ki ne dovoljuje parkirati vozil na območju križišč. Dvakrat dnevno pa ulico skoraj povsem zaprejo še tisti, ki v tamkajšnji otroški vrtec pripeljo svoje malčke. Na ta problem je lanskega septembra na 8. seji občinskega sveta opozoril dr. Alojzij Slavko Sušin, (ki je medtem postal predsednik sveta), ki je posebej izpostavil problem Čiščenja snega z ulice v zimskih mesecih, ko je ta zaradi parkiranih vozil praktično neprehodna za komunalno vozilo. Toda do danes se ni zgodilo nič, če zanemarimo nekaj na novo postavljenih prometnih znakov, ki določajo prednostne ulice. In kako na zadevo gledajo nekateri občani, za katere smo menili, da lahko vplivajo na ureditev problema? Dr. Alojzij Slavko Sušin, predsednik OS in pobudnik za ureditev prometa v Trnju: "Dejavniki, ki morajo reševati pobude, podane v občinskem svetu, so na te stvari zelo neobčutljivi. V Bre' icah promet ni urejen. Černelčeva bi se lahko brez zadr' kov takoj odprla za obe smeri. Moram pa reči, da je vsaka prometna situacija tako zapletena, da takole od strani pravzaprav ne bi smeli ničesar reči, čeprav tudi o zdravstvu, ki je tudi komplicirano, vedo ljudje marsikaj povedati, a v glavnem narobe. Policija bi se morala kdaj pa kdaj zapeljati tudi po manj prometnih mestnih ulicah, kjer prebiva veliko ljudi in napraviti red. Na policijo sem' e sam telefoniral in obljubili so mi intervencijo. Parkira se po pločnikih, matere nimajo kam z otroškimi vozički, po cestah je zaradi parkiranih vozil dvosmerni promet praktično nemogoč, parkira se neposredno v kri' iščih, s čimer se zmanjšuje preglednost, te'ko je pravilno zavijati. Tu bi res pričakoval nastop policije. Ni treba kaznovati, voznike pa na nepravilnosti vseeno lahko opozorijo. Če ni parkirišč, jih je treba zgraditi. Toda nekateri bi šli z avtom najraje še na stranišče. V Trnju sem nalašč opazoval in videl, da je na parkirišču v Pre' ihovi ulici, ki je v neposredni bli' ini stanovanjskih blokov Kregarjeve ulice, vedno zadosti praznega prostora. Na pločnikih se enostavno ne bi smelo parkirati. Tudi komunala jih pozimi ne more čistiti, cela ulica pa je zaradi snega komaj prevozna." Dušan Blatnik, direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje: "Do mene ni prišel noben sklep občinskega sveta, ki bi me v zvezi z omenjenim problemom kakor koli obvezoval. Menim, da bi morala krajevna skupnost Zakot-Trnje-Bukošek spro' iti postopek za pridobitev manjkajočih parkirišč." Vladimira Kežman, direktorica KOP-a: "Zadostno število parkirišč bi moral zagotavljati že projekt izgradnje naselja. Ker pa teh v Kregarjevi ulici ni, imamo tam pozimi tudi mi težave, saj zaradi parkiranih vozil vozišča ne moremo plužiti. Za nova parkirišča je potrebno novo zemljišče, reševanje problema pa morajo sprožiti lastniki tamkajšnjih stanovanj, saj oni nimajo kje parkirati." Ivan Plohi, komandir brežiške policijske postaje: "Policija ukrepa tam, kjer ima za to pooblastila oz. kjer ugotovi kršenje predpisov. Problem v Trnju poznam in moram reči, da tam ljudje res nimajo kje parkirati, zato zadevo tudi toleriramo in voznikov za parkiranje na pločniku ne kaznujemo, saj parkirajo le na levi strani, medtem ko pločnik ob stanovanjskih blokih ni nikoli zaparkiran. Zadevo bi morala reševati krajevna skupnost." Goran Krošelj, predsednik sveta krajevne skupnosti Trnje: "O tem problemu na krajevni skupnosti še nismo razpravljali, saj tudi nobene vloge s tem v zvezi nismo dobili. Vem pa, da se na pločnikih ne parkira samo v Trnju, ampak povsod po Bre' icah, saj parkirišč za današnje število avtomobilov enostavno ni dovolj." In kaj naj storijo tamkajšnji prebivalci? V trinajstih letih so se na parkiranje na pločniku že navadili, saj niso oni krivi, da nimajo kje parkirati. Projektant, brežiški Region, se izgovarja, da je postopal po navodilu naročnika, t.j. občine Brežice, od takratne vladajoče strukture pa ni danes več nikogar. Ne na občini ne na Regionu. Bodo napake drugih res morali plačevati novi lastniki stanovanj? (ES) 1 Foto: (slika 1) Na pločniku parkirajo tudi v Cankarjevi ulici, čeprav imajo tamkajšnji vozniki dovolj prostora na vozišču. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 18. IN 24. APRILOM 1996 Klepet z Mio Žnidarič OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21-S. RAK 22.6.-22.7. S9 ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. w. in KOZOROG 23.12.-20.1. Pazite, da ne boste obljubljali več, kot lahko storite. Ne postavljajte se preveč, saj vedno velja, da ima resnica večji učinek kot laž. Bodite previdni pri vožnji z avtomobilom ali letalom. Zelo boste pod vplivom čudnih strasti, ki izhajajo iz podzavesti. Previdno! Vaš trud v preteklosti se bo izkazal kot dober - pod pogojem, da ste delali pri izobraževanju na splošno. To pomeni, da boste lahko, če ste se učili ali o sebi ali o kaki posebni temi, doživeli spremembe na tem področju. Sicer pa manjši nesporazumi s partnerjem. Bodite nežni! Venera v vašem znamenju pomeni precej povečano željo po družabnosti. Gnalo vas bo, še bolj kot prej, k prijateljem In prijateljicam, kjer boste lahko zadovoljili svoje potrebe po komunikaciji. Značilnost dvojčkov je, da se ne znajo poglobiti v enega človeka. V tem obdobju lahko nastane doma kak večji prepir, zato bodite karseda previdni in pošteni do sebe in drugih. Ne glede na to, kaj drugi pravijo, bodite pošteni in se ne bojte soočiti z nasprotovanjem. Problemi lahko nastanejo zaradi denarja ali političnega prepričanja. Nekaj dni boste se pod vplivom čudnih strasti in splošnega nenavadnega občutka, da vam nekaj manjka. Malce preveč sanjate, namesto da bi živeli življenje tako, kot je. Spustite se dol, nehajte sanjati in se predajte trenutku. Težko se boste odločili o neki zadevi. Poglobila se bo komunikacija z vašim višjim nivojem (ali podzavestjo, kakor hočete), zato lahko pričakujete močne sanje ali druge nenavadne dogodke. Odlično je to zato, ker boste te stvari lahko tudi praktično uporabili v dobre namene. Mogoč denarni dobitek. če odštejemo malo nervoze in zato napetosti med vami in partnerjem, vam gre kar dobro. S partnerjem se ne znata (ali ne upata ali pa se izogibata) pogovoriti, da bi rešila določen skupni problem. Ta se potem samo poglablja. Ne pretiravajte in bodite lepo doma. Spremembe v družbi, pomanjkanje denarja, strahovi glede zaposlitve in podobno vas zelo tarejo in temu se težko prilagajate. Tu je ključ: v prilagajanju. Človek mora biti fluiden, mehak in se mora znati prilagoditi vsaki situaciji, če želi preživeti. Fanatizem se ne izplača. Tudi za vas bi lahko veljalo enako kot za škorpijone, pa si preberite najprej njihov horoskop. Pazite, s kom se družite, ker vas lahko nekdo "nategne", da ne boste vedeli, kako vam je ime. Čas ni primeren za potovanja ali za poslovne stike. Mogoče je, da bo šlo nekaj narobe. Dolgoročno gledano, imate vse možnosti za popolno preobrazbo, zato kar veselo na pot. Glede poslovnosti imate odlično obdobje, saj lahko storite več kot drugi in poleg tega izumite kakšno novo zadevo. Dobro se je pogovoriti z nekom na višjem položaju. Določene napetosti lahko izkoristite sebi v prid, če to znate, seveda. Sicer ste v ravno taki situaciji kot kozorogi in lahko veliko naredite. Tudi vi boste zelo družabni, mogoč pa je tudi večji denarni dobitek. V vsakem primeru vas čaka uspeh na vašem področju. Ker sta vaša vladarja, Jupiter in Neptun, v slabem položaju, vas lahko čakajo neprijetni trenutki, za kar pa ste krivi le sami. Težava je v tem, da preveč slepo verujete v usodo in pri tem pozabljate, da je Bog vsem dal svobodo, kar pomeni, da je vse v rokah človeka samega. Bono Baršek SAVTNJMA BODZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. Žalec ŽALEC (063)715-573 LJUBLJANA (061)14-05-111 PRIŠEL JE ČAS, KO LAHKO VAŠ CERTIFIKAT POSTANE DENAR - Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Tovarna sladkorja Ormož in z vsemi, ki prihajajo). - Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic. - Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank. Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 061/14-05-111 (Gregor, Malči) ali 063715-573 (Marija, Sandi). Veselimo se sodelovanja z vami! Ob otvoritvi razstave stripa in risanega filma Mikija Mustra je v kulturnem delu programa sodelovala tudi vedno bolj uveljavljena pevka jazza, Mia Žnidarič, ki jo je na kitari spremljal Žarko Živkovič. Z namenom, da na kratko poklepetava, je nastal tale -kar precej obsežen - zapis. S svojo glasbo ste popestrili program ob otvoritvi razstave Mikija Mustra. Kako je prišlo do tega sodelovanja s Posavskim muzejem Brežice? "Vesela sem, da mi za spremembo ni bilo potrebno iskati zveze za nastop. Poklicala me je namreč gospa Alenka Avbelj, ki sodeluje s kulturniki v Brežicah, in organizirala ta nastop. Vesela sem, da občinstvo še vedno ali pa ponovno ljubi jazz." Tu v Brežicah oziroma v Posavju niste neznani? "Ne, prav nasprotno. Pred dvema letoma sem snemala ploščo "Ne, ne, ker se ne sme", kjer je sodelovala velika bigbendovska zasedba. Nastopali smo prav na dvorišču bre' iškega gradu in mislim, da so na tej plošči tudi dve, tri skladbe prav od tod. Sicer pa je tako, da je ljubljansko občinstvo najzahtevnejše, pa me je kljub temu sprejelo, in vedno sem vesela, ko pridem kam drugam in ko me ljudje lepo sprejmejo. Morda sem bila prav zato tudi zelo vesela, da bom tudi tokrat lepo sprejeta." Kaj pa kakšen večji koncert v Posavju? "Ja, z velikim veseljem bi prišla, vendar je težava v tem, da sama zelo nerada vrtim telefonske številke in se dogovarjam. Toda če bi me kdo povabil, bi seveda z veseljem prišla." Kako pa ste pravzaprav začeli? Ali je bil jazz že v začetku vaš glasbeni slog ali pa ste morda začeli z drugačno zvrstjo? "Veste, prihajam iz Maribora. Kot petnajstletno dekle sem prišla v Ljubljano in takrat sem se tudi prvič resneje spoznala z jazzom. Billv Holidav me je dobesedno prevzela. Ampak nekako nisem vedela, kje naj sploh začnem. Pa se je zgodilo, da je Roberto Magnifico ravno takrat potreboval pevko za pesem "Mala terasa" in tehnični mojster Janez Križaj, ki je bil moj prijatelj, mu je dejal, naj pokliče mene. Resnično je bila ta pesem moja odskočna deska, čeprav moram reči, da nisem posebno ponosna nanjo, ker sem kljub vsemu hotela peti jazz. No, potem pa so se stvari kar naenkrat začele odvijati same po sebi. Ljudje so začeli prihajati na moje koncerte in vedno več jih je. Moje koncerte obiskuje občinstvo vseh generacij, od mladih do najstarejših. Sama postajam vedno bolj lirična, ne maram hitrih tempov. Rada imam medium in balade." Kaj pa nastopi v tujini? "Začenja se tudi moja pot v tujini. Moj fant je Američan, ki živi in dela v Koelnu. Ogromno mi pomaga, vendar se mi je resnično brez zvez in poznanstev zgodilo, da so na frankfurtskem glasbenem festivalu iz ogromnega kupa plošč izbrali prav mojo, ki jo bom v kratkem tam tudi predstavila. Sem zelo mlada jazzpevka, ta zvrst se kali počasi. Iskreno upam, da bom pri sedemdesetih letih še vedno dobro pela, kot marsikateri izvajalec današnje dobe." Kako pa vašo glasbo sprejema slovensko občinstvo? "Občinstvo je vedno zelo prijetno. Težava je bolj na strani organizacije in organizatorjev. Pa vendarle, vesela sem, da Brane Rončel vedno znova pripelje k nam velika tuja imena svetovnega jazza Žal pa nima dovolj posluha za slovenske izvajalce. Sicer pa sama ne pojem zato, da bi bila slavna. Kje pa, še zdaleč ne. Preprosto si to želim početi, to čutim globoko v sebi in včasih je to prav boleče. Pela bom, dokler mi bo bog dal, pa čeprav sama v kopalnici. Vendar mislim, da se mi zaenkrat ni potrebno bati, da bi se zgodilo kaj takega." Pojete z bigbendom, triom in v komorni zasedbi. Kako pevka vaših razsežnosti lahko uskladi te prehode? "Zelo dobro vprašanje, veseli me, da ste me to vprašali. Vsakič je drugače. Ko imaš ves orkester za sabo, so potrebni zelo dobri aranžmaji, da pevke ne prekrijejo, kot rečemo. Trio je spet nekaj posebnega, nekaj popolnoma drugačnega in je prav tako užitek. Vendar pa imam najraje komorno zasedbo, tako kot je bilo tu pri vas, ko je z menoj sodeloval Žarko Živkovič. Ponosna sem, da me spremlja tako velik glasbenik, kot je on. Veste, pri nas še vedno obstaja problem dokazovanja glasbenikov." Kaj pa vaš videz, ali se podrejate zahtevam organizatorjev? "Prav vseeno mi je, kakšna sem videti. Lahko ste opazili, da k vam nisem prišla v večerni obleki. Sem zvesta sama sebi, in to kar počnem, me pomlajuje in mi daje moči in voljo do življenja. Pred kakšnim letom je organizator velike prireditve od mene zahteval, da oblečem zelo oprijeto obleko. Pevka pa mora dihati. Glas prihaja iz prepone, in ker sama tako pojem, lahko tudi kadim, to pa počnem zelo rada. V tisti obleki enostavno nisem mogla niti dihati, kaj šele, da bi lahko pela, pa sem oblekla svojo žametno črno obleko in s tem dvignila veliko prahu. Človek se mora v garderobi dobro počutiti, sicer se ne more predati glasbi." Kaj pa vaša prihodnost? Je na vidiku že kakšen nov projekt? "Z Žarkom bova prav kmalu odšla na snemanje v studio, saj sva oba polna novih idej in zamisli. Morda sem mu v treh letih najinega sodelovanja storila malo krivice, ker nisem tega storila že prej. Posnela bom tudi dvojno ploščo s svojim triom, saj imamo veliko povedati. Upam, da nam bo to uspelo do konca leta. Sicer pa bi rad z menoj delal tudi moj fant, . ki je pianist. Veliko bi rada, samo ko bi mi še kdo stopil ob stran, da bi mi bilo lažje. Sama žal vsega ne zmorem. Trio je sedaj pri meni doma, kjer pospešeno vadimo, ker pričnemo prihodnji teden turnejo. Veliko požrtvovalnosti je bilo potrebno, da sem prišla do tu, kjer sem sedaj. Veliko pa je bo še potrebno." (Bobby) Demolition Group v Mariboru Člani posavske skupine Demolition Group bodo danes, v četrtek, 11. aprila, nastopili v mariborskem Štuku, kar bo njihov prvi samostojni nastop v štajerski prestolnici od izida CD-plošče "Deep True Love', ki jo je MARŠ proglasil za najboljšo ploščo lanskega leta. Na koncertu bodo premierno predstavili tudi nekaj skladb, ki jih pripravljajo za novo ploščo. Kot predskupina bodo nastopili Spiritual Pvrotechnics. Dva dni kasneje pa bodo Demolition Group prisostvovali podelitvi "zlatega petelina', kjer so pobrali dve nominaciji v kategoriji filmska In aledaliStoglMba, ffifljfffl)____________________________ ŽENSKA ZA UMRET (TO DIE FOR) Rim je nastal pod taktirko uveljavljenega režiserja Gusa Van Santa, ki je znan po kontroverznih hitih, kot sta bila Drugstore kavboj in Moj mali Idaho. V zadnjih nekaj letih izgublja kontroverznost in provokativnost, kar se pozna tudi filmu Ženska za umret. Rim je posnel z Avstralko Nicole Kidman, letošnjo dobitnico zlatega globusa za glavno vlogo v komediji. Kidmanova je v Ameriki debitirala z Dnevi grmenja s svojim sedanjim soprogom Tomom Cruisom. V lanskem letu se je proslavila kar s tremi filmi, od katerih sta bila še posebej uspešna Batman se vrača in Zloba. Drugo znano ime v filmu je Matt Dillon, sicer zahajajoča zvezda 80-ih let, ki je tudi že sodeloval z Van Santom, in sicer pri Drugstore kavboju. V Ženski za umret gre za "ameriške sanje"' enske, ki verjame, da postaneš nekdo šele, ko prideš na televizijo. V to je prepričana tako zelo, da se ne ustavi niti pred umorom. Susan, ki je ' e kot deklica sanjala, da bo nekoč del TV-mašinerije, namreč postane vremenarka na lokalni postaji in ko začuti, da mo' stoji napoti njenim ambicijam, se ga enostavno znebi s pomočjo dveh najstnikov, od katerih je le eden njen ljubimec. Rim hkrati smeši in poveličuje moč medijev. Ideja sicer ne ponuja nič novega, zato pa film vsebuje kar nekaj vložkov črnega humorja, tako značilnega za Gusa Van Santa. Čeprav izpovedna moč režiserja peša, pa je film vsekakor vreden ogleda kot zrcalna slika družbe, in to ne le ameriške. (Jasna Konc) RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST (SENSE AND SENSIBILITY) Pri angleškem filmu Razsodnost in rahločutnost je zanimivo to, da ga je režiral Tajvanec Ang Lee, sicer že dvakratni oskarjevski nominiranec za tujejezični film z zabavnima filmoma Svatba in O hrani, pijači, ženski in moškem, ki smo ju videli tudi pri nas. Vse tiste, ki so pričakovali resnoben viktorijanski film, čaka prijetno presenečenje. Scenarij je po romanu Jane Austen napisala igralka Emma Thompson, ki je v zgodbo vnesla mnogo duhovitih elementov, kar dodatno prispeva k izjemni gledljivosti filma. Kljub sedmim nominacijam je, po mnenju Akademije, le scenarij zaslužil oskarja. Emma Thompson je pri Akademiji dobro zapisana, saj je že petkratna nominiranka, v žepu pa že ima oskarja za Hovvardov kot. Ta in še mnogi drugi filmi (npr. Ostanki dneva, Mnogo hrupa za nič) pričajo o njeni sposobnosti vživljanja v kostumske vloge. Čeprav za zgodbo Razsodnosti in rahločutnosti posvečeni trdijo, da je brezčasna, gre vendarle za še en kostumski film, v katerem se igralka počuti kot doma. Zgodba je preprosta. Po smrti očeta ostanejo mati in tri hčerke brez premoženja in so prisilne živeti s 500 funti letno. Ne preseneča torej, da se ves film odvrti v iskanju^primernih ženinov za odrasli hčeri. Ena od njiju je zadržana in razumska, druga zaletava in romantična. Po vseh zapletih se ena poroči iz ljubezni, druga le iz naklonjenosti, a to je vsekakor dovolj za srečen konec. Kar se tiče igralske zasedbe, velja omeniti še Kate VVinsIet, ki je lani debitirala v čarobnih Nebeških bitjih, in vedno prisrčno nerodnega Hugha Granta. (Jasna Konc) Še vedno brez naslova ponedeljek, 1.4.1996 Včasih je 1. april veljal za dan lažnivcev. Danes ni več tako. 1. april je čisto navaden dan, saj se celo leto lažemo in mečemo na finte, tako da je izgubil ves svoj čar. Vse je že kazalo, da jutranja vremenska napoved diši po prvoaprilski šali, a je tudi to pobelil napovedani sneg. torek, 2.4.1996 Vse poti vodijo v Ljubljano, vendar gredo vse skozi Maribor. Ta "grafit" mi je zelo všeč, še posebej, če pomislim, da sem si ga sam izmislil. Torej Maribor, ki bi si glede na današnji dan zaslu' II partizansko ime "plundra", je še vedno v Sloveniji. Današnji obisk v Mariboru je imel namen zdru' iti prijetno s koristnim. Vse je šlo po načrtih, dokler se nekjdj pred Celjem na cesti ni pojavila te' ko premagljiva ovira - sneg. Sledilfe je ura "spoznavajmo svet in domovrtio -predvsem domovino", Kajti informacija, da je cesta pri Rimskih Toplicah zaprta, me je prisilila poiskati drugo pot. Slovenija, od kod lepote tvoje...? sreda, 3.4.1996 Prejšnji teden sem našel izgovor, da se izognem obisku pri zobozdravniku. Danes to ne bo šlo. Zdravniki sicer še štrajkajo, vendar je ta, ki me pričakuje, privat. Zobozdravnikov se bojim bolj kot hudič križa. Tudi injekcija me ni rešila strahu ne bolečin. Vsekakor je bil dr. Tatalovič zadovoljen, saj si je z mano zagotovil delo vsaj do konca poletja. petek, 5.4.1996 Po dolgem času modna revija tudi v Pacifiku. Butik XXL je zopet pokazal, kaj bo potrebno obesiti nase, da boš tudi to poletje "in". Sicer pa je vsak gledal tisto, kar mu je tisti trenutek najbolj ugajalo; tako so se mnoge oči sprehajale po nogah manekenk. Ja, kar vroče je bilo, še posebej, ko so na oder stopili fantje in dekleta KUT GAS-a Takšne modne revije so vedno dobrodošle za nova poznanstva ali pa za pokazati novo frizuro ali pa... nedelja, 7.4.1996 Danes sem se zopet izkazal kot dober sin in starše popeljal po obiskih. Pohvalno, kajne? Pacifik bi skorajda počil od prenatrpanosti, toliko ljudi že dolgo nisem videl. S Krunotom sva si izbrala stranski vhod, ker je bila pred glavnim predolga vrsta. Sicer pa sem z današnjim dnem v celoti zadovoljen, saj je jutri še ena nedelja. EDI % Videmska poŠta je krasno prenovljena, pred njo pa stoji simpatičen nabiralnik. Vendar bodite previdni, ko ga "hranite", ker zna tudi ugrizniti... Na veliki ponedeljek se je veliko prijateljev Bohorja optimistično odpravilo natttt. t*Bvrtuoajih|eMMlopiesenečenje, saj so se v koči držali ustaljenega urnika - ob ponedefjl#^zaprto. Brežiški urar Slavko Merslavič in njegova žena Alenka sta ondan pripravila prijetno družabno srečanje v svoji novi prodajalni -popravljalni« ur na Cesti prvih borcev 11. Prišli so poslovni partnerji, kolegi obrtniki, funkcionarji obrtne zbornice. Prišel je tudi Kruno Rlipčič s svojo soprogo in, kot se spodobi, gostiteljici s priložnostnim šopkom podaril tudi poljubček. Fotograf Našega glasa je bil za hip prepozen in je prosil Krunota: "Ali bi znali tole še enkrat?" Seveda je znal, a počakati je moral, da se je bliskavica napolnila... Za ta čas se je kar nekako tiščal gospe Alenke! Da ne bi pozabil, kako je treba ponoviti ... Kaj vse mora človek pretrpeti zaradi teh fotografov! Božič, stavka In dvorana. Na velikonočno soboto so se košarkarji krškega Interierja pomerili z ekipo iz Rogaške Slatine in zanesljivo zmagali. Bolj kot tekma pa nam je v spominu ostalo: božično voščilo uradnega napovedovalca ob velikonočnih praznikih, dežurni zdravnik, ki je kljub stavki dežural na tekmi, in žalostni pogledi svetovalca slovenske vlade, ki se je nemo oziral po dvorani in si mislil:"... kako lepo bi bik) igrati in sedeti v večji, nadstandardni telovadnici oz. novi športni dvorani ob novem srednješolskem centru ..." Nekatere stranke v Sevnici se že krepko pripravljajo na volitve. To počnejo na različne načine. Ene obnavljajo kapele, prirejajo koncerte glasbenikov in občne zbore z znanimi politiki, druge pa so očitno iz opozicije skočile naravnost v ilegalo. Vendar pozor. Spomnite se - akcije ilegalcev so vedno nepričakovane, hitre in uničujoče. Se vam kdaj zdi, da imate poln kufer tega našega večstrankarskega sistema, ki bolj spominja na norišnico in catch-as-can-catch kakor na demokracijo, kjer imajo vendarle vsi vsaj približno opredeljene skupne cilje in naloge. Kar lepo potrpite! Pri naših sosedih, kjer se je treba obnašati odgovorno, kjer se skorajda ve, kaj je red in "kaj japa hočeju", se že nekaj časa pojavljajo grafiti, kot je tale: "Komunjare vratite se! Sve čemo vam oprostiti!" Vem, da štos ni ravno svež in da tudi preveč hecen ni, a morda bo zalegel, da ne boste sanjali o tem, da obstaja idealna in učinkovita demokracija. Že pokojni Churchill je namreč bentil, da je demokracija nekaj groznega, a da žal še ni znan noben boljši politični sistem. Ali pa bi raje tudi pri nas pisali podobne grafite? Ko smo tokrat izvajali našo telefonsko anketo o stavki zdravnikov, smo prišli do zanimivega spoznanja. Ker naključne anketirance izbiramo po telefonskem imeniku, se je zgodilo, da nam vsi anketiranci pod istim priimkom niso hoteli odgovoriti, še več, zelo neprijazni so bili, medtem ko so bili tisti pod drugačnim priimkom zelo ustrežljivi. Pa naj kdo reče, da prijaznost nima nič opraviti z geni. Dan Romov so na leskovški šoli obeležili z nastopom romskih otrok, ki tam hodijo v šolo in vrtec. Razen nekaj posameznikov na prireditvi ni bilo obiskovalcev. Da bi njihovi starši, Romi, prišli gledat? Kdo ve! Civilov ni bilo, ker Slovenci še drugih Slovencev civilov ne hodijo gledat. Leskovški ravnatelj bi se sicer res lahko potrudil in kot gostitelj sedel na petih ali šestih stolih, a če človek nima idej... Da, vabilu pa sta se izmed civilov odzvala dva policista -delegacija svoje službe. Če si predstavljate, kako se Romi na Raki, v Kerinovem Grmu in še kje "pripravljajo" na obisk policije, si lahko predstavljate tudi, kako "sproščeni" so bili romski otroci ob pogledu na (nič hudega sluteča) policista težkokategornika. Saj nista sama kriva, če je bila množica obiskovalcev tako majhna, da se v njej nista mogla zgubiti... Gornji prometni znak je z učbenikov o cestnoprometnih predpisih že Zdavnaj izginil, saj letos mineva že 15 let, odkar bi ga morali zamenjati z novim, osmerokotnim. Toda to brežiških skrbnikov za vzdrževanje krajevnih cest očitno ne skrbi preveč, saj je tudi cesta, ob kateri neveljavni znak stoji, polnaglobokih lukenj, tako da tudi tisti vozniki, ki prometnega znaka z,naše fotografije več ne poznajo, raje pritisnejo na zavoro, kot pa da bi končali v kateri od njih. O stavkah, tokrat v Silexu. Težko je reševati podjetje, če je potrebno reševati probleme, kot je naslednji: neka banka je podjetju dala kredit 2 mio DEM, vendar je v podjetje prišlo samo 600.000 DEM, medtem ko je preostalih 1.400.000 DEM Šlo za poravnavo dolgov enega od lastnikov, baje nekega "Avstrijca", ki pa da ima svoje prave korenine v Sloveniji. K Nova skupina: The 3rd force (Tretja sila) Skupina The 3rd force je bila ustanovljena lani. Pobudnik in idejni vodja je Robi Gerdin, ki ob pomoči Aleša Gerjeviča in znane pevke Lidije Kožar tvori jedro skupine. Stil glasbe so poimenovali dance rap. Do sedaj so posneli le eno pesem, ki pa je že pravi hit, in jo premierno predstavili v oddaji Poglej in zadeni. Letos nameravajo posneti še sedem pesmi, od teh bodo dve remixali, in vseh osem postaviti na svoj CD-prvenec, ki bo izšel predvidoma jeseni. Material snemajo v novomeškem študiju Luka pod producntsko taktirko Tomaža Borsana, za katerega pravijo, da brez njegove pomoči ne bi uspeli narediti vrhunske produkcije. V istem študiju snemajo zveneča imena slovenske pop estrade, npr. Čuki, Babilon, D. Kozarič, J. Plestenjak in še nekateri. Za skladbo Take my love pa bodo posneli videospot, za katerega obljubljajo, da bo nekaj posebnega. Besedila piše Robi in pravi, da so večinoma ljubezenska. Za žive nastope pa pripravljajo plesno skupino, ki bo popestrila dogajanje na odrih. Glasba, ki jo izvajajo The 3rd force, je za slovenske razmere dokaj napredna in obljublja popestritev našega glasbenega tržišča. (Mr. Jožo) VIBROFON Koncert dua OTOLITHEN Krško, 8. aprila • Čeprav na velikonočni ponedeljek se je v domu kulture zbralo kar nekaj ljudstva. Mogoče zaradi napovedi nekonvencionalne glasbe. Društvo zaveznikov mehkega pristanka prireja v večini bolj zanimive prireditve in mednje je sodila tudi ta. Glasba, ki smo jo slišali, je sevala komorno, na trenutke nedojemljivo glasbo za večino zbranih. Pa vendar sta s koncertom Otolithen pustila globok vtis. Glasbenika sta svojo izpoved brala iz spisanih partitur in to dopolnjevala z improvizacijo. Dve baskitari sta si sledili in se dopolnjevali na res izjemen način ob podpori ritmičnih padov, ki sta jih muzikanta z nogami izražala ob gibanju celega telesa. Na trenutke se mi je zdelo, da sta v nekem posebnem transu. Občasno se je en bas menjaval s kitaro in saksofonom, kar je še dopolnjevalo zvočni ambient. Naslednji dogodek, ki se bo zgodil v organizaciji DZMP, bodo ruski NOM, ki smo jih imeli priložnost že slišati pred begunskim centrom. (Mr. Jožo) NAGRADNA KRIŽANKA SALONA LEPOTE KATARINA SESTAVIL BOJAN MACUR NESRAMNOl VEDENJE DEDOVANJE PO DAVNIH PREDNIKIH Še enkrat je sponzor nagradne križanke Salon lepote Katarina, ki ga najdete v Krškem, v pritličju modro obarvanega bloka za hotelom Sremič. Salon je namenjen tako ženskam kot moškim in lastnica, Olga Pompe, zatrjuje, da prihaja v modo tudi barvanje moških las. Pa ne le to: "Osnova pričesk so paževske frizure, ki so lahko daljše ali krajše. V modo se skratka vračajo šestdeseta leta. Pri striženju uporabljamo poseben prijem, t.i. point cut (točkovni rez) in tudi pri moških modne pričeske niso nič več kratke. Vzor je ponovno Elvis Preslev, vračajo se zalizci." Torej: štiridesetletniki, se še spominjate, kako so nam učitelji Salon lepote Katarina je za reševalce nagradne križanke pripravil tri nagrade: 1. TRAJNA ONDULACIJA, 2. BARVANJE, 3. MODNO STRIŽENJE. Rešitve križanke (lahko samo geslo) pošljite najkasneje do sobote, 27. aprila 1996, na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško, s pripisom "Križanka Katarina". Rešitev križanke iz dvanajste številke - Geslo: SALON KATARINA, MODNO BARVANJE LAS. Po vodoravnih vrstah: DAVOR, EKIPA, KALAN, ODESA, ARE, TR, KOLEDAR, MM, APOTEKAR, LAP, REGENERACIJA, ARARA, ADEND, VAN, RUTIL, IA, ET, MIP, KIANG, LENAU, DANAJA, ARCUS, CLARA. Salon lepote Katarina nagrajuje: 1. Hermina GRAMC, Ponikve 12, Studenec (TRAJNA ONDULACIJA); 2. Janko OGOREVC, Stanka Škalerja 21, Brežice (BARVANJE); 3. Marica UMEK, Titova 110, Senovo (MODNO STRIŽENJE). Nagrajencem čestitamo. Rešitev križanke iz trinajste številke _ Geslo: CVETLIČARNA KERIN, MNOGOCVETNE VRTNICE. Po vodoravnih vrstah: PAGAT, IKONA, NADIR, AND, ASTATI, LATINICA, RAL, ASAMATI, IDRO, MOL, KADET, AK, ANAS, LIDIT, NART, ETOLIJA, TN, EKCEM, KER, ICAZA, TIRADA, NAVAL, ATALOS. Srečni nagrajenci Cvetličarne Kerin: 1. Marta ŠVAJGER, Partizanska pot 1, Krško (blago iz Cvetličarne Kerin po izboru v vrednosti do 4.000 tolarjev); 2. Mojca POŽGOJ, Mala Dolina 9, Jesenice na Dolenjskem (20 sadik bršljank); 3. Anica COLARIČ, Podbočje 4, Podbočje (10 sadik mnogocvetnih vrtnic). Nagrajencem čestitamo. v šolah ob trikotnikih merili dolžino las, pa sploh niso bili tako dolgi, kot bi jih mi radi imeli? Vmes so naši otroci hodili postriženi na kratko, njihovi nasledniki pa bodo ponovno nosili bujne pričeske. Kakor koli že, v krškem salonu lepote "Katarina" vam bodo uredili pričesko tako, kot si boste zaželeli. Salon lepote Katarina je odprt od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro (torej tudi v ponedeljek ves dan), ob sobotah pa med 6. in 13. uro. Naročite se lahko na telefonski številki 0608/32-352. NAJSTAREJŠE ATENSKO PRISTAN. HETMAN KOZAKOV JADRNICA |Z DVOJNIM TRUPOM NAPOVEDOVALKA KOROŠEC PRITOK ODRE RODODEN. PODOBNA LONČNICA KANTON V ŠVICI EGIPT. KRALJ IZ ,26. DINA-STUE_ 12 A V n M RUDAR. MESTO V FRANCIJI NAŠ GLAS ISKALKA BISEROV EVA (LJUBK.) 0 CERKV. INSTRUM. POV. PRED TROJO 14 REKA V S. ITALIJI RIM (ORIG.) VRSTA AZIJSKE PALME JOŽICA (LJUBK,) VODNI HLAPI 10 MESTO V SIBIRIJI. ANTON JANŠA ¦rtjsrt VLADAR INŽENIR PRVA ŠTEViLKAl MAKE D. KOLO LUCIJA SEVER DEL PLUGA PRIST. V IZRAELU NAŠ GLAS 1 2 3 4 5 6 2 7 2 8 9 5 2 1 10 4 11 3 2 D 2 5 1 6 4 11 4 D 5 4 1 7 8 9 12 13 5 14 13 ¦ < Mednarodno zborovsko tekmovanje Srebrna plaketa za brežiško VIVO Riva del Garda - Pevci mešanega pevskega zbora VIVA Iz Brežic so nastopili na mednarodnem pevskem tekmovanju Concorso Corale Internazionale, ki je bilo zanje prvo tekmovanje v tujini. Iz Italije so se vrnili veseli, saj so osvojili srebrno plaketo. Mepz VIVA je tekmoval v kategoriji B1 skupaj s še 28 mešanimi zbori. Brežičani so se predstavili s tremi skladbami, in sicer Fire, fire (Thomas Marlev), Trauergesang (Felix Mendelssohn Bartholdv) in Komar z muho (Jakob Jež). Za svoj nastop so prejeli 81,10 točk oziroma srebrno plaketo. Kot so nam povedali ob vrnitvi domov, je bilo njihovo veselje nepopisno. V tako hudi konkurenci so s tem rezultatom dosegli 11. mesto, kar je za tako mlad zbor velik uspeh. Ob tekmovanju so se pevci brežiške VIVE predstavili še z dvema drugima zboroma na krajšem koncertu, pozabavali pa so se tudi v zabavišču Gardaland. (Galex) Koncert Električnega orgazma v Brežicah v Brežice, 14. aprila - V exdomu JLA se je zgodil koncert legendarne beograjske skupine Električni orgazam. Koncert je bil razprodan že v predprodaji in obljubljal pravo gnečo. Vzdušje je najbolj spominjalo na minuli koncert Ftamba A Ob prihodu na oder se je množica vnela v skandiranju in Tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Dve nagradi za ,GŠ Brežice Na letošnjem tekmovanju slovenskih mladih glasbenikov so se med številnimi učenci harmonike, trobente, roga, pozavne, tube, solopetja ter kitarskih duetov in komornih skupin predstavili tudi učenci Glasbene šole Brežice. Štirje harmonikarji, dve pevki in dva kitarska dueta so na prijeten način predstavili domačo glasbeno šolo in občino Brežice. Harmonikar Uroš Vučajnk je osvojil drugo nagrado, Gregor Perner pa je za svoj nastop s harmoniko prejel 3. nagrado. "Zelo smo zadovoljni z vsemi našimi nastopajočimi in njihovimi rezultati. Na tekmovanje nismo šli po nagrade, ker vemo, da jih je premalo," je po tekmovanju povedal ravnatelj prof. Dragutin Križanič in se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pripravljali programe za tekmovanje, učencem, učiteljem, pa tudi staršem, ki so jih moralno podpirali. (Galex) Krški glasbeniki med najmlajšimi Učenci Glasbene šole Krško Gregor Božič, Damjan Medvešek, Katarina Štefanič in Aljoša Zakšek so na tekmovanju mladih glasbenikov s svojimi nastopi dosegli pričakovan rezultat, saj so vsi zbrali nad 75 odstotkov točk. Kot je povedal ravnatelj, prof. Drago Gradišek, so se s svojimi nastopi dostojno predstavili, poudariti pa velja, da so bili med najmlajšimi, če ne celo najmlajši udeleženci tekmovanja. Pred dnevi pa so trije učenci krške glasbene šole, in sicer Nevena Sember, Darja Dobršek in Matjaž Škoberne, uspešno opravili sprejemne izpite za vpis na ljubljansko oz. celjsko srednjo glasbeno šok). (Galex) klicanju Rile, Rite, ki je kultna osebnost in ustanovitelj skupine. Nastop je obsegal pisan repertoar večinoma iz obdobja pred kadrovskimi spremembami v bendu. Prvi del koncerta je zajel predvsem skladbe iz novejšega obdobja. Višek pa smo doživeli ob skladbah njihovega debitantskega albuma, ko se je občinstvo združilo s skupino v en glas v pesmih, kot sta Konobar, Zlati papagaj itn. Koncert so na zahtevo poslušalcev zaključili s skladbo Jugoslavija. Za vse ljubitelje R'n'R-a je dogodek pustil globok pečat in upajmo, da se bo ponovil v manjši gneči. (Mr. Jožo) Ob izidu prve kasete Francija Rajglja V Kozjem pravi Sevnica poje Moda, ples in glasba harmonika rs ki praznik Sevnica, 13. aprila - V Kulturni dvorani v Sevnici so se v soboto srečali pevski zbori iz vse občine. Zbrali so se trije mešani pevski zbori, in sicer mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice, Jutranjka iz Sevnice in zbor Primoža Trubarja iz Loke pri Zidanem Mostu. V konkurenci vokalnih skupin so se predstavili moška vokalna skupina Svoboda iz Krmelja, ženska vokalna skupina Corona iz Boštanja in moški oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice. Poslušalcem in glasbenemu strokovnjaku prof. Janezu Močniku, ki je po končani reviji zbore ocenil in določil dva zmagovalna za revijo Pesem Posavja, so predstavili bogat repertoar umetnih in ljudskih pesmi. Zbori veliko obetajo, saj so si v zadnjem letu pridobili mnogo znanja in glasbenih izkušenj in kar je še bolj važno, mnogo mladih pevcev, ki obljubljajo dolgo zborovsko prihodnost. Tudi polna dvorana je znak, da zborovska pesem Slovencem še veliko pomeni, zato, ker pomeni petje tudi znak kulture in ohranjanja tradicije naše glasbene preteklosti in vzpodbuja njeno prihodnosti. Obenem pa je tudi oblika druženja ljudi, kar je zelo pomembno za zdrav razvoj nekega naroda, (ksenija) FUK v Novem mestu Caffe Slon, 4. aprila • Po premierni predstavitvi slikarskih del samouka Bojana Levaka - Gusa ter predstavitvi prve pesniške zbirke Pesmi v galeriji Meke so RJK-ovci prvič gostovali. To pot so svoj program predstavili v Novem mestu. Uvodne besede je spregovoril Goran Šalamon, ki je na kratko opisal prvo izdajo literarne sekcije. Sledil je recital v izmenjavi z glasbenim programom skupine Supervaja, ki je obiskovalce pripravila do tega, da so hoteli še. ŠE pa se bo upajmo zgodil kaj kmalu, saj skupina neutrudno vadi novi material, ki zadnje čase zajame tudi kakšno priredbo. (Mr. Jožo) Znamo tudi drugače Zanimiv nastop se obeta v sredo, 24. aprila, v brežiškem prosvetnem domu, ko se bodo učitelji in učenci Glasbene šole Brežice predstavili na koncertu z naslovom Znamo tudi drugače. Vabljeni! Glasbena šola malo drugače Glasbena šola Krško pripravlja v torek, 23. aprila, ob 18. url v veliki dvorani krškega kulturnega doma prireditev z naslovom Glasbena Šola malo drugače. Učenci in učitelji se bodo predstavili z zabavnim glasbenim program na prireditvi, ki bo lahkotna, zanimiva In prijetna. Pričakujejo tudi Vaš obisk. Krško, 5. aprila - Da je v Pacifiku vedno kaj novega, je že znano. Tokrat bi to, kar se je dogajalo, mirno lahko imenovali "fešta" mode in dobre glasbe v dobrem miksu s svetlobnimi efekti in pozibavajočimi se telesi. Ne veš, kaj te prevzame, to vzdušje, ta mladost ... Že se obrneš, zaplešeš in pozabiš na skrbi jutrišnjega dne. Predstava, ki je bila "BOMBI", ki je bila "XXL", ki je bila "Optika RIMC", je bila v bistvu predstava eteričnih teles, oblečenih v mladostne svetlo obarvane kroje za vse vrste mladih in še enkrat mladih postav. Hlače, majice, puloverji pa kratka krilca in lepe večerne oblekice so dopolnjevala resno in modno oblikovana očala, sončna in supermoderna ter takšna za vsako priložnost. Barve pa svetle in še enkrat svetle, zelene v vseh odtenkih ter rdeče kot kri in modre kot morje. Eno z drugim - lepo je biti mlad ali pa tak vsaj ostati. Vse skupaj je glasbeno podkrepil še vedno nenadkriljivi k.u.t. GAS in nas s svojim nastopom popeljal v daljne kraje, kjer je glasba življenje in življenje moda. (ksenija) Urejanje okolja Brežiški grajski park bo znova dobil nekdanjo podobo Za najdebelejše drevo v Brežicah ni rešitve Po čem prepoznaš mesto? Po vsakdanjem vrvežu, po množici ljudi in pločevine, po visokih zgradbah, po asfaltu in betonu. In po parkih. Vsako mesto ima vsaj en park, v katerem pojejo ptice in se igrajo otroci in njihove mamice pletejo z Iglami ali pa z besedami dolge puloverje ali stavke. In v njih zaljubljenci šepetajo besede, ki jih slišijo le stara drevesa. Takšnega kotička Brežice žal nimajo. Namesto nekdanjega grajskega parka, za katerega nihče v mestu ne ve natanko, kdaj je bil zasajen, vidimo danes tam le propadajoča drevesa, preveč razraslo grmovje, polomljene klopi in predvsem veliko število odpadkov. Kot da gre za velik zelen smetnjak brez pokrova. Ljudje smo pa res sposobni hitro uničiti vse, kar je lepega. Toda nekoč je bil brežiški grajski park povsem drugačen kot danes. Že samo ime "grajski" mu je dajalo nek poseben pridih vzvišenosti. Okrog in okrog je bil ograjen z visoko ograjo, meščani pa so morali plačati vstopnino, da so se lahko sprehodili po njem ali posedali po klopeh in občudovali pave in srne ter rože na gredicah, ki jih že zdavnaj ni več. Žal se o podrobnejšem nekdanjem utripu iz življenja parka danes ne ve dosti, saj ni ohranjenih pisnih ali slikovnih ^ virov. Nekateri znaki in predvsem podobnost z mokriškim parkom dajejo slutiti, da je nastal v začetku 19. stoletja. Znano je le to, da je ljudska oblast dala leta 1952 podreti ograjo in izruvati cvetice, sčasoma pa so iz parka izginili vsi nekdanji objekti. Ker ni nihče skrbel za drevesa, med katerimi je nekaj eksotičnih vrst, so pričela odmirati ali pa so pričela rasti ob njih manjvredna samosevna drevesa in grmovje. Nekaj zanimivih primerkov, kot so npr. kavkaška jelka, duglazija, beli javor, cigarovec in sofora, raste v parku še danes, žal pa se najdebelejšemu drevesu v Brežicah, javorolistni platani, katere debla meri v premeru nekaj več kot poldrugi meter, iztekajo zadnje ure. Bomo mar pustili, da na podoben način odmrejo vsa drevesa v parku? O njihovi usodi in prihodnosti parka smo se pogovarjali z direktorico mestnega komunalnega podjetja, Vladimira Kežman, ki je povedala: "Vse zelenice in javni nasadi so last občine, mi pa v skladu z odlokom z njimi upravljamo, skrbimo zanje in jih urejamo. Lani smo občini uspeli dokazati, da Kozje, 14. aprila - Predstavitev prve samostojne kasete harmonikarja Francija Rajglja je v dvorano gasilskega doma pritegnila veliko ljubiteljev domače glasbe. Ob izvirni sceni so ob Franciju nastopili še njegovi Veseljaki, Francijeva učenca na frajtonaricl, ženski tercet iz Prevorja in kot krona prireditve tudi njegov veliki vzornik in prijatelj, legendarni Lojze Slak. Franci Rajgelj ob svojem vzorniku in prijatelju Lojzetu Slaku. Franci je samouk, ki je začel vleči meh s petimi leti, z desetimi pa je že igral na ohcetih. Pri trinajstih je prvič srečal svojega vzornika Lojzeta Slaka in od takrat sta prijatelja. Leta 1980 je prvič nastopil na izboru za uvrstitev na tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne na Studencu. Takrat je prišel do polfinala. Leta 1988 je dobil prvo priznanje, leta 1992 prvič stopil na zmagovalni oder. Že čez dve leti je postal absolutni zmagovalec Zlate harmonike. Leto 1994 je bilo polno uspehov in takrat se je prvič podal v daljno Ameriko. Naslednje leto odide v Kanado, vmes pa igra v Avstriji, Nemčiji in doma. Letos Franciju Rajglju izpolnila še ena velika želja, izdal je prvo samostojno kaseto. Na njej je deset skladb, od tega tri njegove, ostale pa so (tudi njegove) priredbe znanih viž. Ob zvokih harmonike so na kaseti posneti glasovi pevcev okteta Veseljaki iz Kozjega. Franci je ob pomoči številnih sponzorjev uresničil svojo željo in za opravljeno delo dobil številne čestitke. Vseh je bil vesel, še posebej tistih iz Kanade in Nemčije. (Toni) v I*' ' - K •f. C? ™Ktr -3 5 »* »»"" Park vse bolj postaja odlagališče odpadkov so zelenice v mestu precej dotrajane in da bi bilo treba misliti na njihovo obnovo, predvsem pa na obnovo brežiškega parka. Ideja o obnovi parka živi že dalj časa, je aktualna, mi pa imamo že od leta 1991 izdelan konzervatorski program sanacije in ureditve parka. V njem je določeno, katere vrste drevja bo treba zasaditi in katere odstraniti. Zgraditi bo treba tudi vse objekte, ki so nekoč v parku že bili - rando s cvetjem, vodnjak, vrtno lopo, ktopice, sprehajalne poti, ograjo, vhod. Park bomo urejali po fazah. Najprej bo treba porušiti tisto, kar v park ne sodi (samosevci) ali je odmrlo, sledi zasaditev novega drevja in postavitev predvidenih objektov. Program se bo izvajal nekaj let iz sredstev, ki jih bo občina namenila za to dejavnost." Brežiškemu grajskemu parku se torej obeta novo življenje, prav pa bi bilo, da bi nekje bliže središču zrasel še kakšen, morda manjši park. Pa tudi zelena površina med občinsko stavbo in nekdanjim gasilskim domom bi si zaslužila lepši videz. (ES) (Fontek fije) Janku in Metki Krško, 9. aprila - Najmlajšim ljubiteljem gledališča bi se moralo v zadnji predstavi za rumeni abonma Kulturnega doma Krško predstaviti Lutkovno gledališče z Jesenic z igrico Fontek fije (Sonček sije). Zaradi bolezni v ansamblu jih je nadomestil vedri Cveto Sever, lutkar iz Kranja, ki je nadebudnemu občinstvu kot "one man band" odigral zanimivo izvedbo Janka in Metke. Otroci so seveda veselo sodelovali, (nic) Mladi ekofrajerji V leskovški osnovni šoli so k ekološkemu ozaveščanju otrok pristopili s posebnim zanosom in v lanskem šolskem letu ustanovili prvo generacijo "ekofrajerjev" pod vodstvom Alenke Urbanč. V zastavljenem programu so raziskovali ekološke probleme iz vseh zornih kotov in izdelali nekaj projektov, kot sta škodljivost kajenja in spreji, ki uničujejo ozon. Skupinsko so prisluhnili gozdu in zbirali star papir. Izdelali so tudi ekočasopis. S pridobljenim znanjem ozaveščajo okolico in svoje starše. Leskovški "ekofrajerji" so nastopili tudi v televizijski oddaji Kaličopko, kjer so jifc nagradili z ekološkim izletom. (Mr. Jožo) j-. OS Leskovec ob svetovnem dnevu Romov Petek, 12. aprila - Na osnovni šoli v Leskovcu so imeli prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Simbolično dejanje se je odvijalo v nekoliko izločujočem vzdušju, saj poleg povabljenih in nekaj Romov niso bili prisotni vrstniki - sošolci nastopajočih otrok. Kdo ve zakaj. Morda zato, ker jih še vedno ne štejejo kot sebi enake ali pa jih skrbi, kaj bi rekli starši. Mladi Romi pa so se za to priložnost lepo pripravili in dokazali, da ne zaostajajo za sovrstniki. Najprej so se skupaj z mentorico predstavili otroci iz vrtca in zrecitirali nekaj pesmic in izštevank. Zatem so nastopili še otroci iz višjih razredov v plesnih in recitatorskih točkah. (Mr. Jožo) ¦\ Jct iS ¦ i M^ ¦t P [Brežiška šola je na stežaj odprla vrata Brežice, 13. aprila - V soboto, ko so imele šole pouk namesto petka, 3. maja, so v brežiški osnovni šoli odprli svoja vrata staršem otrok in ostalim krajanom in jih povabili, da prvi dve šolski uri preživijo v učilnicah s svojimi otroki ter se tako v živo seznanijo z dogajanjem med učnimi urami. Program je bil raznolik, saj so za obiskovalce pripravili tudi priložnostno razstavo letošnjih športnih dosežkov in likovnih stvaritev učencev, starši pa so se o aktualnih problemih sodobnega osnovnega šolanja lahko pogovarjali tudi z učitelji in vodstvom šole. (ES) Turistično hortikulturno društvo Zdole vabi, da se udeležite TEKMOVANJA ZA NAJ JAJCE, ki bo v okviru letošnjega jurjevanja. Jajca bodo zbirali v nedeljo, 28. aprila, do 14. ure na igrišču na Zdolah, ocenjevala jih bo tričlanska komisija, in sicer po naslednjih kriterijih: najmanjše, največje, najlažje, najtežje, najbolj domiselno predstavljeno, najlepše dekorirano in najokusnejše jajce. Jajca si bodo ogledali tudi obiskovalci, ki bodo lahko glasovali, med veselico pa bodo razglasili zmagovalce. f bfHi Valantiievo 17, 8000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Teletu:+386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler na* boste klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 V ¦t r AKTIVNI KMETIJCI Pevski zbor Aktiva kmečkih žena pod Gorjanci Kostanjevica, aprila - Novosti so vedno dobrodošle. Tokrat so za to poskrbele članice Aktiva kmečkih žena pod Gorjanci, ki so ustanovile svoj pevski zbor. Njihov cilj je ohranjanje ljudskih pesmi. Zbor je nastal samoiniciativno na pobudo žena, zamisel je bila dolgo v teku, toda vsaka stvar potrebuje čas, da dozori. Zaenkrat se vaj zbora udeležuje 14 žena, vaje imajo vsak torek od 20. do 22. ure v glasbeni učilnici osnovne šole. Zbor vodi profesorica glasbe Mojca Jelšnik. Med njimi vlada dobra volja, zato so prepričane, da bodo uspele. Usmerile se bodo tudi v drug program in kdo ve, morda bodo nekoč s svojo voljo in zagnanostjo ter imenom, ki ga bodo še izbrale, postale slaven kostanjeviški ženski pevski zbor. (Lea) KOTNIK poslovne storitve Kotnik Goraid s.p., Ulica stan pravde 14, 8250 BEŽICE tel.lfax: 0608161-246 Poslovni inženiring - investicije - nepremičnine Velika in kvalitetna ponudba nepremičnin Iskanje nepremičnin po naročilu Ureditev celotne dokumentacije s prepisom Posavski mladi kmetijci spet uspešni Slovenj Gradec, 30. marca - Na regijskem tekmovanju "Mladi in kmetijstvo" v Sevnici se je na prvo mesto uvrstila ekipa iz Krškega, in sicer v sestavi: Karolina Požun, Meta Kuhar in Viktor Simončič, vsi zaposleni na prašičji farmi Pristava pri Krškem. S tem so si pridobili pravico sodelovanja na državnem tekmovanju v Slovenj Gradcu. In dobro so se odrezali. Čeprav je bila konkurenca huda in vprašanja zvito postavljena, se je po dolgotrajnem "boju" mladi ekipi uspelo prebiti med prve tri finaliste. Z dodatnimi vprašanji so se kosali z ekipama iz Vidma pri Ščavnici ter Škofje Loke ter dosegli lepo drugo mesto, ki jim je prineslo pokal in priznanje 5. državnega kviza "Mladi in Kmetijstvo". Ker je bil tudi "Naš glas" sponzor regijske prireditve, se pridružujemo čestitkam, (ksenija) Učite se vi in vaši psi Brežice, 14. aprila - Že mesec dni v Brežicah tudi uradno deluje kinološko društvo, katerega predsednik je Matjaž Zanut. Vsi ljubitelji psov imajo tako možnost za redno srečevanje in izmenjevanje izkušenj. Pri tem niso izbirčni in medse sprejmejo tudi lastnike psov, ki se ne ponašajo z imenitnimi rodovnimi debli. Člani še nimajo lastnih prostorov in se zaenkrat zbirajo vsako nedeljo ob 10. uri pred brežiško veterinarsko postajo. V sklopu društva že aktivno deluje tudi šola, lastniki psov vseh vrst pa se srečujejo vsak ponedeljek in četrtek ob 18. uri prav tako pred veterinarsko postajo, kjer poteka šolanje njihovih ljubljencev pod strokovnim vodstvom Silva Ureka. (B.Š.) Uredili bodo zelenice v starem mestnem jedru Skupščina DGN Posavja Krško, 3. aprila - Člani Društva gluhih in naglušnih Posavja so se sestali na svoji redni letni skupščini, na kateri so poleg standardnega pregleda minulega dela in svojega položaja v zvezi na državni ravni obravnavali tudi najbolj perečo problematiko -pridobitev primernih prostorov za svoje delo. Ker je društvo humanitarnega značaja, jim je nerazumljiva predvsem "gluhost" občinskih instanc za pomoč pri pridobivanju prostorov, ker je društvo zdaj pač brez njih. Druga večja tema, o kateri so se pogovarjali, je širša, in sicer pridobivanje nekaterih pravic za gluhe, kajti v primerjavi z nekaterimi drugimi državami je to področje pri nas še dokaj borno, (nic) Zelenice pred Vinom so postale odlagališče gradbenega materiala Brežice, 11. aprila - Delavci brežiškega komunalnega podjetja te dni urejajo zelenice na pločnikih Ceste prvih borcev v predelu med občinsko zgradbo in gradom. S predlansko obnovo glavne mestne ulice je bila večina omenjenih zelenic uničena, nekaj pa so prispevali tudi zasebniki oz. podjetja ob obnovi zgradb: Tako bo treba zasaditi novo živo mejo, medtem ko okrasno drevje ni utrpelo večje škode. Toda zaradi mnogih nedokončani gradbenih del, največje med njimi je obnova upravne zgradbe brežiškega Vina, bodo v prvi fazi zelenice zasejali le s travo. (ES) Krškega, Leskovca pri Krškem, Pisec, Rake, Sevnice, Šentjanža in Radeč. Tekmovanje je potekalo na dveh stopnjah - nižji in srednji. V nižji skupini so se najbolj izkazali učenci iz Krškega, ki so osvojili 3. mesto, Koprivnice z 2. mestom in Brežic, ki so osvojili 1. mesto. Za zmagovalno ekipo Brežic sta tekmovala Marko Trajkovski in Marjan Novoselc. V srednji skupini pa je 3. mesto zasedla ekipa iz Šentjanža, 2. mesto ekipa Leskovca pri Krškem, po najvišjem prvem mestu pa sta posegla učenca Andrej Lužar in Mario Mirt iz Koprivnice. Mentorji so nam povedali, da so mladi čebelarji pridni kot čebelice, za pokazano znanje pa so dobili lepe nagrade podjetij Tanin iz Sevnice, Medexa in drugih, (ksenija) v Čebelarsko društvo Radeče Tekmovanje mladih proslavilo ugleden jubilej čebelarjev Posavja "Naj medi 5» Radeče, 13. aprila - Na OŠ Marjana Nemca so se zbrali mladi čebelarji enajstih osnovnih šol iz Posavja, ki so se pomerili v znanju iz čebelarstva. Tekmovanja so se udeležile ekipe Blance, Boštanja, Brežic, Koprivnice, Radeče, 13. aprila - Čebelarsko društvo Radeče je v soboto proslavilo 70. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so izdali bilten, v katerem opisujejo zgodovino nastanka društva ter dejavnosti, ki so jih opravljali in razvijali v teh letih. Predsednik društva Jakob Kmetic je v začetku proslave, ki je bila v Kulturnem domu pri OŠ Marjana Nemca Radeče, vsem čebelarjem čestital, obenem pa so članom društva podelili priznanja za dolgoletno delo. Pred proslavo so razkazal! nekaj čebelarskih pripomočkov, čebeljih izdelkov ter fotografij društva in mladih čebelarjev, ki pridno nadaljujejo tradicijo svojih predhodnikov, (ksenija) V okviru jurjevanja bodo na Zdolah potekale naslednje prireditve: a) v soboto: - od 17. ure bo Zeleni Jurij s spremstvom pobiral jajca in klobase po vaseh; - ob 20. uri slavnostna seja krajevne skupnosti; b) v nedeljo: - ob 5. uri budnica pihalnega orkestra, kurjenje kresa, peka cvrtja, ki ga bodo v dopoldanskem času brezplačno ponudili vaščanom in ostalim obiskovalcem; - med 9. in 10. uro nastop ljudskih harmonukarjev, pevcev in šaljivcev; prihod Zelenega Jurija s spremstvom na igrišče;-ob 15. uri nastop mladih harmonikarjev pod vodstvom Tonija Sotoška; - od 16.30 ure veselica s skupino Posavci; med veselico razglasitev zmagovalcev tekmovanja za najjajce in srečolov. OPREMA DESIGN KRŠKO C. 4. juljja 157, Krško tel.:(0608) 22-330 Nudimo vam vse vrste pohištva po najugodnejših cenah. V mesecu aprilu akcijski popusti. Dostava na dom. Delovni čas: od 8h - 12h in 14h - 18h sobota: od 8h - 12h Sevnico pazi budno oko občinskega redarja Sevnica, 12. aprila - Na zadnji seji sevniškega občinskega sveta so nam predstavili Bojana Kostevca, redarja, ki bo v prihodnje budno pazil na vse, kar se bo dogajalo v naši okolici. Vsako mesto ima namreč svoje življenje in diha tako, kot diha narava v njem, zato je prav, da ta utrip spremlja nekdo, ki bo opozarjal na 'bolezenske* znake in jih tudi odpravljal. Sicer pa je najbolje, da nam svoje delovne naloge opiše kar Bojan Kostevc sam: "Področje mojega dela je zelo široko, saj zajema vso sevniško občino. Pri delu se opiram na odlok občinskega sveta o komunalnem urejanju prostora. Sem spada nadzorovanje in izvajanje predpisov o javnem redu in miru, varstvu zelenih površin, čistoči kraja, nameščanju reklam, plakatiranju in še bi lahko našteval. Glede pristojnosti pa bi rekel takole: sem nekakšen vmesni člen med občani in odloki, ki predpisujejo, kako naj bi se občani vedli do svojega okolja. Čeprav lahko kršilce kaznujem z mandatno kaznijo ali pa jih prijavim sodniku za prekrške, se temu izogibam. Občani največkrat ne vedo, kaj storiti v določenem primeru, zato jim svetujem in pomagam težavo v čim krajšem času odpraviti. Najpogosteje se srečujem s težavami glede odlagališč starih avtomobilov, odpadkov, nameščanja reklamnih panojev in čiščenja zasebnih površin. Zaenkrat je bil odziv na moje delo zelo dober in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Veliko dela bi naša služba že lahko opravila, vendar nam je vreme kar naprej nagajalo. Toda pomlad je le prišla, zima pa je za seboj pustila kup umazanije, ki jo je prej tako lepo pokrival sneg. Že v tem mesecu načrtujemo večjo akcijo, ki jo bomo skupaj s sevniškimi osnovnošolci spravili pod streho 20. aprila. Gre za tradicionalno čiščenje bregov rek Save in Mirne ter bližnjih potokov. Nabavili smo tudi tako potrebne koše za smeti in jih že nameščamo po vsej občini. Poudariti pa moram še en vidik svojega dela: vsakodnevno pojavljanje med ljudmi bo sčasoma obrodilo sadove v obliki osveščenosti posameznikov, kar bo zagotovo koristilo tako njim kot naši službi." (ksenija) Klara Bezjak, samostojna podjetnica iz Sevnice: "Za redarsko službo prvič slišim, mislim pa, da je potrebna. Sama nimam toliko problemov z urejanjem okolice lokala, ker za hišo skrbi lastnik. Moti pa me nadlegovanje raznih potepuhov in pridaničev, ki hodijo po lokalih in skušajo od nas izvabiti denar ter so se za to pripravljeni tudi stepsti. Policija zaenkrat v takih primerih nič ne ukrene, morda pa bo, če jim bo kršilce reda prijavil redar." portret , Vida Brezovšek, trgovka z Blance: "Redarja sem na Blanci že opazila, ker je imel nenavadno rdečo uniformo, ki je še nisem videla. Od njega pričakujem, da bo skrbel za odlagališča odpadkov in čisto ter urejeno okolje. Mogoče bi bilo dobro, ko bi kršitelje tudi prijavil, saj se pojavljajo vedno eni in isti." Mednarodni dan knjige in avtorskih pravic "Na jesenskem zasedanju preteklega leta je generalna skupščina UNESCO sprejela resolucijo, s katero je 23. aprila vsakega leta razglasila za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. V Sloveniji bo praznovanje potekalo pod geslom ¦ Podarimo bližnjemu knjigo" in bo hkrati praznovanje slovenskega dneva knjige, ki ga je predlagalo Društvo slovenskih pisateljev. V izvedbo se bodo vključili avtorji, založniki, knjigarne (knjigotržci), knjižnice, šole in posamezniki, ki knjigo spoštujejo kot nosilko narodne kulturne identitete, izobraževanja in osebnega razvoja človeka. 'Valvasorjeva knjižnica bo v vhodnem prostoru na Cesti krških žrtev 26 v torek, 23. aprila, bralcem in občanom brezplačno ponudila okrog 500 knjig, v galerijskem prostoru knjižnice pripravila razstavo knjižničnih dragocenosti (originalnih tiskov, faksimilov in fotokopij): knjig, zemljevidov, grafik, rokopisov, razglednic in fotografij; mlade bralce pa vabimo, da si v mladinskem oddelku (pravljična soba) ogledajo razstavo knjig na temo revščina, saj je OZN leto Bojan Kozmus, krznar iz Sevnice: "Od redarja pričakujem, da bo skrbel za urejeno in čisto okolje, ter da bo ob primerih, ko gre za kršitve javnega reda, tudi ustrezno ukrepal. Mene osebno moti to, da ponoči ni miru. Stanujem namreč ob glavni cesti, kjer vozniki včasih prirejajo prave dirke, ki se vlečejo dolgo v noč. Vem, da je to stvar policije, vendar bi moral tudi redar kdaj pa kdaj opozoriti policijo na kršitve." 1996 proglasila za mednarodno leto boja proti revščini v vseh njenih oblikah (" Kadar so kršene pravice otrok oziroma kadar ni pogojev, da bi bile uresničene, gre za revščino v kakršni koli obliki" - Konvencija o otrokovih pravicah). 'Razstava je tudi" podlaga" za reševanje mednarodnega knjižnega kviza " Otroci za boljši svet", namenjenega učencem osnovnih šol. Vprašalnike dobite pri knjižničarki, kviz lahko rešujete sami, skupaj z vrstniki, v družinskem krogu, v razredu, knjižnici ali knjigarni. Pomoč je dovoljena in priporočljiva. Rešitve in svoj naslov napišite na dopisnico in jih posredujte v knjižnico do 30. avgusta 1996, Valvasorjeva knjižnica pa bo poskrbela za nagrade. "Bralce in občane vabimo na obisk, knjižnica in knjiga vam lahko marsikaj ponudi. Valvasorjeva knjižnica Krško Posavski muzej Brežice išče dela VLADIMIRJA ŠTOVIČKA (1896-1990) Vladimir Štoviček, portret Božidarja Jakca, bron. Ob 100. obletnici rojstva kiparja VLADIMIRJA ŠTOVIČKA pripravlja Posavski muzej Brežice v sodelovanju z občino Krško in Galerijo Štoviček retrospektivno razstavo VLADIMIRJA ŠTOVIČKA. Ob tej priložnosti bi želeli evidentirati celoten umetnikov opus. Zato pričakujejo, da informacije o lastništvu del Vladimirja Štovička posredujete na naslov Posavski muzej Brežice, Cesta prvih borcev 1, ali na telefon 0608/61-271. Kontaktna oseba: J. Vrtačnik Lorber. Veselijo se vašega odziva in pričakujejo vaš klic. V Podčetrtku državno prvenstvo v geografiji Podčetrtek, 11. aprila - V Podčetrtku je potekalo prvo državno tekmovanje v geografiji v kategorijah osnovnih in srednjih Sol. Tekmovanje je pripravila OŠ Podčetrtek. Med osnovnošolci je zmagala ekipa OŠ Selnica ob Dravi, druga je bila domača ekipa. Med srednješolskimi ekipami je zmagala 1. gimnazija Maribor, drugo mesto pa je zasedla Srednja ekonomska šola Novo mesto. Zanimive so tudi nagrade: zmagovita osnovnošolska ekipa je dobila dvodnevni pešizlet po Sloveniji s slovenskimi jamarji, zmagovalci med srednješolci pa bodo odpotovali za en teden v Haag. Druge ekipe še niso zvedele svojih rezultatov, saj so teste odposlali na Zavod za šolstvo. Zvedeli so le podatek, da nobena ekipa ni osvojila manj kot 60 odstotkov vseh točk. Na tekmovanju je bilo veliko gostov iz različnih institucij, pa tudi gostje iz Hrvaške. (Toni) Jože Žajber dopolnil 90 let "Nikoli ne smemo z ničemer pretiravati; živeti moramo zmerno" Če zakonca dočakata jubilejno poroko ali če nekdo doživi visoko starost, predvsem pa, če so leta okrogla, se vsi čudimo, le kako neki mu je to uspelo, in navadno spraSujemo za recepte, ki jih znajo najiskreneje povedati starejši ljudje. Devetdeset let je dopolnil Jože 2ajli> z Zdol. Če bi njega povprašali za nasvet, bi dejal, da so leta odvisna od zdravja in da je pri tem zelo pomembno, da nikoli v življenju z ničimer ne pretiravaš. Jože Žajber se je rodil 16. marca 1906 v Kostanjku pri Zdolah. Bil je najstarejši od sedmih otrok v družini. "V tistih časih smo živeli borno življenje. V osnovno šolo sem hodil na Zdole, 4 km od doma, po zelo slabi poti. Ko sem bil star 16 let, sem se šel učit za mizarja. Leta 1927 sem šel na služenje vojaškega roka v Čačak v Srbijo, kar je takrat trajalo osemnajst mesecev. Po vojni sem šel v Holandijo, kjer sem skoraj sedem let delal v mizarskem podjetju in se tudi naučil nemškega jezika. Po petih letih je dela zmanjkalo, tujci smo ostali na cesti, saj so delo dobili le domačini, ki jih je bilo zadosti. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se vrnil nazaj v Kostanjek. Leta 1937 sem se poročil z ženo Ano na Zdole, kjer sem si tudi odprl mizarsko obrt, ki sem jo imel do 60. leta. Z Ano sva imela dve deklici, sedaj sta že obe poročeni. Že leta 1980 pa sem postal vdovec, tako sedaj živim pri pastorku Jožetu in njegovi ženi Zvonki." Jože nikakor ni videti toliko star, predvsem njegov glas je še vedno globok, njegove besede odločne; pravzaprav govori kot kakšen poklicni govorec. Hodi na sprehode, gleda televizijo, najraje gre na obiske k sosedom in prijateljem. Zdrav je še kar, saj redno hodi na preglede. "Ja, z ničemer ne pretiravam in živim zmerno." (Lea) Skupščina KS Kostanjevica na Krki sklicuje ZBOR KRAJANOV KS KOSTANJEVICA zaradi reševanja aktualnih problemov, v Kulturnem domu, v nedeljo, 21. aprila 1996, ob 9. uri. Vabljeni so tudi predstavniki občinskih in državnih institucij. Planinsko društvo Bohor Senovo vabi v soboto, 20. aprila, 1996, na TRADICIONALNI POHOD DRUŽIN NA BOHOR. Skupni odhod bo s Srebotnega ob 8. uri, do 11. ure pa se dobimo v koči na čaju tudi s tistimi, ki boste na pot odSli sami. Vabi Upravni odbor PD Bohor Senovo Ob slovenskem dnevu knjige vas vljudno vabimo na predstavitev knjižnega prvenca Dejana Vodnika, SLEČENA SCENA, ki bo v torek, 23. aprila 1996, ob 18. uri v prostorih knjižnice. Z avtorjem in njegovimi gosti bomo pogledali v zakulisje slovenske zabavne glasbe. Knjižnica Brežice Pomoč otrokom Humanitarno društvo M & V NOVINA oziroma družinski trio Novina je s svojo akcijo za pomoč otroškemu oddelku brežiške bolnišnice februarja in marca pripravil v Posavju 8 dobrodelnih koncertov z namenom, zbrati sredstva za nakup inhalatorja in aspiratorja. Kljub velikemu vloženemu trudu, je bil obisk koncertov skromen, še najboljše je bilo na Ral^j-čeprav so tamkajšnji otroci hospitalizirani v Novem mestu. Zavest pomagati je žal RINGARAJA & TRUMBARURI Gremo se kopat v Čateške toplice Tako so se odločili otroci skupine Pikapolonice iz dobovskega vrtca Najdihojca. Povabili so še starše, brate in sestre, ki so se povabilu z veseljem odzvali. Kopanje je bilo čudovito doživetje za vse. Igre v vodi, poskusi plavanja na različne načine, uživanje v vodnem toku, ki te nosi, so premagali strah pred vodo, če se je pojavil. Izkušnje, ki so si jih nabrali, jim bodo še kako prav prišle. Med otroki in starši so se utrdile ali pa porodile ŠOLA NI SALA nove vezi. Po kopanju so se okrepčali v slaščičarni, kjer se je vsevprek slišal pogovor o doživetjih na kopanju. Utrujeni, a veseli so malčki brez prigovarjanja zaspali z mislimi ali sanjami o še kakšnem prijetnem srečanju. Za VVE Najdihojca: Marija Stajnko Koncert New swing kvarteta V četrtek, 4. aprila, so na naši šoli gostovali člani skupine New swing kvartet. V športni dvorani so izvedli učno uro o črnskih duhovnih pesmih. Navdušili so nas s svojim izjemnim petjem in lepimi pesmimi. Pritegnili so tako učence višje kot nižje stopnje. Vsi v dvorani smo jih spremljali s petjem, ploskanjem, tleskanjem ter pozibavanjem v ritmu glasbe. Vmes so nas večkrat pohvalili za dobro petje. Zmagovalca kviza o črnski duhovni glasbi, Jerneja Blažinča, so nagradili s kasetami. Za konec pa so zapeli še pesem Mr. Baseman. Veste, kaj so povedali na koncu učiteljem? "Imate zelo dobre učence. Zelo smo veseli, da so tako navdušeno sodelovali z nami." Nastop New swing kvarteta je bil nam učencem zelo všeč. Naučili so nas, od kod izvirajo črnske duhovne pesmi, kdo jih je prepeval, kdaj so se začele prepevati, kako se v angleščini imenuje duhovna pesem in pridiga. Še več so nas naučili, kar sedaj ne znam napisati, vem pa, da sem se naučila. Marjana Žniderič, 6.a OŠ Dobova Oh, ti odrasli! Odrasli je beseda, ki je v g avi mladostnikov podčrtana z det slo rdečo črto. Njen pomen lahko rdjloži vsak, ki je imel kaj stika z njimi. Če bi pogledala v leksikon, bi pisalo tečneži, pridigarji, trmoglavci... Na" začetku življenja te imajo za najbolj popolno bitje, kar se jih je kdaj rodilo, a kmalu postaneš tečen mulec. Ko 1 si majhen, imaš pridige in citate o vedenju, obnašanju za mizo in kam moraš na potrebo. Od sedmih pa tja do enajstih let tu nakladajo o oliki, vedenju ter seveda o učenju. Potem pa prideš v puberteto in odnosi so zate kot stolikogramska utež, ki ti pritiska na glavo in tako seveda na možgane. Nič jim ni všeč, zgražajo se nad oblekami, obutvijo, .pričeskami, glasbo in učenjem. Olavna tema jim je šola, vedno ponavljajo, če'se ne boš učil, boš delal kot smetar, če se te bodo seveda usmilili. Tako ti nakladajo dan na dan, teden za tednom, mesec za mesecem. A vendar moraš biti odkrit in pravičen, kajti če se poglobiš v sanje o svoji prihodnosti, boš srečal večino stvari, ki so jih opisovali v pridigah. Čeprav ti gredo na živce, jim le prisluhni, ker ti bodo prišli njihovi nasveti nekoč še zelo prav. Andreja, 8.r OŠ Senovo na skromni ravni in temu primerna je tudi vsota zbranih sredstev. Zbrali smo 291.900,00 SIT. Poudariti pa je potrebno, da je to ves denar, zbran z vstopnino, kajti družina Novina vso vstopnino daruje za bolne otroke, kar nam mnogi brez argumentov oporekajo. Ker je bilo vidno, da se ne bo nabralo dovolj denarja za nakup želenega, smo se z vljudnostnim vabilom obrnili na podjetnike, obrtnike in delovne organizacije v Posavju - skupaj 130 - s prošnjo, da akcijo denarno podprejo. Žal je bil odziv vsaj do danes skromen. Odzvalo se je 13 posameznikov. Z njihovimi prispevki se je zbralo 181.000,00 SIT, skupaj tako 472.900,00 SIT. Na željo otroškega oddelka bolnišnice v Brežicah smo kupili inhalatorje, in sicer dva za dojenčke in enega za večje otroke, s pripadajočimi priključki v vrednosti 247.735,00 SIT. Ostalo nam je še 225.165,00 SIT. Aspirator, ki bi ga tudi nujno potrebovali, pa stane 342.000,00 SIT, zato bi bilo potrebno zbrati še več kot 100.000,00 SIT. Apeliramo na vse ljudi dobrega srca, da se pridružijo naši akciji. Humanitarno društvo M & V NOVINA ŽR: 52100-620-107-05-1970119-1512226 s pripisom Za bolne otroke Vsakomur se za še tako majhen dar iz srca zahvaljujemo v imenu vseh bolnih otrok! Humanitarno društvo M & V NOVINA Gumberk 11, 8222 Otočec; tel.:068/85-680 KOŠARKA t ROKOMET NOGOMET KK Litostroj : KK Interier 77 : 88 (41:46) v Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 300, sodnika Vidič (Tolmin) in Vučkovič (Ljubljana). Košarkarji Interierja so tudi s Kodeljevega odšli neporaženi. V prvem polčasu so se gostitelji dobro upirali favoriziranim gostom in le zaradi nekaj napak pred koncem tega dela niso odločili v svojo korist. Takoj po odmoru so Krčani ušli na 53:41, najvišjo prednost pa so imeli v 33. minuti pri rezultatu 76:60. Proti koncu tekme sta pri Litostroju zaigrala Lakovič in Zakrajšek. Z bojevito igro so se gostitelji približali Interierju na 75:81, kaj več pa jim ni uspelo, saj so bili Kraljevič, Nakič in McDonald pač boljši. KK Interier: Murovec 8, Kraljevič 18, Krajcar 5, McDonald 12, Nakič 35, Ademi 8, Vukič 2. KK Interier : KK Rogaška Donat Mg 101 : 85 (56:50) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 900, sodnika Sabljič in Lindič (oba Ljubljana). Košarkarji Interierja so dosegli novo zmago v prvenstvu. Rogaška Donat Mg je bila tokrat nadigrana v vseh elementih košarkarske igre. Igralci Interierja so zopet pokazali, da dozorevajo v zanesljivo ekipo, ki ve, kaj hoče, in da lahko premagajo vsakega nasprotnika v Sloveniji. Na tekmi z Rogaško smo poleg discipline videli tudi nekaj atraktivne igre za gledalce. V tem so prednjačili McDonald, Nakič, Ademi in Kraljevič. Pri gostih iz Rogaške se je z odlično igro izkazal Novakovič, ki je bil trd oreh za domače, saj je dosegel kar 35 točk. Trener gostov Ljubiša Markovič je po koncu srečanja čestital igralcem Interierja za zmago, zaželel pa jim je tudi uspeh v finišu prvenstva. "Mi sicer nismo igrali slabo, vendar odličnih Krčanov tokrat nismo mogli presenetiti," je še dodar trener Rogaške. KK Interier: Murovec 6, Zaturovski, Lučev 7, Kraljevič 19, Krajcar 12, McDonald 18, Nakič 28, Ademi 16. (J A) KK Kovinotehna : KK Interier 91 (35:44) 83 Dvorana Polzela, gledalcev 900, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Poljanšek (Ziri). Gostitelji so tekmo začeli odlično in v 8. minuti vodili že z 21:11. Po minuti odmora gostujočega trenerja Mahoriča in nekaterih menjavah so se Krčani pobrali, dosegli delni izid 14:2 in izenačili na 23:23. Po izenačenju Polzelanov v 24. minuti (49:49) je bila tekma nato dolgo izenačena, v zadnjih šestih minutah pa so igralci Kovinotehne po zaslugi Jagodnika in Rituperja povedli za 10 točk in brez večjih težav zmagali. KK Interier: Murovec 7, Lučev 2, Kraljevič 16, Krajcar 11, McDonald 23, Nakič 4, Ademi 6, Kralj 6. Vukič 7. A.1 SKL ed 1. de S* mesto Smelt Olimpija 28 20 8 2483:2158 48 Interier 28 19 9 2417:2258 47 Kovinotehna Sav. 28 16 12 2406:2370 44 Idrija 28 14 14 2144:2217 42 Satex 28 14 14 2365:2361 42 Rogaška Donat MG 28 17 17 2216:2384 39 BavariaWolltex 28 10 18 2521:2629 38 Litostroj 28 8 20 2159:2334 36 KK Interier KK Kovinotehna 90 (46:28) 72 Športna dvorana Leskovec, gledalcev 1.100, sodnika Fišer (Murska Sobota) in Jeršan (Ljubljana). Na začetku so gostje, ki še vedno nastopajo brez poškodovanega Cizeja, povedli s 4:0 in nato povečali prednost do sedme minute, ko je bilo 16:7. Nato pa so Krčani z delnim izidom 10:0 preobrnili rezultat na 17:16. Gostitelji so tudi sicer prevzeli pobudo, razigrali so se Ademi, Kraljevič in Nakič ter iz minute v minuto povečevali razliko, tako da so ob odmoru imeli že velikih 18 točk prednosti. V14. minuti sta domače razburila sodnika, ki sta Nakiču dosodila četrto osebno napako. Nakič je igral do odmora, potem pa mu glede na potek srečanja ni bilo več treba na igrišče. Gostje so poskušali z agresivno igro zaustaviti Krčane, vendar so to dosegli le z osebnimi napakami. KK Interier: Murovec 10, Zaturovski 1, Lučev 5, Kraljevič 10, Krajcar 9, McDonald 12, Nakič 15, Ademi 14, Kukič 3, Kralj 1. PLES Sebastjan in Urška sta se vrnila iz Anglije Plesni par PPK Lukec Sebastjan Vodlan In Urška Klakočar se je skupaj s trenerjem Dušanom Vodlanom v nedeljo vrnil iz neuradnega svetovnega prvenstva za juniorje, ki je potekalo v angleškem Blackpooiu. O rezultatih in vtisih s tekmovanja pa več v prihodnji številki. (Galex) RK Krško : RK Medveščak Zagreb 27 : 24 (15:15) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 100, sodnika Iztok in Branko Pire (oba Krško). V Leskovcu sta se v prijateljski tekmi pomerili ekipi Krškega in Medveščaka iz Zagreba, vodilne ekipe v prvi hrvaški rokometni ligi. Tekma je bila pomembna predvsem za novega trenerja Krčanov, Oskarja Kovača, ki je preizkusil vse razpoložljive igralce, da si bo lahko ustvaril pravo sliko o ekipi, ki jo bo vodil do konca prvenstva. Krčani so tekmo sicer dobili, naredili pa so tudi veliko napak, ki so predvsem posledica slabe fizične pripravljenosti. Značilnost igre Krškega so bile napake posameznikov v obrambi in počasen prehod v napad. Omenimo tudi, da so od šestih sedemmetrovk zadeli le dve. Trenerja Kovača čaka precej dela, da bo ekipa delovala tako, kot od nje pričakujejo zvesti navijači krškega rokometa. RK Krško: Imperl, Mašič 3, Kukavica 6, Dragar 4, Cvijič 4, Kekič, Levičar, Keše, Bogovič 1, Sirčo 7, Božič 2, Bašič, Škof. (J.A.) Oskar Kovač novi trener krških rokometašev Po tekmi s Preventom so se v rokometnem klubu Krško odločili, da prekinejo sodelovanje z dosedanjim trenerjem Željkom Zovkom. Ocenili so, da igra ekipe Krškega nikakor ne zadovoljuje niti želja klubske uprave, še manj pa gledalcev, ki so nezadovoljni zapuščali zadnja srečanja. Vsled tega je bilo nujno nekaj ukreniti. Odločili so se, da bo ekipo do konca prvenstva vodil Oskar Kovač, ki že dolgo, s krajšimi presledki, dela v RK Krško. V krškem klubu si želijo, da bi trenerju Kovaču uspelo ekipo izvleči iz krize, in da bi čim bolj uspešno zaključili letošnjo sezono, ki se je, če se spomnimo ambicij pred začetkom prvenstva, končala nadvse uspešno, saj je Krčanom uspelo uresničiti glavni cilj, to je obstanek v prvi slovenski rokometni ligi. Kako bo z vodenjem krške ekipe vnaprej, se bodo v upravi RK Krško odločili po temeljiti analizi po končani sezoni. (J.A.) RK AFP Dobova : RK Gorenje 37 : 36 (34:24, 28:28, 24:24, 10:14) Dvorana OŠ Dobova, gledalcev 700, sodnika Korič in Kalin (oba Ljubljana). Potem, ko so Dobovčani tri minute pred koncem vodili še s 24:20, ni nihče pričakoval, da bo zmagovalca po dveh podaljških odločilo šele streljanje sedemmetrovk. Pri teh je blestel domači vratar Boris Denič, ki je ubranil tri strele od petih in s tem odločil zmagovalca. Rokometaši Gorenja so svojo priložnost zamudili sredi drugega podaljška, ko so po dveh odličnih obrambah Anžiča in zadetkih Semerdjijeva iz protinapada in sedemmetrovke povedli z 32:30. Zadnjo priložnost pa je imel štiri sekunde pred koncem Ilič, toda Denič je bil spet zanesljiv. RK AFP Dobova: Denič, Džapo 5, Begovič 3, Mijačinovič 8, Voglar 2, Ocvirk 4, Češnovar 5, Žibert, Glaser 2, Medved 2, Stojakovič 6, Kostevc. (ES) RK AFP Dobova : RK Gorenje 29 (25:25, 22:22, 14:14) 31 Dvorana OŠ Dobova, gledalcev 700, sodnika Kalin in Korič (oba Ljubljana). Podobno kot pred dnevi sta bila tudi tokrat potreban dva podaljška, da je padla odločitev o zmagovalcu. V prvem polčasu so bili Velenjčani boljši in v 21. minuti vodili 12:8. Domači so do konca polčasa uredili svoje vrste in izid izenačili. V 36. minuti so igralci Dobove povedli z 18:16, nasprotnik pa je v teh trenutkih ostal brez dveh igralcev, ki sta bila izključena za dve minuti, toda prednosti domači niso znali izkoristiti. V nadaljevanju kar enajst minut nismo videli zadetka na obeh starneh, tik pred koncem rednega dela tekme pa so gostje še enkrat povedli. Gostitelje je v zadnjih trenutkih rešil Mijačinovič z golom iz sedemmetrovke. Tudi prvi podaljšek seje kočal izenečeno, v drugem pa so imeli gostje več moči in športne sreče za uvrstitev v finale državnega prvenstva. RK AFP Dobova: Denič, Džapo 3, Begovič, Mijačinovič 6, Voglar, Ocvirk 4, Češnovar 6, Žibert, Glaser 4, Medved, Stojakovič 6, Kostevc. (J.A.) RK Prevent : RK Krško 26 : 28 (12:11) V drugi tekmi z ekipo Preventa je Krčanom v Slovenj Gradcu uspelo zmagati. Odlikovali so se predvsem z borbeno igro, precej napak pa so naredili v obrambi, v napadu pa so brez potrebe večkrat izgubili žogo. Kljub vsemu je zmaga popolnoma zaslužena in tako so se Krčani oddolžili za poraz na prvi tekmi v Leskovcu. RK Krško: Imperl, Cvijič 7, Dragar 3, Bogovič 1, Kukavica 1, Mašič 2, Urbanč 4, Sirčo 4, Deržič 6. Bašič, Levičar. (J.A.) RK Prevent : RK Krško 28 : 24 (13:9) Športna dvorana Slovenj Gradec, gledalcev 600, sodnika Kaučič in Jager (oba Celje). V tretji odločilni tekmi v boju za peto mesto v prvi SRL so Krčani s štirimi zadetki razlike izgubili v Slovenj Gradcu. Potrebno je povedati, da so domači tokrat zaigrali odlično in povsem onemogočili Krčane, ki so večji del tekme igrali brez poškodovanega Mašiča. Brez njegovega deleža v igri pa ekipa Krškega ni mogla resneje ogroziti domačih. RK Krško: Imperl, Urbanč M., Deržič 2, Dragar 3, Begovič 2, Urbanč D. 5, Kukavica 1, Sirčo 4, Mašič, Cvijič 6, Bašič. (J.A.) NK Krško - NK ERA Šmartno 1 : 2 (0:2) Kljub slabemu vremenu je bila na krškem ftadionu Matije Gubca odigrana tekma polfinala pokala za področje MNZ Celje. Priča smo bili izredni tekmi, v kateri je le malo manjkalo, da krški nogometaši z najboljšo igro v tej sezoni izločijo ekipo NK ERA Šmartno. Kljub temu, da so bili nasprotniki iz Šmartnega že na kolenih in nadigrani v vseh elementih nogometne igre, je, žal, neučinkovitost krških napadalcev, še posebej v prvem polčasu, odločila, kar so spretni gostje kaznovali. V drugem polčasu je Plankar iz upravičeno dosojene enajstmetrovke zadel in postavil končni izid 1:2. Kljub porazu so Krčani z uvrstitvijo v polfinale dosegli enega največjih uspehov v zgodovini, saj so za sabo pustili znane klube s celjskega območja. Za NK Krško so nastopili: Stritar, Naraglav, Rabič, Zorko (Rabič S.), Lenič, Molan M., Brdik, Molan V, Vešligaj (Petrič), Kresnik, Plankar. (Pilip) NK T1M Laško - NK Krško 3 : 2 (3:1) Krčani so zaradi slabe igre v prvem polčasu doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Že v 5. minuti so domači povedli, v 25. minuti pa je Brdiku uspelo rezultat izenačiti. Ko so vsi pričakovali preobrat srečanja, so krški nogometaši prejeli še dva zadetka ter ostali brez izključenega Plankarja. V nadaljevanju so Krčani začeli zelo napadalno in si že v 50. minuti zaslužili enajstmetrovsko, ki pa je sodnik ni dosodil. V 55. minuti je Kresniku iz enajstmetrovke uspelo znižati rezultat. V zadnjih minutah so Krčani ostali še brez izključenega vratarja Stritarja, a so vseeno imeli priložnost za izenačenje, ki jo je zapravil Molan V. (Pilip) NK Kovinar - NK Brežice 2 : 0 Brežičani so v zaostali tekmi 8. kroga ostali brez načrtovanih točk, saj so se iz Štor vrnili praznih rok. Po mnenju trenerja Kolešnika si ekipa, ki ne izkoristi številnih priložnosti za zadetek, ne zasluži zmage. Gostitelji iz Štor so izkoristili edini priložnosti za zadetek in zanesljivo zmagali. (Pilip) NK Odred Kozje - NK Krško 1 : 2 (0:0) Prav je imel trener Krčanov Maurer, ko je svoje igralce opozarjal, da tekma z Odredom ne bo lahka. Kozjani so se namreč predstavili kot trda in bojevita ekipa. Na začetku so imeli Krčani pobudo, gostitelji pa so se uspešno branili. V 35. minuti je Kresnik zadel vratnico, pet minut kasneje pa je sodnik razveljavil zadetek Molana, ki je v 58. minuti ponovno zadel vratnico. Krčani so v 60. minuti uspeli zatresti mrežo Kozjanov, ki so končali tekmo z igralcem manj, saj je bil izključen branilec Alič. Po izenačenju domačih so vsi pričakovali miren konec tekme, a se je v gneči pred vratarjem Budno odlično znašel Stopar, ki je z zadetkom odločil zmagovalca. (Pilip) V petek, 19. aprila bo ob 16.30 uri na stadionu Matije Gubca v Krškem veliki nogometni derbi med ekipama NK Usnjar in NK Krško. Ljubitelji nogometa vabljeni. NK Usnjar - NK Brežice 4 : 0 (3:0) Vsi upi Brežičanov o visoki uvrstitvi v rednem delu prvenstva v MNZ Celje so se razbili na težkem igrišču v Šoštanju, kjer so domači igralci prikazali pravo lekcijo dobrega nogometa. S tem porazom so varovanci trenerja Kolešnika pristali na četrtem mestu, ki še pelje v play off. Trener Kolešnik je priznal, da so bili domači boljši in zasluženo zmagali. Nekoliko bolje so jo odnesli najmlajši Brežičani, ki so v Celju proti Publikumu uspeli iztržiti neodločen izid in tako veliko pripomogli Krčanom. Brežiški starejši dečki pa so proti celjskim vrstnikom izgubili 9:0. (Pilip) PLAVANJE Najmlajši plavalci uspešni na DP Izvrstne posamične uvrstitve krških plavalcev Pretekli soboti so se najmlajši slovenski plavalci pomerili na državnem prvenstvu mlajših dečkov in deklic v Kopru. Sodelovala je tudi ekipa PK Vitacel - Celulozar Krško, ki je med 16 sodelujočimi ekipami zasedla 10. mesto. Maloštevilna krška ekipa se lahko pohvali tudi z nekaterimi izvrstnimi posamičnimi uvrstitvami. Nika Jevnik je zmagala v disciplini 50 m hrbtno, osvojila dve drugi mesti, na 50 m delfin in 100 m kravi, ter vrsto četrtih mest (100 m hrbtno, 50 m kravi, 200 m kravi in 100 m delfin), in tako potrdila svoj izjemni talent. Z rezultatom 39,23 v disciplini 50 m hrbtno je osvojila celo drugi najboljši rezultat po točkah med vsemi nastopajočimi. Odlično pase je odrezal Mitja Fuerst s po dvema osmima in desetima mestoma. Svoje osebne rekorde so krepko izboljšali tudi Boštjan Šoba, Matic Žefran, Jan Zadravec, Tomi Vargec, Toni Mavsar, Sven Mavsar, Nina Pire in Nina Fritz. Na letošnjem letnem državnem prvenstvu si lahko krški plavalci obetajo še boljše rezultate, saj se bodo omenjenim pridružili tudi najboljši izmed šestdesetih plavalcev, ki so začeli svojo plavalno pot šele letos, (trenerja Baje in Govedarica) lili: STRELJANJE Tretje mesto Kanje v pokalu prijateljstva Na zadnji tekmi pokala prijateljstva - Markovem memorialu v organizaciji SD Kanja Leskovec je nastopilo 130 mladih strelcev. Zmagali so strelci iz Postojne, Leskovčani so bili s 532 krogi tretji, Brežičani pa so zasedli 11. mesto. Skupni zmagovalec je ekipa Krn Tolmin, ki je zmagala kar na šestih od osmih tekem. Strelci leskovške Kanje so osvojili odlično 4. mesto. Rezultati zadnje tekme: 6. Šumej 180, 7. Pacek 178 (oba Kanja), 13. Zakovšek I. 177. 14. Zakovšek E. 176 (oba Kruno), 24. Kržan in Zorko 174 (oba Kanja). (J.A.) Kanja : Štefan Kovač Turnišče 1706 : 1731 Strelci Kanje proti gostom iz Turnišča niso imeli pravih možnosti, saj so strelci Štefana Kovača že nekaj let med najboljšimi slovenskimi ekipami. Vseeno pa je bilo pričakovati boljši rezultat leskovške ekipe. Dejan Župane je bil s 580 krogi soliden, razočarala pa sta Grabnarjeva in Zorič. Tako se je ekipa Kanje znašla v resnih težavah za obstanek v prvi slovenski strelski ligi. SD Kanja: Župane 580, Zorič 562, Grabnar 564. (J.A.) Olimpija (ž) : 1641 Kruno Brežice : 1631 V predzadnjem krogu prve državne lige v streljanju z zračno pištolo Brežičanom ni uspelo ponoviti odličnega nastopa iz prejšnjega kroga in so dosegli le povprečen izid, ki pa ni zadostoval za zmago proti ženski ekipi ljubljanske Olimpije, katera predstavlja skoraj popolno žensko reprezentanco Slovenije in že drugo leto zapored uspešno nastopa v moški ligi, kar je svojstvena zanimivost. Tako imajo brežiški strelci le še eno priložnost, da si priborijo obstanek v družbi najboljših, ko bodo čez dober teden v Boštanju gostili zelo dobro moštvo iz Slovenjskih Konjic. SD Kruno Brežice: Sabadoš 558, Krošelj 540, Ferenčak 533. (ES) Kisovec - Kanja 1631 : 1669 Mladi strelci Kanje so v tretji ligi zabeležili že deveto zmago in tako še vedno ostajajo kandidati za vstop v drugo ligo. Tokrat sta dobro streljala Mlakar in Arh Š., nekoliko slabše pa Vrščaj. Za SD Kanja Leskovec so nastopili: Mlakar 562, Arh Š. 558, Vrščaj 549. (J.A.) Kruno Brežice - STT Trbovlje 1614 : 1630 V srečanju severne skupine tretje strelske lige oslabljenim Brežičanom sicer ni uspel podvig, so pa prvič, odkar tekmujejo brez odlične Gramčeve presegli mejo 1600 krogov, za kar gre pohvaliti predvsem Spahaliča, ki je svoj dosežek iz minulega kroga popravil kar za 51 krogov. Peter Fridl je s 566 krogi potrdil svojo uvrstitev med pet najboljših strelcev lige. Za SD Kruno Brežice so nastopili: Fridl 566, Manojlovič 542, Spahalič 506. (ES) Odlični rezultati C.P.S. Krško Na prvih dveh pokalnih tekmah v praktičnem streljanju so se strelci Kluba praktičnega streljanja Krško odlično odrezali. Konec marca sta se v Sevnici Marjan Čeplak in Dušan Levičar uvrstila na drugo oziroma tretje mesto v kategoriji C. Minulo soboto pa je v Kopru v kategoriji C Marjan Čeplak zasedel tretje mesto, Sandi Mirt pa se je uvrstil na peto mesto. (Galex) KOLESARJENJE Začetek kolesarske sezone V začetku aprila se je začela kolesarska sezona oziroma prva tekomovanja, ki so se jiS udeležili tudi kolesarji KD Savaprojekt Krško. Najprej so nastopili na pokalu Zambelli v Opatiji, kjer so mlajši in starejši mladinci ter člani s solidnimi uvrstitvami začeli sezono. Mlajši mladinci so tekmovali tudi v Udinah (Italija), kjer je med 135 tekmovalci Gregor Zagorc osvojil 8. mesto, Damjan Prevejšek pa je pristal na 18. mestu. Omeniti velja tudi skupinski padec kolesarjev na tej dirki, kjer so krški kolesarji utrpeli veliko materialno škodo. Na tekmovanju v Trstu sta v hladnem vremenu med 140 tekmovalci Dejan Žnidaršič in Primož Četrtič osvojila 18. oziroma 21. mesto. V nedeljo je v Črnomlju potekala prva tekma dečkov za pokal Dane. V kategoriji dečki C je Tadej Prevejšek osvojil 10. mesto, med dečki A pa sta oba krška tekmovalca padla. Vodstvo krških kolesarjev je s prvimi nastopi svojih varovancev zadovoljno, saj so dosegli solidne rezultate, le športna sreča jim je nekoliko obrnila hrbet. (Galex) Spomladanski kolesarski sejem Rekreativno kolesarsko društvo Krško prireja v soboto, 20. aprila 1996, med 8. in 16. uro, na ploščadi pred Kulturnim domom v Krškem, tradicionalni spomladanski kolesarski sejem. S svojo široko palefo športne opreme bodo na sejmu sodelovali GAMA Brežice, INO Krška vas, MARATON Brežice, AUGUSTA RS Škocjan, SMOLE Novo mesto in BISTRO SAŠA Krško. Namen sejma je popestritev rekreativne in kolesarske dejavnosti v domačem prostoru, mogoče pa bo tudi prodati in zamenjati rabljeno kolesarsko opremo in kolesa. Vse dodatne informacije o dogajanju na kolesarskem sejmu lahko dobite na telefonski številki 0608/34-938 (Miran Hervol) in 0608/31-360 (Matjaž Gomilšek). DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: Stane ISKRA Člansko državno prvenstvo v karateju Od posavskih klubov Sevničani najuspešnejši Karate klub Škofja Loka je v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije zadnji dan marca organiziral državno prvenstvo v karateju za člane in članice v katah posamezno in ekipno ter v borbah posamezno. Sevniški karateisti so osvojili tri medalje, v katah ekipno pa so postali celo viceprvaki (nastopili so mladi kataši Tomaž Petrovič, Sašo Vaš in Iztok Busar - vsi še mladinci). V borbah posamezno sta med člani Sašo Vaš v kategoriji do 65 kg in Silvo Koželj v kategoriji do 75 kg osvojila bronasti odiičji. V kategoriji do 80 kg pa je bronasto medaljo osvojil brežiški tekmovalec Kristijan Kajtna. Od ostalih posavskih predstavnikov velja omeniti še nastop člana KK Brestanica Franja Horna, ki je med člani v katah posamezno osvojil 3. mesto. GIMNASTIKA Brežičani trikratni državni prvaki Slovenskega državnega prvenstva v športni gimnastiki za osnovne in srednje šole se je udeležilo več kot 200 nastopajočih iz 28 osnovnih in 16 srednjih šol. Dolenjski in posavski tekmovalci so prišli iz Novega mesta, Dolenjskih Toplic, Žužemberka, Sevnice, in Brežic. Posebej velja pohvaliti Brežičane, ki so v šestih kategorijah osvojili kar tri naslove državnih prvakov, in sicer med mlajšimi deklicami, mladinci in mladinkami. V posamični konkurenci so bili najuspešnejši Anamarija Ljubic, Rok Strgar in Bojana Kostanšek. Rezultati - mlajše deklice ekipno: 1. OŠ Brežice, 8. OŠ Center Novo mesto; posamično: 2. Ljubic, 4. Poček, 17. Lopatic (vse OŠ Brežice); mlajši dečki - ekipno: 3. OŠ Brežice, 4. OŠ Sevnica, 5. OŠ Žužemberk; posamično: 5. Strgar, 8. Rancinger, 9. Ledič (vsi OŠ Brežice), 10. Noše (OŠ Žužemberk); starejše deklice - ekipno: 4. OŠ Dolenjske Toplice; posamično: 8. Avguštin, 19. Potočar (obe OŠ Dolenjske Toplice); starejši dečki - ekipno: 3. OŠ Brežice, 4. OŠ Žužemberk; posamično: 10. Erkič, 12. Držič (oba OŠ Brežice) in Struna (OŠ Žužemberk); mladinci - ekipno: 1. SŠ Brežice; posamično: 6. Tomič, 8. Kopinč in Davor Devčič, 10. Damir Devčič (vsi SŠ Brežice); mladinke - ekipno: 1. SŠ Brežice, 3. Gimnazija Novo mesto; posamično: 3. Kostanšek (SŠ Brežice), 6. Markovič in Botogelj (obe Gimnazija Novo mesto), 10. Ošina, 12. Lipovšek (obe SŠ Brežice). Ženska gimnastika odslej tudi v Krškem Ustanovljeno gimnastično društvo RAIN Krško, 5. aprila - V gostišču Murko je bilo na veliki petek ustanovljeno novo gimnastično društvo, RAIN Krško, ki bo kot amaterska športna organizacija združevala občane in predvsem vse ljubitelje gimnastike v krški občini, kjer je bila pred desetletji ta športna panoga zelo razvita. V začetku naj bi društvo gojilo predvsem žensko športno gimnastiko po programih republiške panožne zveze, kasneje pa tudi moško gimnastiko. Gimnastični klub RAIN, ki sicer nosi ime brežiškega gradu iz 17. stoletja, je bil namreč ustanovljen že leta 1993 v Brežicah in je že beležil vrsto vidnih uspehov. Telovadke tekmovalnega razreda so v sezoni 1992/93 postale državne pravkinje v kategoriji mlajše pionirke B program GZS, v naslednjih dveh sezonah pa so večkrat posegle po najvišjih mestih na selekcijiskih turnirjih in državnih prvenstvih. Trenutno je brežiški gimnastični klub RAIN v mirovanju, saj upravni odbor kluba ni bil več kos nastalim težavam. Ob dejstvu, da so tekmovalke zadnje tri tekmovalne sezone vsak dan trenirale v OŠ Cerklje ob Krki, je gimnastični klub RAIN zaradi že znanih birokratskih potez občine Brežice oz. tamkajšnjega oddelka za družbene dejavnosti ostal še brez klubskih prostorov. V začetku letošnjega leta se je "gonilni sili" Raina, trenerju Renatu Zorko, v pogovoru s krškim županom Danilom Siterjem porodila zamisel o ustanovitvi gimnastičnega društva v Krškem. To se je začelo uresničevati že septembra lani s predstavitvijo kluba v Cerkljah ob't Krki, sledilo je motorično testiranje deklic na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem in OS Leskovec, kjer od novembra že potekajo redni trenirki. Na ustanovni skupščini društva so ustanovni člani podpisali lisfrio o ustanovitvi, sprejeli statut in iz svojih vrst izvolili organe društva. Za predsednico je bila imenovana Karmen Molan. Tako je bil narejen prvi korak k popularizaciji gimnastike v Krškem, kjer se predstavnice nežnejšega spola razen pri plavanju, tenisu, plesu in streljanju do sedaj niso mogle udejstvovati. (Galex) Pomen dihalne vadbe za zdravje Upajmo, da nas je končno zapustila dolga in mrzla zima z veliko meglenimi dnevi in prisilnim bivanjem v zaprtih prostorih. Manj gibanja, več sedenja in ležanja je pomembno zmanjšalo prezračevanje pljuč. V pljučih se je izmenjalo manj zraka, zato je organizem dobil manj kisika, to pa je povečalo možnosti za razne infekcije dihalnih poti. Zmanjšala se je tudi odpornost organizma, to pa je povzročalo še dodatne zdravstvene težave. Kako to preprečiti? Zdaj že vemo, da brez temeljitega prezračevanja pljuč organizem prikrajšamo za določeno količino kisika, ki je pomemben dejavnik pri krepitvi zdravja in odpornosti organizma. Eden od načinov večje oskrbe organizma s kisikom je zdravilno dihanje v čistem in zdravem okolju. Prihaja čas, ki nam daje večje možnosti, da z dihalnimi vajami navajamo organizem za večjo sposobnost sprejemanja in predelave večje količine zraka. Torej, temeljni cilj dihalnih vaj je boljša oskrba organizma s kisikom. Poleg tega globoko dihanje s celimi pljuči izboljša prezračevanje vseh delov pljuč, ne samo nekaterih, kar se dogaja pri površnem dihanju v sedečem položaju. Dihalne vaje poleg tega krepijo tudi dihalne mišice in izboljšajo gibljivost prsnega koša. Toda, ali sploh vemo, kako dihamo in kako naj dihamo? Dihanje je funkcija, na katero lahko v veliki meri sami vplivamo. Ko se rodimo, dihamo samodejno, globoko in pravilno, ne da bi se tega zavedali, pozneje pa se začnejo manjše ali večje stresne situacije in negativni vpliv teh pojavov na dihanje. Znano je, da v stresni situaciji dihamo drugače kot v mirnem spanju. Zato je zelo pomembno, da se naučimo pravilnega zdravilnega dihanja, ker z zavestnim dihanjem lahko za svoje zdravje in vitalnost veliko naredimo. S posebnimi dihalnimi vajami je mogoče izboljšati telesno sposobnost, okrepiti dihala in s tem zmanjšati negativne posledice nepravilnih življenjskih navad. Ko bomo povečali moč dihal in vitalno sposobnost, pa je potrebno pri tem tudi ostati. Zato se moramo poleg dihalnih vaj ukvarjati z rekreativno vadbo za zdravje. To je pomembno, ker je treba neprestano uporabljati mišice, ki smo jih z urjenjem okrepili. Če to opustimo, ponovno oslabijo in se spremenijo v maščobno tkivo. Ker se dihanje od drugih življenjsko pomembnih procesov v našem telesu razlikuje po tem, da nanj lahko vplivamo, dajemo v programu rekreativne vadbe za zdravje dihalnim vajam velik pomen. Prihodnjič o vadbi za zdravo dihanje. ŠAHOVSKI KOTIČEK Krški upokojenci ekipni državni prvaki Društvo upokojencev Trbovlje je v svojih prostorih organiziralo ekipno šahovsko prvenstvo društev upokojencev Zasavja in Posavja za leto 1996. Prvenstva se je udeležilo devet štiričlanskih ekip občin Zasavja in Posavja. Ker so imeli domačini dve ekipi, je moštvo Trbovlje Rudnik tekmovala izven konkurence. Tekmovanje je potekalo po sistemu Berger. Ekipni šahovski prvak društev upokojencev Zasavja in Posavja za leto 1996 je postala ekipa DU Krško. Omenimo, da je edino DU Sevnica premagalo prvake iz Krškega, in sicer z rezultatom 2,5:1,5. Končni vrstni red: 1. DU Krško (22,5 točk), 2. DU Radeče (21), 3. DU Hrastnik (20,5), 4. DU Zagorje (19,5), 5. DU Sevnica (18), 6. DU Trbovlje I (18), 7. DU Utija (10), 8. DU Senovo (7,5), 9. DU Brežice (7). K Državno ekipno prvenstvo za fante do 15 let Na državnem ekipnem prvenstvu za fante do 15 let v Črnomlju ekipa Krškega nastopila kot prvak regije in osvojila 3. mesto. Konkurenca je bila zelo ostra, saj bi ekipa Krškega z dvema remijema več osvojila 1. mesto. Za krško ekipo so nastopili: Novak, Tomažin, Vilic, Župevc in Golob. Ob ekipnem uspehu Krčanov omenimo, da je Sašo Župevc dobil zlato medaljo kot najboljši igralec na četrti deski, na drugi oziroma tretji deski pa sta srebrni medalji prejela Vilic in Tomažin. (J.A.) Šahovski festival na Bledu Na šahovskem festivalu na Bledu so dobro nastopili šahisti ŠK Triglav Krško in na turnirju A odigrali vidno vlogo, če vemo, da je bil to najmočnejši turnir v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji, saj je na njem nastopilo kar dvanajst velemojstrov. Največje presenečenje turnirja je bil Igor Šitnik, ki je v zadnjem kolu izgubil z velemojstrom Koželjem, vendar kljub temu osvojil prvi bal za mednarodnega mojstra. Rezultati šahistov ŠK Triglav Krško: 5. Sermek, 8. Pavasovič, 11. Šitnik, 17. Meštrovič. Na B turnirju je presenetil Gorazd Novak, ki je osvojil 12. mesto in naslov mojstrskega kandidata. Novak je četrti mojstrski kandidat v Posavju in eden najmlajših in najperspektivnejših šahistov Posavja. (J.A.)________________________________________ ..... ... .......... . : ¦ ¦ ;.. ... : Posavje je še Tarna regija Posavski prekupčevalci tudi v tujih zaporih Trenutno so v Posavju še lahko počutimo varno oziroma lahko rečemo, da smo varna regija," je na tiskovni konferenci UNZ Krško o varnostnih razmerah na področju kriminalitete v lanskem letu povedal načelnik Urada kriminalistične službe Sašo Jejčič. Za lansko leto policisti na območju UNZ Krško beležijo upad splošne kriminalitete, obratno pa je na področju gospodarske, ki se je povečala za 33,8 odstotka v primerjavi z letom poprej. To je rezultat kadrovske okrepitve skupine za odkrivanje gospodarskega kriminala, ki ga je veliko težje odkriti kot klasičnega. "Zanimiv je tudi podatek, da nas porast gospodarskega kriminala uvršča na drugo mesto v Sloveniji, takoj za Koprom," je še dodal načelnik Jejčič. Kot je povedal Alojz Zemljak, vodja oddelka za gospodarski kriminal, je porast kaznivih dejanj na področju gospodarstva tudi posledica lastninskega preoblikovanja podjetij in s tem povezanega oškodovanja družbenega premoženja. Policisti so lani podali sedem ovadb za družbeno škodo v višini 13,6 milijonov tolarjev. V zfcdnjem času se tudi v Posavju pojavlja oblika organiziranega kriminala, predvsem na področju mamil, kraje avtomobilov, izsiljevanja in trgovine z orožjem. Na prvem mestu so mamila, saj so policisti lani zabeležili nekaj odmevnejših uspehov. Ovadili in prijeli so več preprodajalcev ter zasegli večjo količino mamil, od sadik indijske konoplje do heroina in kokaina. Skupno je bilo v lanskem letu ovadenih 28 oseb za 18 kaznivih dejanj trgovine z mamili. Trenutno se v zaporih v tujini nahaja tudi nekaj občanov iz Posavja. Na Nizozemskem je zaprt J.B. iz Krškega, ki je posedoval večjo količino kokaina, kanabisa, LSO in tablet ecstasv. V italijanskih zaporih se zaradi trgovine z mamili nahajata J.Š. iz Brežic in K.D. iz okolice Krškega. Na Nizozemskem je bil na dolgoletno zaporno kazen zaradi zvodništva obsojen Miro V. iz Krškega. V Posavju je bilo v lanskem letu ukradenih šest vozil, od tega so štiri našli. Več vozil pa so policisti zasegli na mejnih prehodih, kjer so pregledali 106 vozil, v 56 primerih pa odkrili, da gre za ponarejene številke. Vodja oddelka za klasični kriminal, Ivan Urek, je spomnil na dva lanskoletna umora, štiri poskuse umora in 29 samomorov. Pri samomorih prevladujejo moški, stari od 45 do 50 let, več kot polovica je poročenih, najpogostejši način pa je obešanje. Zabeležili so tudi 10 poskusov samomora, pri tem pa so prevladovale ženske.(Galex) *A KRONIKA Porast števila prometnih nesreč Na območju UNZ Krško se je v prvih treh mesecih letošnjega leta pripetilo 207 prometnih nesreč (200 v letu 1995), kar predstavlja 4-odstotni porast števila vseh prometnih nesreč v primerjavi s preteklim letom. V teh prometnih nesrečah je 8 (5) oseb umrlo, 38 (55) je bilo telesno poškodovanih, v 179 (156) prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Vinjenost voznikov je bila ugotovljena v 23 (36) prometnih nesrečah, kar pomeni, da so bili vozniki vinjeni v 11,1 (18) odstotkih vseh prometnih nesreč. Prevrnjeno vozilo ostalo na vozišču Za D.R., roj. 1968, iz Krškega je bilo v četrtek, 4. aprila 1996, ob 00.30 odrejeno pridržanje do iztreznitve. Policijsko patruljo PPP Krško, ki je dan prej opravljala naloge na magistralni cesti Obrežje-Gmajna, je OKC UNZ ob 20.36 napotil na kraj prometne nesreče, ki se je zgodila pri Veliki vasi. Ob prihodu na kraj nesreče je bilo ugotovljeno, da se je na travnem vseku prevrnilo tovorno motorno vozilo, ki je potem delno segalo na vozišče. Kraj nesreče ni bil zavarovan, pa tudi voznika ni bilo od nikoder. Ob 21.55 je do policistov prišel D.R. in se predstavil kot voznik prevrnjenega vozila, vendar nikakor ni hotel dati svojih podatkov, še manj pa pokazati dokumente. Spri se je s policistoma in enemu celo strgal obleko. S strokovnim prijemom je bil napadalec obvladan. Ker se je D.R. še kar upiral, sta ga policista hotela vkleniti, vendar je D.R. z glavo udaril policista v obraz. Vročekrvneža so prepeljali na PP Krško, kjer so ugotovili njegovo istovetnost, odrejen pa je bil tudi strokovni pregled, ki je bil opravljen v ZD Krško. D.R. se je tudi v zdravstvenem domu do policistov vedel nedostojno in jim grozil s pretepom. Zaradi vinjenosti je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve, proti njemu bo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. Po dolenjki kar 178 km/h Posebne vrste rekord je v četrtek, 4. aprila 1996, ob 17.41 postavil voznik osebnega vozila P.A., roj. 1959, državljan RH. Na magistralni cesti Obrežje-Gmajna, pri Skopicah, je omenjeni pripeljal s hitrostjo kar 178 km/h, kljub temu, da je na tej cesti s splošnim predpisom hitrost omejena na 100 km/h. Rekorder se bo srečal s sodnikom za prekrške. Uporni voznik prespal na hladnem V soboto, 6. aprila 1996, je bil na PP Sevnica ob 19. uri dan v prostor za pridržanje do iztreznitve K.F., roj. 1975, iz Žurkovega Dola. Ob 18.15 je patrulja PP Sevnica opravljala nadzor prometa po mestnih ulicah Sevnice. Pri tem je ustavljala na Kvedrovi cesti, v neposredni bližini trgovine Miko, voznika neregistriranega osebnega vozila zastava 101, ki pa ni upošteval znaka policista, pač pa je objestno vožnjo nadaljeval proti Trgu svobode. Nato je Pod Vrtačo zapeljal čez spuščene polzapornice ter nadaljeval vožnjo proti Žurkovemu Dolu. Ustavil je pred eno od stanovanjskih hiš. Ugotovljeno je bilo, da gre za K.F., ki je pri postopku začel žaliti policista, saj se je nameraval odpeljati naprej, vendar so mu to preprečili. Zaradi pasivnega upiranja pri postopku je policijska patrulja uporabila fizično silo in sredstva za vklepanje in vezanje. Prepeljali so ga na PP Sevnica, kjer je bil zanj odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 1,8 g/ kg alkohola v izdihanem zraku, zatem pa je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve. Kljub zaviranju je "počilo" Na lokalni cesto v naselju Blanca se je v nedeljo, 7. aprila 1996, ob 17.55 zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi huje, dve pa lažje telesno poškodovali. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša milijon tolarjev. Voznik osebnega vozila Š.J., roj. 1959, iz Kladja nad Blanco, se je vključeval v promet na lokalno cesto s parkirnega prostora pri gostilni "Pire" na Blanci in zavijal levov smeri proti Brestanici. V tem trenutku je iz Brestanice z osebnim vozilom pripeljal P.M., roj. 1950, iz Sevnice, ki je, da bi preprečil trčenje, zavil na nasprotni vozni pas in močno zaviral, vendar je kljub temu prišlo do trčenja. V nesreči sta se voznik Š.J. in sopotnica v vozilu P.M-ja, P.A., roj. 1952, hudo telesno poškodovala, voznik P.M. in njegova druga potnica, P.G., roj. 1976, pa sta dobila lahke telesne poškodbe. "Vodovoda!-" povzročil materialno škodo S.Š., roj. 1950, iz Šentlenarta je bil oškodovan z vlomom. Neznanec je v času med 6. in 8. aprilom 1996 prišel do poslopja Agrarie Brežice in z zadnje strani vstopil skozi odklenjena vhodna vrata, ki vodijo v prvo in drugo nadstropje, kjer je stanovanje S.Š. Ker lastnika ni bilo doma, je storilec z neznanim kovinskim predmetom na vzvod odprl vhodna vrata in vstopil v notranjost stanovanja. V spalnici je odprl omare, pregledal pa je tudi vsebino omar v otroški sobi. Zatem je odšel v kuhinjo, kjer je odprl vodno omarico in izvlekel cev sifona iz odtočne cevi, ki se nahaja v zidu, ter nato odprl vodo. Voda je pričela iztekati po kuhinjskih tleh in pronicati skozi parket v prvo nadstropje, v pisarne Agrarie Cvetja, od tam v prostore pisarn Agrarie Proizvodnje in trgovine, na koncu pa je voda prišla do kletnih prostorov, kjer je arhiv. Neznani storilec ni odnesel ničesar, zaradi vode pa je nastala materialna škoda, ki znaša okoli 2.000.000 tolarjev. Voznica ni upoštevala prometnega znaka Na magistralni cesti Drnovo-Krško se je v torek, 9. aprila 1996, ob 7. uri zgodila prometna nesreča v kateri sta dve osebi dobili posebno hude telesne poškodbe, dve pa sta se lažje poškodovali. Voznica osebnega vozila M.N., roj. 1969, iz Zagorja ob Savi je vozila po priključku z magistralne ceste z Obrežja proti Drnovemu. Ko je pripeljala do križišča kljub prometnemu znaku USTAVI svojega vozila ni ustavila, temveč je z nezmanjšano hitrostjo zapeljala na magistralno cesto proti Drnovemu. V tem trenutku je iz Krškega pravilno pripeljal voznik kombiniranega vozila J A, roj. 1946. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem sta voznica M.N. in njena sopotnica M.J. dobili posebno hude telesne poškodbe. Ostala dva potnika iz njenega vozila, M.A., roj. 1965, in H.A., roj. 1972, pa sta se lažje telesno poškodovala. Po denar v Vesna bar M.B., roj. 1971, iz Apnenika pri Velikem Trnu je v torek, 9. aprila 1996 ob 11.50 prišel v gostinski lokal Vesna bar v Vrbini. Ko je bil postrežen, je lastnik lokal zaradi opravkov zapustil. M.B. je to izkoristil in iz blagajne odvzel 30.000 tolarjev, vendar ga je pri tem opazila čistilka, ki mu je dejala, naj denar vrne. M.B. se za opozorilo ni zmenil in se je odpeljal. O tatvini je bil obveščen OKC UNZ, ki je obvestil vse policijske patrulje, in tako so osumljenca izsledili policisti PP Brežice. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da M.B. vozi brez vozniškega izpita. Policisti iz Brežic so storilca izročili kolegom iz PP Krško. Nasilnež napihal 3,09 V torek, 9. aprila 1996, je ob 19.30 OKC UNZ Krško po telefonu poklical občan N.M., roj. 1934, iz Znojil pri Studencu in povedal, da je domov prišel njegov sin, ki da je vinjen in grozi s pretepom. N.F. se je omenjenega dne okoli 19.10 pripeljal domov s kolesom z motorjem. Ob robu ceste je bil parkiran sosedov osebni avtomobil, v katerega je N.F., roj. 1969, trčil. Med lastnikom vozila in N.F. je prišlo do prepira in pretepa. Ob prihodu patrulje se N.F. ni pomiril in je nadaljeval s kričanjem in grožnjami sosedom in staršem. Na opozorilo patrulje, naj se pomiri, je skušal pobegniti v bližnji gozd, vendar so ga policisti prijeli in privedli na PP, kjer je bil opravljen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 3,09 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Zoper nasilneža je bilo odrejeno pridržanje. "Natakar! Taksi prosim." Posavski vozniki ne marajo taksistov V okviru akcije "Natakar! Taksi prosim "so policisti UNZ Krško v soboto, 6. aprila 1996, izvedli na območju Posavja javno napovedan poostren nadzor prometa med 21. in 5. uro, s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. V času izvajanja poostrenega nadzora so policisti ustavili 351 voznikov motornih vozil. Zoper 101 voznika so odredili preizkus z alkotestom. Ugotovljeno je bilo, da je kar 42 voznikov pod vplivom alkohola sedlo za volan, zato jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje ter prepovedana nadaljnja vožnja. Najvišja stopnja alkoholiziranosti je bila 2,20 promila, ki so jo policisti ugotovili pri vozniku osebnega avtomobila na območju občine Krško. Policisti so ugotovili še 17 drugih kršitev cestnoprometnih predpisov, zaradi katerih bodo zoper kršitelje podali predloge za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Izrekli so tudi 19 mandatnih kazni na kraju prekrška. V času izvajanja akcije "Natakar! Taksi prosim." (od 15. marca do 10. aprila 1996) so policisti na območju UNZ Krško izdali 587 zloženk, preizkusili 519 voznikov, od katerih jih je 178 vozilo pod vplivom alkohola. Zabeležili so tudi 68 odklonov alkotesta. (Galex) Preventivna akcija »KOLESAR" V času od 15. aprila do 10. maja 1996 bodo policist) izvajali akcijo "Kolesar*. Temeljni namen akcije je preventivni vpliv na rizično skupino prometnih udeležencev, ki se vozijo s kolesi. Z njo želijo policisti doseči, da bi kolesarji spoznali nevarnosti, ki jim pretijo v cestnem prometu, spoznali pomen opreme kolesa in brezhibnost naprav na njem ter uporabo varnostne čelade. Kolesarji v cestnem prometu so namreč pogosto žrtve motoriziranega prometa, vendar je v veliko primerih vzrok za tako stanje ravno pri kolesarjih. Zloženko "Veselo na kolo" bodo policisti vročali kolesarjem, ki bodo storili kakršno koli kršitev v cestnem prometu. Posebna skrb bo namenjena starostni strukturi do 15 let in starejšim osebam. dneh so gasili osebni avtomobil, novo stanovanjsko hišo v Sromljah, na pomoč pa so priskočili tudi pri treh travniških požarih. V ponedeljek, 8. aprila 1996, so bili ob 17.15 gasilci GD Brežice okolica obveščeni, da na cesti v bližini železniškega prehoda v Brezini gori osebni avtomobil. Na kraj dogodka je prišlo sedem gasilcev, in do 17.30 je bil požar pogašen. Zakaj je zagorelo, še ni znano. Od ponedeljka, 8. aprila, pa do četrtka, 11. aprila 1996, so bili zabeleženi kar trije travniški požari. Gasilci GD Sevnica so gasili prvi, in sicer na Prvomajski ulici. Požar je gasilo pet gasilcev in osem občanov. Večje škode ni bilo. Trije gasilci PGE Krško so priskočili na pomoč dvema domačinkama, ko je zagorel travnik na Kalcah (Veliki Trn). Do požara je prišlo zaradi požiganja suhljadi. Ko je prišlo do travniškega požara v Presladolu (občina Krško), je bila nevarnost, da se požar razširi v gozd. Tudi v tem primeru domačini niso stali križem rok, in ob pomoči gasilcev je bil požar pogašen. Verjetno se lahko le hitri intervenciji gasilcev in pomoči domačinov zahvalimo, da škoda v naravi v omenjenih treh požarih ni velika. V petek, 12. aprila 1996 pa so bili ob 15.15 uri gasilci OGZ Brežice obveščeni o požaru na novi stanovanjski hiši v Sromljah. Gorelo je v stanovanjskih prostorih hiše, požar pa je gasilo kar 33 gasilcev OGZ Brežice, GD Globoko, GD Brežice-okolica, GD Dečna sela, GD Sromlje in GD Pohanca. Škoda po nestorkovni oceni gasilcev znaša 2.300.000 tolarjev. Raznovrstna bera orožja na MMP Obrežje Tudi tokrat je bilo na MMP Obrežje pestro. Policisti so pri kontroli in pregledu vozil našli kar nekaj orožja. Njihova zbirka je tokrat bogatejša za dve pištoli kal. 7,62 mm in pištolo kal. 7,55 mm (obe znake Crvena zastava), pištolo (znamke TT) kal. 7,62 mm, avtomatsko puško, štiri plinske samokrese in 46 plinskih nabojev različnega kalibra, pištolo znamke VValther kal. 7,65 mm ter dve plinski pištoli kal. 8 mm. Policisti so zasegli tudi dva noža (bodalo), nož na vzmet, našli pa so celo električni kabel, prirejen v gumijevko. Skoraj pri vsem kršilcih so našli tudi naboje, in teh je bilo kar 147 (vsi kal. 7,62 mm). Vse našteto je skušalo čez mejo spraviti enajst "ljubiteljev orožja". Dva kršitelja sta bila državljana Nemčije, in sicer so pri enem našli nože in gumijevko, drugemu pa je bilo zaseženo strelno orožje. Šest nepridipravov je bilo državljanov naše sosede Hrvaške, dva sta bila iz BiH, eden pa iz Turčije. Omenimo še, da imajo kar štirje od naštetih kršiteljev (po dva iz RH in BiH) začasno bivališče v Nemčiji. Gorelo je Lahko rečemo, da so imeli gasilci kar precej dela V preteklih Poostren nadzor prometa na magistralki Zaradi slabih prometnovarnostnih razmer na magistralni cesti Ljubljana-Obrežje so policisti UNZ Krško 5. aprila 1996 med 13. in 16. uro izvedli poostren nadzor cestnega prometa od Grmovelj do Obrežja. Ustavljenih je bilo 84 voznikov motornih vozil, ki so v 37 primerih prekoračili hitrost, varnostni pas ni bil uporabljen v 36 primerih, zabeleženih pa je bilo še 11 drugih kršitev. Zoper kršitelje je bilo podanih šest predlogov za uvedbo postopka o prekršku, v ostalih primerih pa so bile kršiteljem izrečene mandatne kazni. Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice, ki jo zastopa župan Jože Avšič, na podlagi sklepa župana obljavlja JAVNI RAZPIS za izbiro najustreznejšega investitorja za obnovo in promocijo posesti •grad Pišece' 1. Predmet tega razpisa je izbira najugodnejšega investitorja obnovitve in prenovitve gradu Pišece, lociranega na parcelah, pripisanih k vi. 79 k.o. Pavlova vas. Celotna posest je locirana na južnem pobočju Orliškega pogorja, ki sodi v sklop Spominskega parka Trebče. Grad in posest tvorita samostojno celoto, ki glede na lokacijo sodi v Občino Brežice. Grad skupaj s posestvijo sodi med reprezentativne objekte. Tlorisna površina pozidanega grajskega kompleksa znaša 1.490 m2. Grad je obremenjen, v gradu namreč prebivata dva stanovalca, ki zasedata dva grajska prostora. 2. Ponudnik oziroma Investitor je lahko samo pravna oseba z registriranim sedežem v Republiki Sloveniji. 3. Predvidena investicija in investicijska dela obsegajo celotno sanacijo grajskega kompleksa in grajske posestvi. Investicijska dela se bodo vršila po naslednjem vrstnem redu: a) sanacija obrambnega zidu gradu, ki se LL FILMSKI SPORED "Kino servis' Brežice Kino Kostanjevica 18., 19., 20. in 21. IV. ob 18. in 20. uri 20. IV. ob 20. uri: NEVARNA SRCA, in 22. IV. ob 20. uri: ZLOMLJENA drama 21. IV. ob 20. url: DOLGA POT PUŠČICA (dts), akcijski 23. in 24. IV.: DOMOV, melodrama ni predstav (dts): 6-kanalni digitalni ton Kulturni dom Krško 18. IV. ob 19. uri, 19. IV. ob 20. uri in 21. IV. ob 18. uri: ZLOMLJENA PUŠČICA, srhlpvka Kino Šentjernej 19. IV. ob 19. uri: NEVARNA SRCA, drama 19. IV ob 21. uri: DOLGA POT DOMOV, melodrama izdela kot oporni zid; b) sanacija celotne strešne konstrukcije In stavbnega pohištva; c) opremljanje notranjih prostorov; d) komunalno opremljanje ter ureditev zunanje okolice grajske posesti; Vse v skladu z gradbeno in ostalo tehnično dokumentacijo, ki jo priskrbi investitor. Za vsa predvidena dela je potrebno pridobiti predhodno pisno soglasje Občine Brežice, ki izvaja tudi kvalitativni in kvantitativni nadzor nad izvajanimi deli. Predvidena dela se bodo izvajala po vnaprej pripravljenem zaporedju in v določenih časovnih anuitetah. Sedanja gradbena vrednost grajskega kompleksa po obstoječem cenitvenem poročilu znaša 37,575.424,81 SIT. 4. Investicijo in investicijska dela v celoti nosi investitor oziroma ponudnik. Občina Brežice bo z investitorjem oziroma izbranim ponudnikom v roku 3 dni po izbiri najugodnejšega ponudnika sklenila pogodbo, v kateri bodo natančneje opisana predvidena dela, pogoji in način izvedbe le-teh. 5. Občina Brežice bo z investitorjem v zameno za opravljen investicijski poseg in dela sklenila zakupno pogodbo, na podlagi katere bo investitor pridobil pravico posesti in pravico upravljanja kompleksa grad Pišece. Način, časovno veljavnost in ostale pogoje v zvezi z upravljanjem in koriščenjem gradu bodo pogodbene stranke dogovorile pred podpisom zakupne pogodbe. 6. Investitor mora skupaj s svojo ponudbo pripraviti in staviti v vpogled celoten finančni konstrukt in plan aktivnosti, ki jih bo opravljal na gradu Pišece. Plan aktivnosti obsega tako celotni investicijski vložek in poseg kakor tudi način koriščenja in opravljanje poslovne dejavnosti na gradu Pišece, kar vse tudi predstavlja merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika. 7. Ponudba za ta javni razpis mora biti vložena na vložišču občine Brežice najkasneje do 06.05.1996. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj - ponudba grad Pišece". Na ovojnici naj bo napisan točen naslov ponudnika. 8. Javno odpiranje ponudb bo 10.05.1996 v prostorih Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18. Pri odpiranju ponudb morajo biti navzoči predstavniki ponudnikov oziroma njihovi pooblaščenci, vsi pa morajo predložiti pisno pooblastilo ter potrdilo o slovenskem državljanstvu. Nepravočasno prispele ali nepopolne ponudbe komisija ne bo obravnavala In bodo zavrnjene. 9. O izidu izbora ponudnika bo komisija obvestila vse udeležene najkasneje v roku 3 dni po odpiranju ponudb. 10. Vse dodatne informacije glede tega razpisa dobite na tel. št. 0608/62-050 int. 216, int. 247 ali int. 243. Občina Brežice Kino Sevnica (nismo dobili podatkov) zavarovalnica triglav d.d. uubljana območna enota KRŠKO OGLAŠA na podlagi 5. člena Pravilnika o organizaciji in načinu poslovanja Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana CENILCA - LIKVIDATIRJA ŠKOD za določen čas - dobo šestih mesecev. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo strojne smeri, - da imajo tri ali štiri leta delovnih izkušenj. Pisne oriiave ie treba poslati v roku petnajst (15) dni po oglasu del in nalog na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. LJubljana/Območna enota Krško, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško. K prijavi je potrebno listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, navedene v tem oglasu. Izbira kandidata bo opravljena v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najpozneje 14 dni po opravljeni izbiri. ^LPCh UPRAVA In TRGOVINA: B. MJavcev 3, Brežic« TeUFax: 0606 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI VVindovvs 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.:0608/22 906 068/321 225 Mobitel: 0609/614 460 y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 ^ 068/81-118 PL NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 068/323-000 TELEVIZIJA NOVO MESTO s Trdinovega vrha nit kanalu vsak ponedeljek ob 1 S. uri OTROŠKA ODDAM In po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. In 21. url NOVICE STUDIOBREZICE RADIO POSAVJE zavarovalnica triglav d.d. Ljubljana območna enota KRŠKO OGLAŠA na podlagi 5. člena Pravilnika o organizaciji in načinu poslovanja Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana razpis za dela in naloge ZASTOPNIKA ZA PRODAJO KAPITALNIH ZAVAROVANJ - OSEBNIH - delo po pogodbi (pogodbeno delo), z možnostjo kasnejše redne zaposlitve Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, splošne, upravno-administrativne smeri. Pisne prijave je treba poslati v roku petnajst (15) dni po oglasu del in i nalog na naslov: \ Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Krško, Trg'' Matije Gubca 3, 6270 Krško. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, navedene v tem oglasu. Izbira kandidata bo opravljena v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najpozneje 14 dni po opravljeni izbiri. I OBČINA KRŠKO Oddelek za gospodarske dejavnosti OBVESTILO Stanovanjski sklad Republike Slovenije je dne 19.3.1996 objavil razpis za dolgoročna stanovanjska posojila, namenjena vsem tistim, ki kupujejo stanovanja In izvajajo rekonstrukcije stanovanjskih objektov. Vsi, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, lahko oddajo svoje vloge od 6. do 12. maja 1996 samo s priporočeno pošiljko na naslov Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, Ljubljana. Vloge naj oddajo prosilci na posebnem obrazcu Stanovanjskega sklada RS, ki se od 15. aprila dalje dobijo na vseh pooblaščenih enotah Pošte Slovenije. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Stanovanjskega sklada RS v Ljubljani ali po tel. št. (061) 17-10-500, 17-10-516 ali 17-10-517. Menjalnica BtfettBZt *¦ NAJUGODNEJŠI DNEVNI TEČAJI Krško 0608/21-851 Sevnica 0608/41-680 mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. -M^MALI OGLASI Prodam aH oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Prodam dva pograda (štiri ležišča). Cena po dogovoru. Tel.: 32-696 (zvečer). Prodamo enostanovanjsko hišo z manjšim vinogradom In sadovnjakom na odlični lokaciji na Velikem Kamnu. Vsa parcela meri 50 arov. Tel.: 061/483-923 (popoldan). Prodam starejšo hišo v Starem Gradu. Cena po dogovoru. Tel.: 31-503. V Posavju prodam vikendhišo s travnikom in gozdom. Tel.: 004114622718 (Švica). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v" prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 82J0 Krško. V najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali skladišče (8x11 m). Tel.: 56-168. Oddam trgovski lokal (45 m2), lahko tudi več v obrtni coni Sevnica. Tel.: 41-348. telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan). Na Cesti 4. julija 66 prodamo trisobno stanovanje (centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904 Prodam opel kadett 1.3 GLS, letnik 1984, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 33-991 (Testen, po 16. uri). Mercedes 200 D, starejši letnik, registriran do avgusta 1996, poceni prodam. Tel.: 33-975 (dopoldan), 31-984 (popoldan). Prodam karamboliran (desno spredaj) vugo 55 koral, letnik 1988, temno modre barve, registriran do avgusta 1996. Cena 1.200 DEM. Tel.: 62-739. Prodam žensko gorsko kolo s Shimano opremo (18 prestav). Cena 15.000 tolarjev. Tel.: 69-296 (po 19. uri). Prodam mladička srnastega pinča, primerne za stanovanje. Tel.: 0601/84-157. Prodam črno usnjeno motoristično jakno z všitim ledvičnim pasom, na ramenih in komolcih podložena, številka 54, kot nova. Cena 35.000 tolarjev oziroma po dogovoru. Tel.: 78-365 (po 15. uri). Izdelujem garažna vrata, vrata za kurilnice, balkonske ograje, stopnice. Tel.: 43-269 (popoldne ali zvečer). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Eno-, dvo- ali trisobno . opremljeno stanovanje na Vidmu vzamem v najem. Tel.: 31-248. Ugodno prodam enoinpolsobno opremljeno stanovanje v Krškem (centralno ogrevano, KATV) v izmeri 48 m2. Tel.: 87-364. Prodam Zastavo 101 GX, letnik 87/88, prevoženih 88.000 km, cena 1.800 DEM. Tel.: 33-845 Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b prodam (KATV, CK, Tuji jeziki. Inštruiram nemščino, angleščino in italijanščino, vse stopnje. Tel.: 89-247. Inštruiram kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 21-209 (zjutraj ali zvečer). Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure ali svečer od 18. ure naprej). Mazdo 323 barve Sedan, letnik 1990, rdeče barve, lepo ohranjeno, prvi lastnik, z avtoradiom in originalnim prtljažnikom za 6 parov smuči, zelo ugodno prodam, cena 10.500 DEM. Tel.: 87-194 (dopoldan) in 87-546 (po 15. uri). -t. Lakota in žeja po 'športni dvorani Občinska uprava in svetniki tečejo poslednji krog Krško, 15. aprila - Športna dvorana ob novem srednješolskem centru še vedno buri duhove, bi lahko rekli. Krški občinski svet je namreč zavrnil predlog o sofinanciranju večnamenske športne dvorane, kar je povzročilo pravi val ogorčenja občanov, predvsem v samem mestu Krško. Prav zaradi tega je tudi Krajevna skupnost Krško sklicala razširjeno sejo Sveta KS, na kateri so spregovorili o tej, tako za občino Krško kot Posavje, pomembni investiciji. Na seji, ki so se jo ob članih sveta KS udeležili tudi Niko Žibret, svetovalec Vlade RS in vodja službe za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport, Branko Jane, poslanec v državnem zboru, več občinskih svetnikov iz KS Krško ter predstavniki Športne zveze Krško, so bili vsi enotnega mnenja, da Krško večnamensko športno dvorano potrebuje. Zato so tudi podprli predlog KS Krško, da oboinski svet ponovno obravnaVa izgradnjo večnamenske dvorane, Urad župana pa prouči oz. predlaga dodatne vire financiranja, ker se vsi dobro zavedajo, da je samoprispevek le iluzija. Že na seji občinskega sveta je bilo popolnoma jasno, da je izgradnja takšne dvorane povsem upravičena, vendar zelo velik zalogaj za krško občino oz. njen proračun. Pri tem je večina svetnikov načeloma podpirala izgradnjo, ker pa so se pojavljali dvomi o virih financiranja in slaba izkušnja pri investiciji v dom starejših občanov, je zadeva padla. "Če bo enak predlog ponovno prišel na svetniške klopi, sem prepričan, da bo ponovno zavrnjen," je povedal Franci Bogovič, predsednik občinskega sveta. Zato se mnogi sprašujejo, ali ne bi bilo bolje, da se zgradi nekoliko manjša dvorana, ki bo znižala investicijo za okoli 90 milijonov tolarjev, kot pa da ostanemo brez nje. S tem so soglašali tako posamezni občinski svetniki, vodstvo krajevne skupnosti kot tudi predstavnik šolskega ministra. Četudi manjša, samo da je. Vsi se namreč zavedajo, da bi ta dvorana ob novi srednji šoli služili tako šoli, športu in vrsti ostalih dejavnosti, od raznih prireditev, koncertov do sejmov ipd. V zadnjem času je bilo izrečeno tudi veliko pikrih račun športa v krški občini, a prav prijetno je bilo slišati misel predsednika krške športne zveze, ki je dejal, da so športni uspehi krških športnikov v zadnjem času še povečali žejo in lakoto naših otrok pri udejstvovanju v športu. (Galex) Speedway praznik v Ljubljani Zmagoslavje Lekšeta in Omerzela Ljubljana, 14. aprila - Na stadionu v Šiški je v nedeljo potekala prva dirka posameznikov za državno prvenstvo v speedwayu. V lepem, a hladnem vremenu so gledalci videli zanimive in napete boje najboljših slovenskih mojstrov peščenih stez. Speedwayisti AMD Krško so nastopili zelo razpoloženi, kar je tudi vplivalo na končni rezultat. Krčana Lekše in Omerzel sta osvojila prvo in drugo mesto, Izak Šantej pa si je z Ljubljančanom Pintarjem delil tretje mesto. Zanimive so bile vse vožnje, v katerih so nastopili tudi mlajši vozniki, ki so zabeležili nekaj padcev, a na srečo brez poškodb. Izkušeni Krešo Omerzel je v sedmi vožnji izgubil dvoboj s klubskim kolegom Lekšetom, ki je v 14. vožnji moral priznati premoč Pintarju, piko na i pa je v 17. vožnji dodal Krčan Šantej, ko je gladko premagal Pintarja in Omerzela. V skupni razvrstitvi je tako slavil Lekše s 14 točkami, sledijo Omerzel 13 (oba Krško), Pintar 12 Ljubljana), Šantej 12 (Krško), peterca 11 Ljubljana) ... Mlada Krčana "tojs in Škoberne .ta z nastopom •adovoljila, z doseženim rezultatom pa nekoliko manj, saj sta se uvrstila na 11. do 15. mesto z osvojenimi Vrtnarija Fritz Ramovš Sevnica !iii»lHiiiiiiiiisiiii»'««'"' Vse je lepše, kjer so rože! Vse ljubitelje rož vabimo k nakupu doma vzgojenih balkonskih sadik, enoletnic in trajnic. Sadike smo vzgojili v kakovostni zemlji, dognojili z dolgotrajnim gnojilom in utrdili v naših klimatskih razmerah. Poleg sadik vam nudimo tudi zemljo za sajenje, specializirana gnojila za vse vrste cvetlic ter napotke za nego in vzgojo. Vse omenjeno nudimo v vrtnariji Fritz & Ramovž v Ribnikih ter v cvetličarni Silva na Prešernovi ulici v Sevnici. Letos razpisujemo nagradni natečaj za najbolj domiseln in najlepši balkon ali gredico, iz rastlin, ki ste jih ali jih še boste kupili pri nas. Dolenjske pekarne pri Saški V sredo, 24. aprila, bodo v prodajalni pri bistroju Saša v Krškem Dolenjske pekarne iz Novega mesta ponovno pripravile pokušino svojih dobrot. Izdelke svojih pekarskih mojstrov bodo v prodajalno Maje Zorko pripeljali že ob 8. uri zjutraj. Na svoj račun bodo prišli vsi, ki znajo ceniti dober kruh. Ivan Brumat iz Dolenjskih pekarn in Maja Zorko, lastnica Saše, obljubljata, da bo na voljo širok izbor polnozrnatih kruhov in peciv. Ne pozabite: Dolenjske pekarne dajo veliko poudarka zdravi prehrani! Pritožba Vitacela in Videm papirja je zavrnjena Tik pred oddajo materiala v tiskarno smo izvedeli, da je okrožno sodišče v Krškem le izdalo pisni odpravek sodbe in sklepa o sporni prodaji Vidmovega premoženja na javni dražbi, kije bila 13. marca letos. Kot je znano se je ta končala tako, da je premoženje, gre za linijo za proizvodnjo papirja, celuloze, lesovine in odpadnega papirja, infrastrukturne objekte in pripadajoča zemljišča za 500 tisoč mark več, kot sta ponudila podjetji Vitcel in Videm papir, torej za 35,5 mio DEM kupilo podjetje I.C.E.C. d.o.o. iz Ljubljane, ki je popolnoma lasti češkega holdinga z enakim imenom. Najemnika sta se na potek javne dražbe pritožila, saj na njej nista mogla uveljavljati svoje predkupne pravice in sta bila proti svoji volji prisiljena na njej sodelovati kot pasivna dražitelja. Na javni razpravi in naroku drugega aprila se okrožno sodišče o tožbi podjetij Vitacel in Videm papir ni izreklo. To je storilo v teh dneh. Sodišče je mnenja, da je javna dražba potekala pravilno in zakonito in je zato zavrnilo tožbo obeh podjetij proti podjetju Videm v stečaju. Prav tako pa je zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe za sklenitev prodajne pogodbe kot neutemeljen. Zanimivo pri tem je, da v ponedeljek, ko je novica pricurljala v javnost, o sklepu sodišča v podjetju Videm v stečaju še niso bili obveščeni, prav tako pa niso o njem ničesar vedeli v Vitacelu in Videm papirju. Edini, ki je ta dan dobil sklep sodišča, je bil odvetnik Miro Senica, pravni zastopnik podjetja I.C.E.C. iz Ljubljane, ki se je tega postopka udeležil le kot stranski intervenient na strani tožene stranke. Po njegovem zdaj ni več ovir za podpis pogodbe in je njegova stranka postala lastnik Vidmovega premoženja, saj je izpolnila tudi ostale pogoje iz razpisa. Direktor podjetij Vitacel in Videm papir Jože Klemenčič sklepa sodišča ni hotel komentirati, saj ga še ni videl, napoveduje pa, da se bodo nanj, seveda če je zanje neugoden, pritožili na višje sodišče in šli do konca. Enakega mnenja je tudi njihov odvetnik Janko Nolda, ki trdi, da je tu šlo zgolj za pravno vprašanje, zato se bodo na sodbo pritožili. Nenazadnje tudi zato, ker je v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Krškem, na katerem je sporna javna dražba tudi potekala. Stavka v Silexu _traja Blanca, aprila - Kot smo poročali, se je stavka v Silexu pričela 25. marca zaradi neizplačanih osebnih dohodkov in regresa. Vse do danes položaj podjetja in s tem zaposlenih še ni razrešen. V petek je zasedala skupščina, ki pa žal ni bila uspešna. Do 11. aprila je bilo podjetje dolžno podati obrazložilo glede na predlog za uvedbo stečajnega postopka, ki je bil podan s strani Tilie, enega največjih upnikov. Prisilna poravnava ni realna, saj je podjetje zadolženo za več kot 500 mio SIT, kar pomeni, da bi morali, če bi jo hoteli izvesti, v enem letu ustvariti dobiček, večji kot 3 mio DEM, oz. v dveh letih 5 mio DEM oz. v treh letih 7 mio DEM. Takšne obremenitve pa proizvodnja nikakor ne bi prenesla. Pač pa bi bila ena od mogočih poravnav, da bi upniki zamenjali svoje terjatve za lastniške deleže. Seveda pa bi ti radi svoje deleže le prodali. Ker sodišče zaradi odsotnosti sodnice o usodi Silexa še ni odločilo, stavka še vedno traja, delavci pa pričakujejo, da bo odločitev dokončna prihodnji teden, in poudarjajo, da je pri vsem tem očitno, da se nekateri bojijo, da bi prišlo do razčiščevanja problematike. (Nena) OB KOFETKU Glasba v mojem življenju Lani smo vam predstavili novo-staro glasbeno skupino Blue starš in obljubili, da bomo o njej napisali kaj več prihodnjič. In prihodnjič je zdaj. Z nami je Silvo Keršič -Mišo, vodja skupine Blue starš. Kdaj se je v tebi pojavila želja po glasbeni ustvarjalnosti? "Reči moram, da že zelo zgodaj. Rasel sem ob očetu, ki je bil sam glasbenik, amater, in je z violino nastopal v skupini "Taninton", ki je bila nekdaj zelo popularna. Tega je že zelo dolgo, pa vendar mislim, da sem po njem dedoval to glasbeno žilico. V tistih časih je bil pri mladih v modi ročk in pop, in to zvrst glasbe sem hotel igrati tudi sam. Že v osnovni šoli sem dolgo moledoval za kitaro, potem pa sem prodal smuči in si jo kupil sam. Od takrat se je nikoli nisem ločil od nje, čeprav dolgo časa nisem javno nastopal." Katera je bila tvoja prva javna glasbena izkušnja? "Leta 1969 sem skupaj s prijatelji Miranom Štojsem, Silvom Krncem ustanovil skupino "Modre zvezde", ki je kasneje pridobila še enega člana, Slobodana Crnkoviča, ki zdaj vodi glasbeno skupino "Veter" v Hrastniku. Kar malo nostalgično je razmišljati o tistih časih. Vendar je bilo lepo. Igrali smo skladbe, ki so bile v modi, od Beatlov, Rollingov in uživali v tem. Najlepše pa je bilo na vajah, kjer smo se lahko dobro izživeli v svojih glasbenih improvizacijah, rešeni treme pred občinstvom. Takrat smo tudi napisali svojo prvo skladbo, za katero sem napisal besedilo in jo naslovil Ti si moja princeska, čeprav se ne morem več spomniti, kateri je bila namenjena. Skladbo so zelo dobro sprejeli na vseh koncertih in kmalu je postala mini hit sevniške mladine, uvrstila pa se je tudi na lestvico Stop Pops, kar je bil takrat velik uspeh. Nato pa sem dolgo, dolgo pavziral, skoraj 15 let. Ustvaril sem si družino, kitara je postala bolj postranska zadeva, vendar sem jo dostikrat vzel v roke in si zaigral. To je verjetno tudi vplivalo na oba sinova, ki se zdaj v glasbeni šoli učita igranja kitare, starejši pa je že tudi član skupine Blue starš." Sodeloval si tudi v drugih skupinah. Katerih? "Ja, bilo jih kar nekaj. Naprimer pri skupini "Seplan" sem sodeloval precej časa, skupina se je kasneje preimenovala v "Foxy", po njenem razpadu pa sem začel igrati v skupini Žigolo. Tako kot so menjavale skupine, so se menjavali tudi soigralci. V glavnem so bili to fantje iz Posavja, Hrastnika, Radeč. Nekaterih se ne spomnim več, drugi pa so napravili kar uspešno kariero." In sedaj imaš skupino Blue starš. Kakšne načrte imaš zanjo? To je še zelo mlada skupina, je pa tisto, kar sem si vedno želel. Nikdar prej nisem mogel izraziti svojih želja po igranju določene zvrsti glasbe, kot to lahko počnem danes. Opažam, da se okus mladih ni dosti spremenil. Še vedno so aktualne glasbene skupine iz šestdesetih let, še vedno je v modi ročk in nobena modna muha enodnevnica ga ne bo prerasla. Še več, ročk se bo v zgodovino glasbene umetnosti zapisal ravno tako kot klasične zvrsti glasbe. Načrte imamo velike, kaj od tega se bo uresničilo, pa ne moremo napovedati. Do zdaj imamo pripravljenih 8 novih skladb in če bo mogoče, jih bomo posneli na kaseto. Vendar ne prej, kot ko bomo zares dobro pripravljeni." (ksenija)