Cena 12 din
NOVO MESTO, 3. APRILA 1953
STEV. 13. LETO IV.
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA Lastnik in izdajatelji; Okrajni odbori OF Črnomelj, Kočevje in Novo mesto — Izhaja vsak petek — Odgovorni urednik Tone (iofcmk — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Stanerta 25 — Poštni predal 33 — Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu: 616-T-181 — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 125 din — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani
Dolenjstei list
GLASILO     OSVOBODILNE     FRONTE     DOLENJSKIH OKRAJEV
Pred deseto obletnico kočevskega Zbora odposlancev slovenskega naroda
Međ delovnimi množicami okraja Kočevje in tudi delovnimi množicami vse Slovenije je veliko zanimanje za proslavo desete obletnice prvega zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo od L do 3. oktobra
TONE OZBOLT
Osvobodilne frontae in Izvršnega sveta LRS, da bo v oktobru ietos prirejena ta slavnostna proslava desete obletnice Kočevskega zbora.
Pogled na Kočevje
1943 v osvobojenem partizanskem Kočevju. Povsod z velikim veseljem pozdravljajo    sklep    Glavnega odbora
Od tedna do tedna
Domovina je prisrčno pozdravila predsednika Tita, ki se je vrnil z uspešnega potovanja v Angliji- V pozdravnih nagovorih in raznih izjavah novinarjem smo znova dobili potrdilo, kako velikega pomena je bil londonski obisk. »Tam smo govorili v glavnem o vprašanjih, ki zadevajo naši dve državi, pa ne le o njih, pač pa tudi o utrjevanju miru na svetu, o mednarodnih vprašanjih. Prva važna točka našega razgovora je bila, kaj in kako naj storimo, da bi se zavaroval mir na svetu, da bi se v Evropi Še bolj utrdilo zaupanje in onemogočil vsak napad,« je v Beogradu naglasil maršal Tito in tudi povedal, da so bili londonski razgovori na popolnoma enakopravni osnovi zaradi velikega ugleda, ki ga uživa Jugoslavija pri vodilnih državnikih in vseh prebivalcih Anglije. Po vsem tem sodimo, da je naša država v preteklih dneh dosegla velik napredek v svojih mednarodnih odnosih in si pridobila še večji sloves v svojih miroljubnih prizadevanjih.
Med dogodki, ki so vzbudili precejšnjo senzacijo, je treba prišteti pekinško ponudbo o takojšnji prostovoljni zamenjavi ujetnikov na Koreji in obnovi mirovnih pogajanj. Predsednik kitajske vlade Cu En Laj je fa predlog poslal Generalni skupščini OZN, kjer so se prav kot povsod na svetu z velikim zanimanjem lotili tega vprašanja. Hkrati so spet oživela pogajanja v Pan Mun Jomu in po splošnem pričakovanju je zažarel prepričljivejši žarek upanja o zaključku korejskih sovražnosti. Vsakdo se sprašuje, kakšna so ozadja za takšno pekinško odločitev, ali so prišla v soglasju s Krem-Ijem ali proti njegovi volji. Ugibanja je mogoče razvleči v najrazličnejše smeri. Ker vemo, da je Moskva poslala Kitajce po kostanj v korejsko žerjavico, bi bila ena izmed domnev, da so se Kitajci streznili in ubrali nekoliko samostojnejšo pot. To bi pomenilo trenja med Moskvo in Pekingom. Toda nekaj dni po ču En Lajevi odločitvi se je že oglasil Molotov in sporočil svetu, da se Sovjetska zveza strinja s kitajsko pobudo. S tem seveda prva domneva ni ovržena, ker na veliki zvon gotovo ne bi obešali svojih razprtij. Toda po praksi 8 kominformov-sko diplomacijo so uradni krogi v zahodnih prestolnicah zelo oprezno proučevali kitajski predlog, saj je mogoče celo prekrižal kake posebne načrte nove ameriške politike. Bodoči razvoj dogodkov tako v razpravi Generalne skuščme kot na pogajanjih v pan Mun Jomu bo razjasnil še marsikatero nerazčiščeno vprašanje.
V sklop nove taktike — če to lahko označimo — kremeljske politike pod Žezlom Malenkova, sodi tudi nedavna amnestija v Rusiji. Mar si sedanji oblastniki hočejo s takimi in podobnimi velikodušnimi akcijami utrditi položaj, ali kali? Toda tudi v tem ne gre pričakovati predalekosežnih preokretov, ki bi jih svet sicer z olajšanjem pričakoval, jih pa za zdaj šele oprezno tehta. Maršal Tito je ob povratku iz Londona povedal tudi nekaj misli o Stalinovih naslednikih in med drugim dejal, »da bodo, videč, da so sile miroljubnega sveta čedalje močnejše in močnejše, skušali vendar na kak način najti izhod iz zagate, v katero jih je spravila njihova povojna mednarodna politika'. Ni izključeno, da sta pekinška zadeva iv kremeljska amnestija dva taka poizkusa, katerim pa bi moralo slediti še kopic novih, da bi se iz zagate tudi res izmotalf.
To Je ponovni dokaz, kako Je Kočevski zbor po svoji vsebini izredno pomemben za vso slovensko narodno zgodovino, saj je eden največjih dogodkov, ki nam je po svoji vsebini in obliki prinesel zasnove edino zakonite in resnično demokratične ljudske oblasti ter državnosti v naši lepi in hopatl slovenski deželi. Nič ni čudnega, da je za proslavo desete obletnice Kočevskega zbora tolikšno zanimanje, saj so s tem dogodkom povezane stoletna borba in težnje delovnih ter nacionalno in socialno izkoriščanih množic. V sklepih Kočevskega zbora so utelešene In uzakonjene osnovne, največje pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, v teh sklepih je odprta in zagotovljena perspektiva za tako bodočnost, kakršno so si naši izkoriščani delovni ljudje vedno želeli.
Ko se je Ivan Cankar boril proti domači in tuji reakciji, proti narodnostnemu, socialnemu in kulturnemu zatiranju slovenskega ljudstva ter za njegovo zmago In boljšo bodočnost, v katero Je neomajno verjel, Je med drugim dejal in zapisal znamenite besede: »Narod si bo pisal sodbo sam.« V dvorani Seškovega doma v Kočevju, kjer je bil pred desetimi leti prvi zbor odposlancev slovenskega naroda, je še sedaj ohranjen napis teh preroških, a sedaj uresničenih Cankarjevih besed. Protiljudska krvava roka sovražnikov je ta napis prerešetala s kroglami svojega orožja, o čemer so še danes ohranjeni sledovi.
Z obdobjem prvega zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda je
povezana največja sprostitev vseh slovenskih naprednih in patriotičnih ljudskih sil. Vlile so se v skupno strugo zmagovitega, protifašističnega narodnoosvobodilnega boja. Razen tega pa predstavlja to zasedanje, ki je bilo sredi krvavih bojev v osvobojenem Kočevju, nekdanjem germanskem raz-narodovalnem otoku sredi slovenske dežele, največjo politično manifestacijo naprednih in svobodoljubnih ljudskih sil na slovenskih tleh.
Naš delavski razred je zbral v najtežjih dneh NOV, ko je šlo za življenje ali smrt, okoli sebe vse napredne in poštene rodoljube, jih pod vodstvom Komunistične partije združil v Osvobodilno fronto, do najvišje mere razvil slovenska patriotična čustva ter v boju proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju postal udarna sila naše ljudske revolucije.
Volitve odposlancev slovenskega naroda so bile od 20. do 25. septembra 1943, na zboru pa je bilo navzočih 572 svobodno in demokratično izvoljenih odposlancev, ki so enodušno odobrili in potrdili pravilnost dela Osvobodilne fronte ter ustvarili organizirane zasnove demokratične ljudske oblasti slovenskega naroda. Sklepi Kočevskega zbora so bili v skladu ter neločljivo povezani
Tovariš Tito se fe vrnil v domovino
V ponedeljek popoldne se je predsednik republike maršal Tito s člani svojega spremstva na šolski ladji jugoslovanske vojne mornarice »Galeb« vrnil z obiska v Veliki Britaniji. — V Splitu so mu desettisoči prebivalcev pripravili slavnosten sprejem. Potem, ko ga je pozdravil predsednik mestnega ljudskega odbora Splita Ivo Senjano-vič, je maršal Tito spregovoril zbrani množici. Dejal je, da je s člani delegacije vred brezmejno radosten in srečen, ko se vrača v domovino. Toplina, prijateljstvo in prisrčnost, s katero so v Angliji sprejeli tovariša Tita in našo delegacijo, pričajo, da si britanski narod prav tako goreče želi mir kot vsi naši narodi. Potovanje predsednika republike in njegov obisk v zavezniški državi sta imela velikanski pomen tako za razvoj prijateljskih in zavezniških odnosov, kakor tudi za utrditev miru na svetu.
»Z vsako državo, ki nas spoštuje in nas ima za enakopravne, želimo dobre odnose,« je med drugim dejal tovariš Tito v svojem pozdravnem govoru v Splitu in s tem znova poudaril našo miroljubnost. Z vsemi narodi, ki žele mimo sodelovanje in miren razvoj, se bo naša domovina z lahkoto razumela. Zato so tovariša Tita na njegovem potovanju spremljale dobre želje vseh naših narodov. In nič ni za našega poštenega državljana bolj prirodnega od vzklika, ki smo ga lahko te dni tolikokrat slišali: »Samo da je tovariš Tito spet doma!«
Ponosni smo na njegovo mirovno poslanstvo, o katerem je — prav tako kakor o samem tovarišu Titu — pretekle tedne pisal in govoril ves svet. Ponosni smo na velikega borca za mir, ki vodi in pooseblja novo Jugoslavijo. Preprosto- a iskreno mu vsi želimo iz globine naših src in čustev:
»Dobrodošel, dragi naš tovariš Tito!«
»Svoboda« v Kanižarici, močna postojanka napredka Bele krajine
Ustanovitev prve >Svobode« v Beli krajini je vzbudila pretekli mesec razumljivo pozornost vseh, ki sta jim napredek in razvoj deželice ob Kolpi vedno pred očmi. Prvo delavsko prosvetno društvo v črnomcljskem okraju ima pred seboj težavne, a prepotrebne
z usodo vseh jugoslovanskih narodov in   in hvalevredne cilje in naloge. Za delo
sklepi II. zasedanja AVNOJ, ki je bilo blizu dva meseca pozneje, ter jih je tudi II. zasedanje AVNOJ uzakonilo.
Na Kočevskem zboru Je bilo med drugim tudi rešeno vprašanje priklju-fNadaljevanj« na 2 strani)
društva so pokazali kanižarski rudarji in drugi prebivalci že doslej precej zanimanja, čeprav lahko govorimo o skromnih začetkih, ki pa obetajo, da bo v Kanižarjci kmalu zraslo žarišče kulture in napredka.
»Svoboda« v Kanižarici šteje 130 članov. Zavedajo se, da mora iti kultur-no-prosvetno delo vzporedno z gospodarskim razvojem. Materialni pogoji za delo društva bodo sicer težki, ker primanjkuje primernih prostorov, saj n. pr. niti upravni odbor sindikata in delavski svet nimata dostojnih prostorov za svoje delo. Sklenili pa so zgraditi sindikalni dom, ki bo hkrati prosvetni dom in središče kulture v Kanižarici.
Pozdravljamo prvo delavsko prosvetno društvo v Beli krajini in mu želimo mnogo uspehov in razmahal
Kakor zrak in kruh je Novemu mestu potrebna pitna voda
V preteklem tednu so bili zaključeni zbori volivcev vseh terenov Novega mesta. Dobra udeležba —- na II. terenu se je zbora udeležilo n. pr. 220 volivcev —, predvsem pa izredno živahno razpravljanje volivcev o številnih gospodarskih in komunalnih vprašanjih mesta je pokazalo, da se delovni ljudje Novega mesta v resnici zavedajo, da je od njihovega stalnega sodelovanja z LO MO in s sveti ter
v cenah istega blaga v raznih trgovinah.
V Irci vasi je bil med ostalimi vprašanji na dnevnem redu tudi novi most čez Krko ob sedanjem železniškem mostu. Volivci so kritizirali LO MO, ker jim doslej ni postregel s točnim načrtom in predračunom del okoli novega mostu. Ponovno so izrazili pripravljenost, da prispevajo sami k novemu mostu del potrebnih  stroškov. Ostre
komisijami državljanov odvisen razvoj 1 kritike je bila deležna novomeška kme-
mesta. Tako so med drugim volivci I. terena poležali precejšnje zanimanje za delo L-ovomeških podjetij, kritizirali nesoclalističen lov za dobički in grajali slabo kvaliteto del nekaterih mestnih podjetij. Prav tako so ljudje izrazili nevoljo nad poslovanjem mestnih podjetij in nad velikimi razlikami
2. maj - občinski praznik šentJernelske občine
Ob navzočnosti številnih gostov, med njimi predsednika okrajnega gospodarskega sveta ter tov. Maksa Valeta, zastopnikov organizacij in ustanov, ki so napolnili dvorano tovarne »Telekomunikacij«, je občinski ljudski odbor v Šentjerneju v nedeljo, 29. marca, na predlog predsednika D. Majzlja slovesno proglasu 2. maj za občinski praznik. Predsednik občine je ob utemeljitvi svojega predloga med drugim dejal, da se je že leta 1941 v okviru OF začelo v šontjernejski dolini zbiranje orožja, municije in drugo. Prvi partizani so odšli že decembra istega leta v kočevske gozdove, drugi pa do marca 1942. Vsi ti partizani so se meseca aprila' 1942 vrnili v Gorjance in se iz partizanskih vodov združili v Gorjansko četo. Vsak dan so prihajali novi prostovoljci Naraščajoči teror italijanskih fašistov je dvigal upor in sovraštvo naših občanov do okupatorja. 2. maja 1942 je bil na Blatnem Klancu formiran Gorjanski bataljon kot 4. bataljon Krškega odreda. Navzoči so bili: Avbelj Viktor-Rudi, Aleš Bebler, Dermastja Marjan, Ambro-žič Lado-Novljan, Potočar Stane, Anton Šušteršič, Tine 2eleznik, Franc Pirko-vič-čort, 2an More in drugI. Prvi komandant je bil sedanji polkovnik Franc Pirkovič, politkomisar pa Tone Zelez-nik.
Gorjanski bataljon je dal partizane v vse naše brigade, ki So častno zastopali šentjernejsko dolino v borbah po vsej Dolenjski, Štajerski in Primorski. Naš bataljon, to je prva večja vojaška formacija v šentjernejski dolini, se je razdelil v tri čete. Vsaka teh čet je imela svoj teritorij, ki je Dil čas vojne kontroliran: l. ceta 0{j tedanje nemške meje nekako od Sv. Križa do Prušne vasi pa vse do Vodenic s kontrolo Kostanjevica—Dob; 2. četa nad Pleterjem, 3. četa pa teren Suha-dol—Dolž.
Naj bo občinski praznik 2. maj, ki bo letos slovesno proslavljen, nam in našim potomcem trajen spomin na težko priborjeno svobodo, spomin na padle žrtve Gorjanskega bataljona in opomin vsem onim, ki so hoteli 2 zaščito okupatorja zasužnjiti naš narod in ga prodati tujcu. —č
tijska zadruga, ki ni poskrbela za čiščenje in škropljenje sadnega drevja.
Poleg številnih vprašanj iz komunalnega in ostalega mestnega gospodarstva pa je bil v ospredju vseh obravnavanih zadev novomeški vodovod, ki postaja zaradi vedno večjih potreb in naraščajoče potrošnje vode vedno hujši problem. Višje ležeči predeli mesta imajo vodo samo po nekaj ur ponoči, v drugih pa je manjka večkrat na dan. Resno sta ogroženi obe novomeški bolnišnici, razna podjetja in nove tovarne poleg vseh potrošnikov in garnizije JLA. Volivci so na vseh zborih ponovno prosili LO MO, da tolmači neodložljivo nujnost po generalni obnovi vodovoda na vseh merodajnih mestih. Na II. terenu je 220 volivcev obljubilo vso pomoč pri prostovoljnih ves i delih in izkopih jarkov za nov cevovod Stopiče—Novo mesto. Prav tako so volivci toplo pozdravili obvestilo tov.
polkovnika Kosovca, da garnizija JLA v celoti razume potrebe mesta po vodi in da prispeva k obnovitvenim delom tudi vojska znaten snesek — 60 milijonov dinarjev, prav tako pa bodo pripadniki JLA pomagali tudi s prostovoljnim delom. I. in II. teren sta sprejela resoluciji, v katerih izraža več tisoč volivcev nujno prošnjo, da se vsa dela okoli vodovoda začno takoj uresničevati, ker vodi vsako odlašanje v nepopravljivo škodo za razvoj mesta.
Tovariš Boris Ziherl je predaval v Novem mestu
V sredo 25. marca 1953 je predaval na novomeški Ljudski univerzi tovariš Boris Ziherl o »Proletarski kulturi«. Predavatelj, ki ga je množica poslušalcev toplo pozdravila, je govoril o delavskem razredu kot nosilcu revolucije in prvem razredu v zgodovini človeštva, ki je prevzel oblast, pa pri tem ni cksploatatorski razred. Ustvarjati socialistično kulturo pomeni v svojem bistvu nadoknaditi delovnim množicam vse to, kar jim je prej kapitalistični svet odvzemal. Proletarska kultura zato ni odtrgana od ostalega življenja, niti ni nižja od prejšnje kulture, pač pa je nadaljevanje vsega pozitivnega in vseh pridobitev dosedanje kulture. Za zanimivo predavanje so poslušalci predavatelja nagradili s prisrčnim aplavzom.
Lesno industrijsko podjetje Novo mesto ima nov delavski svet
Za volitve novega delavskega sveta se je delovni kolelctiv Lesnoindustrijskega podjetja Novo mesto dobro pripravil. Kandidate so najprej predložile
Kdo bo gradil novi most čez Savo v Beogradu?
črnomeliski pionirji so pozdravili Dan pomladi
Za praznik pomladi so črnomeljski Pionirji priredili dva izleta. Prvi izlet je bil v okolico Adlešičev, kjer so si ogledali znamenitosti starega gradu na Pobrežju. drugi dan pa so se napotili na obisk k pionirjem osnovne šole na Talcem vrhu. Ob tej priliki so črnomeljski pionirji priredili tudi krajši kulturni spored z nastopom folklorne in baletne skupine in drugih točk. Pokazalo se je, da so taki medsebojni obiski zaželjeni in koristni ter bi kazalo z njimi nadaljevati, vendar še v večji meri. —tko
Pretekli teden so v Beogradu odprli mednarodni natečaj za zidavo cestnega mostu čez Savo v Beogradu. Ponudbe je vložilo 10 podjetij iz Jugoslavije, Nemčije, Francije in Avstrije. Domače tovarne »Djuro Djakovič«, »Goša Djordjevič« in Franc Leskošek« iz Maribora so skupno nastopile na licitaciji in predlagale tri variante za zidavo mostu. Delavci naših tovarn smatrajo, da bi bilo prav, če bi ljudski odbor Beograda izročil most v izdelavo našim tovarnam, ki so v zadnjih letih dokazale, da so zmožne graditi najtežje objekte.
sindikalne organizacije posameznih obratov, nato pa je o njih še razpravljal celoten kolektiv na proizvodnem posvetu v Straži 28. fenruarja. Za nov delavski svet so predvideli 21 Članov, kandidatov pa so izbrali 29 — 24 delavcev in 5 uslužbencev. Za dan volitev so določili 21. marec, dan pomladi, takoj pa so si posamezni obrati napovedali tekmovanje, kdo bo bolje pripravil in prej izvedel volitve z največjo udeležbo. Volitve so Imeli na štirih krajih: v Avtoparku, na žagi v Soteski in Straži ter na direkciji v Novem mestu. Šoferji, mehaniki in uslužbenci avtoparka so se izkazali kot najboljši. Vsi so pomagali pri okrasitvi volišča, volitve pa so zaključili že pred 7. uro zjutraj s 100% udeležbo. Tudi člane kolektiva, ki 80 v bolniškem stanju, so spravili na volišče, samo da je bila Udeležba popolna.
Člani delovnega kolektiva Lesno industrijskega podjetja, ki so že dosedaj pokazali veliko delovno zavest, so prepričani, da bodo pod vodstvom novega Člana prav tako uspešno vodili podjetje, kot ga so pod vodstvom prejšnjega delavskega sveta. V novem delavskem svetu je 16 delavcev in 5 uslužbencev. Največ glasov pa je dobil pri volitvah Jože Tisovec, strojnik na lesno indu-delavskega sveta ob podpori slehernega strijskem obratu v Straži.
LESNO BOGASTVO
NAJ POMAGA DOLENISKI IZ ZAOSTALOSTI
Večje izkoriščanje po kvalitetni vsebini so dosegli v drugih državah z večjim sortimanom proizvodnje. Naš edini proizvod Tovarne vezanih plošč je mizarska vezana plošča v debelini 2,100 krat 1,800 mm. Poleg mizarskih plošč pa proizvajajo države z visoko razvito proizvodnjo luščenja še plošče manjših dimenzij in plošče za razne specialne namene. Zanimivo je, da koristijo v Ameriki 80 % proizvodnje vezanih plošč v gradbinstvu za obloge sten in tal, za zapiranje gradbenih prostorov itd. Ostalih 20 % vezanih plošč porabijo za embalažo, galanterijo in lahko pohištvo z uporabo visoko kvalitetnega električnega sušenja.
Tudi naša mehanična industrija bo morala težiti za povečanjem izkoriščanja lesa potom luščenja. Razumljivo je, da je to povečanje možno doseči le, kot smo že prej omenili, samo z novimi industrijskimi napravami, ki bodo imele poleg tega še priključek za predelavo vezanih plošč v embalažo, lahko pohištvo, galanterijo in podobno. V skladu z namenom, da do največje možnosti izkoristimo bukov les, ki nam ga daje dolenjski gozdni bazen, smo predvideli v sklopu načrta rekonstrukcije mehanične predelave tudi naprave, ki bi izkoriščale 35 % sirovin med današnjo možno stopnjo izkoriščanja v luščenje in stopnjo, ki jo je na primer
(Nadaljevanje)
dosegla Amerika. Obstoj takega obrata v našem sirovinskem bazenu je popolnoma umesten. V glavnem ne bo jemal sirovine današnji tovarni vezanih plošč Javor-Pivka, ker se bo usmeril na doslej neizkoriščene vire sirovine. Te bo lahko veliko bolj racionalno izkoristil kot Javor, ki je oddaljen od surovinskega zaledja. Osnovna pomanjkljivost naših tovarn za proizvodnjo vezanih plošč je ravno dolg časovni razpod med posekom lesa in predelavo, ki traja čestokrat tudi do dva meseca. Pravilna časovna razdalja pa je lahko pri polnem izkoriščanje samo tri tedne, če hočemo preprečiti propadanje lesa. Prav zaradi tega v podjetju Javor izkoriščajo le 40 % hlodovine, dočim je na primer izkoriščanje v nemški tovarni Virus do 60 % pri mnogo slabši hlodovini. Na splošno lahko cenimo, da znaša izguba zaradi daljšega transporta med gozdom in tovarno 30 do 35 %. Odgovarjajoče industrijske naprave za proizvodnjo lahkega pohištva in vezanih plošč z zmogljivostjo 6600 ma (kar odgovarja našemu sirovinskemu zaledju), stanejo v Ameriki približno 160.000 dolarjev.
Združitev in premestitev sedanjih žagarskih obratov v novomeškem okraju je v doglednem času nujna potreba
Lastnega mola le ubila s sehlro
Frančiška Albina, rojena Koren, kmečka hči iz Homa pri Sentrupertu na Dolenjskem, je šla leta 1949 v delo h gozdni upravi, da bi prišla do točk. Na delu je spoznala priložnostnega delavca Janeza Abina in se z njim januarja 1950 poročila. Njena mati, posest-nica na Homu, je poroki nasprotovala. Fo poroki sta se mlada zakonca zapos-ljevala priložnostno zdaj tu zdaj tam, prav tako sta tudi stanovala na različnih krajih, dokler se nista končno preselila k materi Ani Koren. Ta je hotela, da bi zet delal na posestvu in tudi priložnostni zaslužek vlagal v skupno gospodarstvo, na kar pa ta ni pristal. Tudi ni bil preveč navdušen za delo in je zaposljevanje večkrat menjal. Enkrat ali večkrat je prišel navzkriž s tujo lastnino, zaradi česar je bil obsojen na 6 mesecev kazni. Vse to je nasprotstvo med njim in taščo večalo, prišlo je pa tudi do nesporazuma z ženo, ki je oči-vidno bolj držala z materjo kot z možem.
Nekako v začetku decembra lani se je Janez Abina spet vrnil k družini v taščino hišo. Stari prepiri so se ponovili, dokler ni prišlo do usodnega ^.decembra. Ta večer je šel Abina spat v malo sobo, kjer sta z ženo in otrokom običajno prebivala. S seboj je vzel tudi dve leti staro hčerko. Zena Frančiška Abina je še ostala pri peči v drugi sobi. V sobi, kjer je spal Abina, je spala na peči tudi ženina mlajša slaboumna sestra. Frančiška Abina je šla k počitku pozneje in po njenem zatrjevanju sta se z možem spet prepirala. Ponoči je vstala, prižgala luč, vzela izpod omare sekiro in z njenim topim delom (ušesi) udarila moža najmanj dvakrat po glavi od zadaj. Ta je menda samo vzdihnil, začel hropsti ter mahati z rokami. Čez kake pol ure, ko je še vedno hropel, je šla žena v drugo sobo po lizol in mu ga nekaj vlila v usta. Kmalu nato je izdihnil. Takoj po dejanju je povedala materi In sestri:
»Dvakrat sem ga kresnila, naj bo kar hoče, tako ne morem več živeti.«
Baje so se takoj vse tri dogovorile, kako bodo napravile, da bo kazalo, kot da se je Abina sam ubil, ko jo šel krast ajdo na pod. Tako so tudi prijavile zadevo organom Ljudske milice, vendar kriminalnega organa, ki je prišel na dom, nista mogli prevariti; zločin je bil kmalu odkrit.
Frančiško Abina je senat okrožnega sodišča v Novem mestu za zverinski premišljeni uboj obsodil na 14 let strogega zapora. Najstrožje kazni, ki bi bila za tak zločin na mestu, je ubij alko rešila predvsem njena nosečnost.
Pri tem zločinu ostane odprto vprašanje obsodbe ubijalkine matere in sestre, ki sta sicer bili predlagani za kaznovanje, ne pa tudi kaznovani Nemogoče je namreč, da ostali dve v hiši prebivajoči zdravi osebi (mati Ana Koren in druga hčerka Ana Koren) ne bi vedeli, kaj se dogaja, saj so vse tri takoj po zločinu brez vsakega razburjenja pogovorile, kako bodo zločin prikrile. Mati Ana Koren je bila tudi osrednji vzrok nesporazuma med zakoncema, saj so priče potrdile, da sta prej, dokler nista stanovala pri njej, živela složno. če zakonca nista spadala skupaj, zakaj ne bi raje vložila tožbo za razvezo zakona? Prav gotovo je bila po sredi verska zakrknjenost, manjkalo pa tudi ni nesrečnega alkohola, ki je tudi v zakonu Janeza Abina pripeljal do zločina.
Zaradi terenskih prilik tako obrat v Soteski kot obrat v Straži nimata pogojev za razširitev in obstoj večjega tovarniškega objekta, oziroma lesnopredelovalnega kombinata, kot je predviden in potreben iz razlogov, ki smo jih navedli v prejšnih stavkih. Tak nov industrijski obrat s tremi polnojarme-niki, eno belgijsko brento ter ostalimi stroji, ki bi bili potrebni za razrez in obdelavo količine lesa letnega prirastka, dalje industrijski tir, planiranje terena in potrebna upravna poslopja, bi stal okrog 100 milijonov dinarjev. Za začetek preusmeritve proizvodnje in boljšega izkoriščanja lesa na osnovi prejšnjih izvajanj pa to niti ne bi bilo potrebno, ker bi za začetek lahko še služili dosedanji obrati. V perspektivi nadaljnjega razvoja lesno predelovalne industrije pa bi bil tak objekt seveda nujno potreben.
Najresnejše vprašanje je v tem ozi-ru gradnja lesne predelovalne industrije za galanterijo, pohištvo in slično. Pri nas že obstajajo taka lesno predelovalna podjetja za galanterijsko proizvodnjo, kar je treba pri gradnji novih objektov seveda upoštevati. Proizvodnjo lesne galanterije in drugih izdelkov je treba usmeriti na take predmete, ki v največji meri Izkoriščajo surovino in dajo pri obdelavi največ zaslužka. Popolnoma napačno je namreč, da se v današnjih lesno predelovalnih obratih polnovredne deske koristijo za drobne predmete, medtem ko gre velika količina kvalitetnega lesa, ki bi bil popolnoma uporaben za take drobne predmete, v kurjavo. Izkoriščanje lesa za take drobne predmete v finalni industriji, ki bi bila povezana z žagarsko industrijo, je lahko popolno samo pri takem skupnem,   velikem   obratu. I
VELIKE SLAVNOSTI V BEOGRADU IN SPLITU OB POVRATKU MARŠALA TITA
V nedeljo dopoldne je ladja »Galeb«, s katero je bil maršal Tito v Angliji, prispela v splitsko pristanišče. Več deset tisoč Splitčanov je sprejelo predsednika republike. Po kratkem postanku v Splitu je tovariš Tito nadaljeval pot preko Zagreba v Beograd. Na vseh vmesnih postajah so bile zbrane množice prebivalcev, ki so pozdravljale svojega predsednika. Najveličastnejši je bil sprejem v Beogradu. Tu je maršala Tita sprejela več deset tisoč-glava množica ter državni in politični voditelji. Maršal Tito je pozdravil zbrane ljudi in na kratko obrazložil uspeh svojega potovanja v Anglijo.
OKTOBRA BO KONGRES ANTIFASISTIČNE FRONTE ŽENA
Tajništvo Centralnega odbora AF2 je sporočilo, da bo kongres AFŽ najbrže v prvi polovici oktobra 1953 v Beogradu. Na kongresu bodo pretresli delo organizacije med 3. in 4. kongresom ter o političnem in organizacijskem delu med ženami.
POSTOJNSKO GLEDALIŠČE JE DOBILO NAD 3 MILIJONE DIN
Vladimir Dedijer, pisec knjige o Titu, je sklenil darovati postojnskemu gledališču 3 in pol milijona dinarjev od svojega honorarja za knjigo o Titu. Preteklo soboto je to darilo izročil postojnskemu gledališču član Izvršnega sveta LRS tov. Boris Ziherl.
TUDI V PROMETU HOČEJO IMETI SAMOUPRAVO
Pretekli teden je imel sindikat železničarjev več sestankov. Na njih so govorili o samoupravljanju v prometu. Doslej so imeli železniški kolektivi zelo malo ali pa skoraj nič besede pri uprav-
ljanju. Zaradi tega se pojavljajo razne birokratske tendence. Tako na primer je Glavna direkcija železnic dobila na osnutek uredbe o plačah precej predlogov, vendar pa je na to izdala uredbo, ki je popolnoma drugačna kot osnutek in ne upošteva predlogov. Železniški kolektivi bodo sedaj pretehtali vse možnosti in bodo zahtevali, da tudi pri njih dobi glavno besedo delavsko samoupravljanje.
IZ ALBANIJE PRIHAJAJO
Pretekli teden je pribežalo v našo državo 15 albanskih državljanov. S seboj so pripeljali 7 krav in nekaj pohištva. Begunci so povedali, da je bila v Albaniji Stalinova smrt objavljena dva dni pozneje, policija pa je aretirala vse, ki so pred uradnim razglasom pripovedovali, da je Stalin umrl. Begunci pripovedujejo tudi o nasilju, s katerim nesposobna vlada kroti nezadovoljstvo prebivalstva.
NORVEŠKA BO DALA JUGOSLAVIJI 2 MILIJONA KRON KREDITA
Norveški parlament, storting, kot ga Imenujejo, je soglasno sprejel vladni predlog, da bodo dali Jugoslaviji kredit v znesku 2 milijona norveških kron. S tem kreditom bo Jugoslavija nabavila v Norveški razne življenjske potrebščine.
TUDI OBRTNIKI BODO SOCIALNO ZAVAROVANI
Pravkar je v Ljubljani pogajanje med predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in predstavniki Zavoda za socialno zavarovanje za sklenitev pogodbe o socialnem zavarovanju privatnih obrtnikov. Pričakujejo, da bo ta pogodba v kratkem sklenjena, s čemer bo pridobilo približno 11.000 privatnih obrtnikov v Sloveniji pravico do socialnega zavarovanja.
Kočevska pred svojo slavno obletnico
(Nadaljevanje s l. strani)
čitve Slovenske Primorske k zedlnjeni Sloveniji In k federativni Jugoslaviji, kar je eden najvažnejših dokumentov Osvobodilne fronte o pravilnem reševanju nacionalnega vprašanja.
Osvobojeno ozemlje je dobivalo vedno širši obseg, krajevni narodnoosvobodilni odbori so prihajali čedalje bolj do Izraza kot edini, resnično predstavniški organi ljudstva, prava ljudska demokracija pa je dobila velikanski razmah in narodnoosvobodilna vojska je
Za Dolenjske je vse dobro
		□	
			
			
Vsakdanja slika na ljubljanskem avtobusnem postajališču
postala krepka vojaška sila našega naroda, tako da je znala pošteno obračunati z nemškim fašističnim okupatorjem. V tej zvezi pa so končno doživele zlom tudi bela In plava garda ter vse druge struje narodnega izdajstva.
Kočevska je biia zibelka partizanstva. Tu so bile že v začetku avgusta 1941 formirane prve oborožene partizanske enote (ribniška četa). Spomladi leta 1942 pa je bila že cela vrsta večjih in uspešnih partizanskih akcij, v katerih se je izkazal Kočevski bataljon, ki Je bil ustanovljen sredi aprila 1942 iz čete polbataljona našega rojaka Ljube Ser cerja. Bataljon se je ustanovil na Preži pri Kočevski Reki. 27. aprila 1943 je bil na Kočevskem v vasi Pugled zbor aktivistov OF Slovenije, kr je rešil najvažnejša notranja vprašanja OF ter vprašanje nadaljnjega razvoja narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Prav tako so bile na Kočevskem ustanovljene tri partizanske brigade. V kočevski vasi Cesta je bila 16. julija 1942 formirana brigada narodnega heroja Toneta Tomšiča, 29. septembra 1942 je bila osnovana v občini Mozelj v vasi Lapinje Cankarjeva brigada, ob italijanski kapitulaciji pa IX. SNOB itd. V veliki skalni duplini Taborske stene nad Belico je izšla 6. maja 1942 prva številka Partizanskega vestnika z opisom bojev v Brodu na Kolpi. To je bila prva skupna akcija slovenskih in hrvaških partizanov, ki so osvobodili Brod na Kolpi in s svojo spretnostjo premagali močno sovražno postojanko. S tem je nastalo prvo osvobojeno ozemlje, ki je segalo od Broda čez Banja Loko, Borovec do Drage pri
Loškem potoku, do Kočevske Reke in i domačim izdajalcem preživeli najtežje,
ski domovini nastala neizbrisna: boji v Jelenovem žlebu 26. marca 1943, boji v Grčaricah, Rajhenau, na Hribu pri Koprivniku, Turjaku in drugod. Toda v tej zvezi naj povemo še, da je bil okraj Kočevje med narodnoosvobodilno borbo silno prizadet, bolj kakor kateri koli drugi okraj. Med narodnoosvobodilno borbo je bilo požganih, uničenih in razdejanih v okraju Kočevje 9023 stanovanjskih zgradb, 4847 gospodarskih poslopij in javnih zgradb, 36 Šol ter prosvetnih in fizkulturnih domov, razen tega pa 10,8 odstotka človeških žrtev.
Partizanska Kočevska je pa tudi po vojni častno izpolnjevala svoje naloge du socialistične skupnosti. Skoraj vsa
delovna sila je bila zaposlena pri republiških in zvezni delih. Zlasti pa so bile uspešno izvedene gozdne akcije, saj je bilo po prejetih podatkih izvoženega blizu štiri milijone kubičnih metrov lesa itd. Od vsega tega pa je bilo zelo malo porabljenega za obnovo kočevskega okraja. Celo obnova hiš še zdaleč ni končana, saj je bilo ves Čas po osvoboditvi za obnovo investiranih le 39,040.192 dinarjev, za investicije pa 37,483.000 dinarjev.
Da bi bila proslava desete obletnice prvega zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda skrbno In temu zgodovinskemu dogodku primerno pripravljena, je okraj Kočevje upravičen pričakovati pomoč republike in sosednjih okrajev za ureditev najnujnejših stvari v tej zvezi. To bi bilo med drugim tudi priznanje vsem starim borcem in aktivistom, ki so na Kočevskem na bojih proti fašističnemu okupatorju In
do Kočevja samega. V kočevskih gozdovih so delovale največje partizanske tiskarne, bolnice in usnjarne. Preveč časa bi zahtevalo naštevanje vseh tistih pomembnih dogajanj, ki bodo v sloven-
toda najslavnejše dni v življenju, obenem pa bi bile bolj ali manj izpolnjene obljube iz partizanskih dni, da o svojih dolžnostih v porušenih partizanskih in ostalih krajev ne govorimo.
50 let novomeškega vodovoda
(Nadaljevanje)
Kakor rečeno, vodo kloriramo v Sto-pičah. Klor občutijo potrošniki na vseh skrajnih koncih omrežja, tako n. pr. v Cankarjevi ulici, železniški sekciji, Žabji in Irci vasi in v Smihelu. Izkušnje nam n. pr. kažejo, da je voda v Kandiji pravilno klorirana, medtem pa n. pr. na Cesti talcev oz. pri FerliČu klora ni občutiti. Klor nam torej pomaga tudi pri iskanju napak v vodovodu. Tam, kjer se močneje veže na bakterije, ki so na kakršenkoli način vdrle v omrežje, se pojavlja voda brez prostega klora ali pa z njegovim nenormalnim padcem. To je znamenje, da nekaj ni v redu. V takih primerih lahko napako kmalu ugotovimo in tudi odstranimo.
Ali je klor škodljiv ali ne — o tem ne bi mogel razpravljati; take ugotovitve prepuščam za to poklicanim strokovnjakom. Kolikor pa mi je znano in kot sem dobil odgovore, pa klor v taki količini in tako raztopljen, kakor ga imamo v mestnem vodovodu sedaj, ni škodljiv človeškemu zdravju.
Bral sem, da uporabljajo Američani za čiščenje vode gama žarke, ki vodi ne izpremene okusa. Za nas bi to še ne prišlo v poštev, ker moramo vodo klorirati tudi še v ceveh. S popravilom in obnovo vodovoda se bo tudi ta nevšečnost precej zmanjšala, ker bo imela voda za dotok do potrošnika več časa zaradi večjih rezervarjev in se bo lažje sprostila klora. Sedaj preteče komaj uro in pol, da pride voda oj stu-
denca do potrošnika. Pripomnim pa naj Še, da tudi filtri (tako imenovani hitri filtri) ne bodo odstranili iz vode bakterij; zato bomo morali vodo še vedno klorirati, vendar pa se bo njena kakovost Izboljšala.
Novo mesto ima močno razgiban teren, se pravi — velike višinske razlike, kjer je napeljan vodovod. Imamo tri lege: najnižjo predstavljajo spodnja Kandija, Cesta talcev, Cesta Dušana Jereba, Loka, Gotna vas in Črmošnji-ce — s 3,5 atm. vodnega pritiska. V srednji legi so: območje višine Glavnega trga, Ljubljanske ceste in Sml-hela z 1,5 atm. vodnega pritiska. V visoki legi pa so Grm, Kapitelj nad Prosvetnim domom in Cankarjeva ulica z 0,0 atm. vodnega pritiska. V povojnem času se je mesto močno razvila predvsem v nižinski legi (kot so na primer nove stavbe: pljučni oddelek splošne bolnišnice, stanovanjski blok MLO, stanovanjska bloka JLA, kopališče na Loki), in pod. V teh predelih vode nikoli ne manjka, ker pritiska v cevi gravitacijsko. Z velikimi stroški pa moramo vodo Črpati v višje lege odnosno jo je treba prečrpavati. Ce bi se potrošniki, ki imajo vodo v vsakem dnevnem času, tega vedno zavedali in hoteli razumeti trpljenje in težave tistih, ki so v Novem mestu brez vode, bi se omejili v porabi vode na najmanjšo mero. Vsi pa bi morali skrbeti, da bi bile vse vodovodne naprave v
hišah in stanovanjih vedno v redu, da ne bi puščale vode in delale škode v preskrbi mesta s tako dragoceno vodo. S tem pa bi tudi odpadlo kvarno zapiranje vode.
Po prvotnem projektu je bila vgrajena med glavnim rezervarjem in mestom, to je po Trdinovi cesti, cev premera 125 mm. Od te se odcepi cev za Smihel in Grm s premerom 80 mm, prav taka pa tudi za Prešernovo ulico. Na križišču cest v Kandiji pred mostom .se odcepijo cevi premera 80 mm za Sukljetovo in Zagrebško cesto proti Žabji vasi in po Ragovski cesti, pod mostom pa vodi v mesto cev premera 100 mm. Cev v mestu ima spet odcepe (na trgu po 80 mm, ulične po 60 mm
j in tako dalje). Po levi strani trga je speljana cev premera 100 mm, ki gre po Cesti komandanta Staneta do rezer-varja na Kapiteljskem hribu.
Že to razmerje (premeri cevi in število odcepov) nam pove, da je bila glavna cev ob polaganju premajhna. Zgodaj se je zato pokazala glavna hiba — grlo na Trdinovi cesti. Tako je bil n. pr. glavni rezervar na Grmu poln vode, v mestu pa je je primanjkovalo. Zato so začeli že leta 1936 zapirati in odpirati posamezne odcepe, hkrati pa zaceli prečrpavati vodo. Zaradi vojne, bombardiranja Novega
, mesta, požiga in miniranja strojnice in strojnih naprav v Stopičah, odstranitve tlačnega cevovoda od glavnega rezervar j a do Gotne vasi, spremen itev re-zervarja v sovražnikov bunker in zaradi popolnoma uničenih avtomatičnih merilnih in signalnih naprav je bil novomeški vodovod ob zaključku zadnje
vojne prava razvalina. Prištejmo k temu še njegovo že znano ostarelost in znatno preobremenjenost — pa bo slika vodovoda precej popolna.
Spričo takega stanja in potreb po vodi, ki so rasle in naraščajo iz dneva v dan, je Mestni ljudski odbor že kmalu po vojni začel z obnavljanjem vodovoda. Ni pa bilo načrta za generalno obnovo oziroma povečanje, zato smo bili prisiljeni le na dela za obnovitev in postavitev vodovoda v predvojno stanje. To je bilo v preteklih letih v glavnem izvršeno. Za bodoči projekt obnove in povečanja pa je tudi že bilo odstranjeno grlo na Trdinovi cesti s tem, da smo položili od glavnega re-zervarja na Grmu do mostu cev premera 200 milimetrov za potrebe mesta, drugo cev premera 150 mm pa smo položili vzporedno kot poseben cevovod za bodočo preskrbo Bršljina.
Dosedanja rekonstrukcija vodovoda, ki je že del bodoče generalne obnove in povečanja, pa je pokazala drugo nevšečnost. Le-ta obstaja v dejstvu, da sedaj voda prehitro odteka iz rezervar ja v mesto, s čemer je v omrežju več vode in jo dobe tudi predeli, ki je prej niso imeli. Ker pa črpalka ne dobavlja toliko vode, kolikor je mesto sproti potrebuje oziroma porablja (razmerje je trenutno 100 : 70 — se pravi: na uro porabimo približno 100 m3 vode in to po 8 do 10 ur na dan, dobimo je pa po 70 m3, kar traja 24 ur). Tako se ponoči ustvari rezerva, ki se podnevi porabi. Iz navedenega sledi: ako hočemo sedanje potrebe mesta — brez Bršljina — uravnovesiti, je treba dotok vode v rezervar povečati za polo-
vico sedanje količine — to je od 20 litrov na sekundo, na 30 litrov na sek. To pa zaenkrat ni mogoče, ker so tlačne cevi do kraja obremenjene s sedanjim pritiskom. Nadaljnje povečanje tlaka v ceveh bi lahko vodilo do večjih nesreč — cevi bi lahko raztrgalo.
Treba ho povečati tlačni cevovod od črpalk v Stopičah do glavnega rezer-varja na Grmu. Ta načrt pa je sprožil novo nalogo oziroma poživil zamisel o celotni obnovi vodovoda, ki mora pokriti sedanje in bodoče potrebe mesta in bližnje okolice. Poglejmo, kaj nam spet povedo številke:
Sedaj v celoti izkoriščamo vso načrpano vodo — le-te pa prihaja v glavni rezervar po 20 litrov na sekundo. Za uravnovešenje trenutnih potreb, vštevši pljučni oddelek Splošne bolnišnice, bi potrebovali nadaljnih 10 litrov vode na sekundo. Nova tovarna mleka bo potrebovala 4 litre vode na sek., ostale nove gradnje (klavnica, stanovanjski bloki itd.) 2 litra na sek. in Bršljin — pri sedanji porabi 3 litre na sekundo — skupno torej 39 litrov vode na sekundo. Če priračunamo k temu še bodoče potrebe priključenih vasi k vodovodu, to je predvsem Malo Bučno vas, Cegelnico, Regerčo vas, Gornjo in Spodnjo Težko vodo, Stopiče, morebiti še Plemberk, moramo prišteti še po 3 litre vode na sekundo. Dobili smo potrebe po 42 litrih vode na sekundo. Prištejmo še nadaljnji razvoj mesta v 50 letih, pri čemer nam dobro služijo podatki in stvarne izkušnje zadnjega petdesetletja, pa dobimo pri porabi 150 litrov vode dnevno na osebo potrebo po 80 litrih vode na sekundo.
Stev. 13.
DOLENJSKI LIST
hirali 3
Z DRUGE REDNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA V NOVEM MESTU
Alkohol je osnovni izpod ppenekoferep zla
Lani se je v novomeški bolnišnici zdravilo 8826 oseb — 5990 operacij, 991 porodov In 10.265 ambulantnih storitev v enem letu — Letos je določenih 34 milijonov dinarjev za socialno skrbrstvo in ljudsko zdravstvo
Na drugi redni seji je Okrajni zbor Novo mesto v minulem tednu razpravljal predvsem o problemih zdravstva in socialnega skrbstva. Svet za zdravstvo in socialno politiko pri Okrajnem ljudskem odboru ima zaradi obsežnega dela štiri pomožne odbore za posamezna vprašanja.
Iz obširnega poročila predsednika Sveta tov. Mihe Počrvina o delu sveta, socialnih in zdravstvenih ustanov ter pod. posnemamo:
V okraju je 3100 oseb, ki so zaščitene po zakonu o vojaških vojnih invali-
tivnosti zdravniškega in ostalega kadra in ljudski oblasti, ki ni varčevala sredstev za nakup dragih zdravil.
Vse prizadevanje zdravstvenega kadra gre za tem, da delovnega človeka čimprej vrne produkciji. Veliko število oskrbovancev kaže tudi, da se naši ljudje vedno bolj pogosto zatekajo v zdravstvene ustanove po zdravniško pomoč, saj je bilo povprečno dnevno v oddelkih 242 bolnikov, 2 do 3 porodi, 16 operacij in 29 ambulantnih storitev. Povprečna oskrbnina (doba zdravljenja) 10 dni je v mednarodnem merilu zelo
Dolina Kolpe pri Kostela
dih in prejemajo invalidske prejemke. V tej številki so zajeti osebni vojni invalidi iz prve in druge svetovne vojne, vojne sirote, vdove in starši. V letu 1952 je v okraju v devetih zdravstvenih ustanovah 12 zdravnikov in 17 pomožnih zdravstvenih uslužbencev pregledalo in zdravilo 54.511 oseb. Te zdravstvene ustanove so: Zdravstveni dom v Novem mestu, kjer so poleg splošnih ambulant še šolska ambulanta, posvetovalnica za matere in dojenčke, proti-tuberkulozni in protivenerični dispanzer, okrajna higienska postaja, javna zobna ambulanta in okrožni higienski zavod z laboratorijem. Vse te ustanove so hudo stisnjene v majhnem prostoru in nimajo nikake udobnosti, tako da za specialne zdravniške preglede ni prostora in morajo za to uporabljati bolnišnico. Zidava novega zdravstvenega doma je nujna. Zdravstveni domovi na podeželju so vsi — razen v Žužemberku — v privatnih hišah in v neodgo-varjajočih prostorih.
Splošna bolnišnica v Novem mestu razpolaga v vseh svojih oddelkih s 320 posteljami in ima interni oddelek z otroškim odsekom, kirurški, ginekolo-ško-porodniški, pljučni in infekcijski oddelek ter Materinski dom s 14 posteljami. Po velikosti spada bolnišnica v II. kategorijo bolnišnic v Sloveniji, posluje pa za približno 100.000 prebivalcev. Se letos bo končno dograjen plučni oddlelek »Kamen«, ki je v gradnji že od leta 1946. Ta oddelek bo imel 92 postelj. Delo v vseh oddelkih narašča iz leta v leto. Tako se je na primer v obeh prejšnjih bolnišnicah leta 1939 zdravilo v 84.946 oskrbovalnih dneh 5066 oseb, operacij je bilo 1315, porodov 308 in ambulantnih storitev 100 Leta 1946 se je v 59.246 oskrbovalnih dneh zdravilo 104.870 oseb, operacij je bilo 956, porodov 192, ambulantnih storitev pa 1311. Leta 1952 pa se je zdravilo v 88.537 oskrbovalnih dneh 8826 oseb! Operacij je bilo 5990, porodov 991, ambulantnih storitev 10.265. Povprečna oskrbna doba je trajala leta 1939 16,7 dni, leta 1946 12,4 dni in lani samo 10 dni. Zasluga za skrajšanje oskrbne dobe gre visoki strokovnosti in ekspedi-
Ko jih ni bilo doma, jim je pogorela domačija
V soboto popoldne dne 28. marca je Iz nepojasnjenega vzroka nastal požar na podu posestnice Ane Rom v vasi Potoki nad Rožnim dolom, ki se je hitro razširil še na stanovanjsko hišo. Uslužbenec železniške postaje je po telefonu obvestil o požaru gasilce. Prvi so prihiteli novomeški gasilci, takoj za njimi pa še gasilci iz Uršnih sel in Se-miča. Rešiti se ni dalo veliko, pač pa so požar omejili, da se ni razširil na celo vas. Novomeški gasilci so si res požrtvovalno prizadevali, da so požar omejili, toda njihova brizgama spet ni delala! Nasprotno pa je odlično delala brizgalna gasilske čete iz Uršnih sel. Hiša in pod sta pogorela do tal, ostala sta le drvarnica in čebelnjak.
Domača družina je bila nekje na delu in se je vrnila domov pozneje, ko je bila domačija spremenjena v pepel. K sreči je imela Ana Rom domačijo zavarovano že od leta 1946 in je preed dobrim letom zavarovalno vsoto zvišala na 400.000 din. Ta znesek, ki ji ga bo Državni zavarovalni zavod tudi izplačal, ji je najboljša tolažba v nesreči, ker je škoda vsaj približno krita z za- I varovalnino. Pri gašenju požara je do-bil opekline en član novomeške gasilske čete. j
kratka doba. Vse to ogromno delo je opravilo 8 stalnih zdravnikov, 6 zdrav-nikov-pripravnikov, 81 ostalih strokovnih uslužbencev in 77 pomožno-tehnič-nih uslužbencev. Povprečno je dnevno v službi 154 ljudi, povprečna plača teh pa je 7285 din.
V razpravi so posamezni ljudski odborniki govorili o raznih problemih iz zdravstva in socialnega skrbstva na terenu. V okraju je več slaboumnih ljudi, ki bi jih bilo potrebno oddati v zaščitne domove, ti pa so vsi prenapolnjeni in ne sprejemajo novih bolnikov. Na občinskih ljudskih odborih ne posvečajo dovolj pažnje socialno ogroženim ali pa izdajajo kar povprek potrdila za brezplačno zdravljenje. Odbornik Blaž Šutar iz Skocjana je predlagal, da bi bilo treba določiti neko
I dinarjev na neplačani oskrbnini in v večini primerov tako majhne zneske, da bi jih vsak lahko plačal. Dogodijo se primeri, da privatni oskrbovanec, ki pride na zdravljenje v bolnišnico, navede napačno ime, da potem ni mogoče izterjati oskrbnine.
Rešilna postaja v Novem mestu razpolaga samo z enim vozilom. Lani so prepeljali povprečno dnevno pet oseb in prevozili dnevno 114 km. Postaja nujno potrebuje vsaj še dve vozili.
V okraju je bilo lani 121 delovnih nezgod, vsled katerih je bilo izgubljenih 27.119 delovnih ur. Zaradi bolezenskih dopustov je 3264 zavarovancev izgubilo 81.280 delovnih dni, kar znese nad 20 milijonov dinarjev škode narodnemu dohodku. To kaže, da zaščiti delavcev in njihovemu zdravju posvečamo premalo pažnje. Vilko Videčnik iz Mokronoga je predlagal, naj bi uvedli na vseh šolah redne obvezne zdravniške preglede, dr. Tone Hočevar pa je odgovoril, da bi se to dalo urediti, ako bi zdravniki imeli potrebna prometna sredstva. Ljudski poslanec Jože Boršt-nar je govoril o socialnih problemih na vasi, o premajhni zdravstveni prosveti in površnem delu občinskih ljudskih odborov, kadar gre za izdajanje potrdil in drugih ukrepov v korist zaščite zdravja in pravilnega izkoriščanja skupnih sredstev za te svrhe. Poudaril je, da je tehnična zaščita dela stvar celotne družbe in ne samo podjetij, ker ima od delovnih nezgod prav tako škodo celotna družba. S samimi administrativnimi ukrepi ne bomo zmanjšali pijančevanja, tega se je treba lotiti z vzgojo vseh ljudi. Tudi mlad človek je žejen in če ne dobi nobene brezalkoholne pijače, ker je dejansko v naših gostilnah nimajo, pije pač alkoholno pijačo.
Nad 34 milijonov dinarjev je v letošnjem okrajnem proračunu določenih za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo. Zato je potrebno, da se za pravilno izkoriščanje teh sredstev zanimajo vsi državljani.
Vsem našim naročnikom in bralcem
Dnevni tisk je že poročal o težavah, ki so nastopile pri nabavljanju rotacijskega (časopisnega) papirja in ki ga v pretežni večini uvažamo iz tujine. Zaradi lanskoletne suše je nastalo v naši izmenjavi proizvodov z inozemstvom neravnovesje, zaradi katerega je bil zmanjšan tudi uvoz roto-papirja. Hkrati je država zmanjšala subvencije (podpore), ki jih daje za pokritje razlike med dejanskimi cenami rotopapirja in cenami, ki so jih doslej plačevala časopisna podjetja.
V zvezi z novimi cenami papirja so se časopisna podjetja dogovorila, da ne bodo zmamjšala svojega dosedanjega obsega, ampak bodo povišala ceno, ki odgovarja povišanju cen papirja. 'Dolenjski list, ki je med tem dosegel naklado 8600 izvodov na teden, obsega ne more zmanjšati, saj je le-ta že tako skromen in odrejen s količino papirja za leto 1953. Zal pa smo tudi mi nujno prisiljeni zvišati ceno našega tednika zaradi 50% povečane prodajne cene papirja.
Uredništvo Dolenjskega lista si je doslej prizadevalo z vsemi močmi, da bi naš tednik posredovalo bralcem čim ceneje. Čeprav nas stane vsak izvod tednika skoraj 6 dinarjev več kakor smo ga doslej prodajali, smo izgubo pri listu pokrivali z oglasi in s tiskovnim skladom. Tako nas je stala ena številka Dolenjskega lista v letu 1952 takole:
Tiskarski stroški (papir itd.)......
Klišeji, fotografije..........
Ekspedit in poštni pavšal.......
Plače osebju ............
dim		%
6,41	=	47
0,53		4
0,78	—	6
2,24	=	16
	ss	8
0,70		5
0,77	=	6
0,88	—	7
0,15	=	1
13,56	—	100
Potni, poštni in pisarniški stroški.....
Ostala režija, najemnina itd........
Pristojbine in manip. stroški NB .....
Skupaj
Cena listu v drobni prodaji pa je bila 8 dinarjev za izvod, medtem ko so ga ostali naročniki prejemali še ceneje.
Ker smo potem po >Mesecu lokalnega tiska« dvignili naklado Dolenjskega lista od 5000 na 8600 izvodov tedensko, se je polna lastna cena za 1 izvod s 31. marcem znižala na 12,56 din.
Zaradi povišanih cen roto papirja bo znašala naročnina za Dolenjski list za leto 1953 500 (petsto) dinarjev oz. 125 dinarjev četrtletno, kar znese manj kot 1 liter vina na 3 mesece. V drobni prodaji
Jm bo stala številka Dolenjskega Usta od 1. aprila 1953 dalje 12 din. 'a inozemstvo znaša naročnina letno 900 din oz. 3 ameriške dolarje.
Navzlic tej neizogibni podražitvi pa bo časopis še vedno ostal v primerjavi s cenami drugih proizvodov najcenejši in si ga bo lahko naročil vsak naš delovni človek. Stalni naročniki Dolenjskega lista bodo naš tednik tudi naprej dobivali no znatno nižji ceni kakor nas list dejansko stane. Izgubo, ki jo Dolenjski list ima, pa bomo skušali tudi v naprej pokrivati z oglasi in tiskovnim skladom.
Zato prosita uredništvo in uprava Dolenjskega lista vse 6Vo]e bralce in naročnike, da ostanejo listu zvesti navzlic podražitvi in da mu z rednim plačevanjem naročnnine omogočajo nadaljnje izhajanje. Uredništvo,
Delovni kolektivi se oddolžujeio
prizadetim krajem partizanske Kočevske
Znana resnica je, da se mnogi, v letih NOV težko prizadeti partizanski kraji nahajajo posebno na Kočevskem še vedno v velikih težavah. Obnova je marsikje obtičala na pol pota, ker je zmanjkalo potrebnih sredstev. Zato je treba tembolj pozdraviti lepe primere pravilnega odnosa nekaterih ljubljanskih delovnih kolektivov^ ki so pretekli teden sporočili v Kočevje, da bodo pri-
erilo, kdo je upravičen do brezplačne j spev*li ?a Pf°slavo      obletnice prvega
zdravniške pomoči, ki ni socialno zavarovan. Povedal je, da ima neka družina v Tomaž j i vasi tri gluhoneme sinove, ki nimajo nobene šole. Franc Markovič iz Podturna je predlagal, da bi treba staršem tudi s silo odvzeti zdravstveno in moralno ogrožene otroke. Vladimir Berce Iz Mirne je načel zelo pereče vprašanje pijančevanja mladoletnih in se zavzemal za strogo prepoved obiska gostiln po mladoletnih in za kaznovanje vseh, ki bi takim postregli z alkoholno pijačo. Dr. Tone Hočevar je pripomnil, da je alkohol
zasedanja zbora odposlancev slovenske-
ga naroda in za obnovo Kočevske 4 milijone in 650.000 dinarjev.
Tako je n. pr. podjetje »Pletenina« sporočilo, da bo prispevalo najmanj pol milijona za proslavo v Kočevju. Za pol milijona dinarjev materiala bo poslal delovni kolektiv »Izolirke«, prav tako »Gradiš«, tovarna »Saturnus«, tovarna kleja in druge kemične tovarne. Podjetje »Žito« iz Ljubljane bo prispevalo za gradnjo spomenika padlim borcem okraja Kočevje in za druge obnovitve-
ZA SP0MENK V ŽABJI VASI S0 DOLENJCI V AMERIKI ZBRALI
669,5 DOLARJEV
Tovariš Milan Medvešek poroča v »Prosveti« 26. februarja, da se Dolenjci kar ne dajo ugnati. Dasiravno je že nekajkrat naznanil, da je zbiranje prispevkov za spomenik v Žabji vasi zaključeno, še vedno prejema nadaljnje prispevke. Tako so poslali v zadnjem Času za spomenik: Anton Sustaršič iz
glavni vzrok vsega zla, tudi socialnega I Butta (Mont.) 8,5 dolarja. Doma je iz
in zdravstvenega, in da mu je treba napovedati neizprosen boj, zlasti pa šmarnici.
Več odbornikov se je zavzemalo za začetek sanacij naselij, vendar je to v večjem obsegu zaenkrat še nemogoče, ker ni potrebnih sredstev. Danica Medic je povedala, da dolgujejo privatni oskrbovanci bolnišnici nad 6 milijonov
Gor. Lakovnic pri Smihelu, njegova žena Mary pa iz Goleka v Beli krajini. Anton Sustaršič se še spominja, ko je prvič privozil vlak v Novo mesto. V šolo je hodil v Šmihel in se tudi še dobro spominja, kako ga je tepel kaplan. Za spomenik sta z ženo prispevala sama 5 dolarjev, ostalo pa: John Kožar iz Vel. Lašč 1 dolar, Frank Putzel iz
Dane pri Ribnici 1 dolar, Mary Konda iz Gorenje vasi pri Ribnici 1 dolar in Matija Puhek iz Gor. Suhorja v Beli krajini 1 dolar. Poznani Čikažan Andro Spolar, ki je na obisku v stari domovini, pa je poslal ček za 3 dolarje in piše, da se ima prav dobro v domačem kraju. V »Prosveti« od 3. marca smo brali medtem zanimiv in lepo napisan članek Andra Spolarja »Neverjetno — toda resnično«.
Skupno so doslej nabrali Dolenjci v USA za spomenik v Žabji vasi 669 in pol dolarja. Najlepša hvala v imenu vseh prebivalcev Žabje vasi in sorodnikov vseh tistih, katerim v spomin je bil spomenik postavljen.
V znamenja nageljnov
Prvi pomladanski dan. Slehernemu človeku zadrhti srce v skrivnostnem pričakovanju nečesa lepega. Nam pa je hudo. Saj je bila tako lepa pomlad sredi snega in mraza, pomlad, ki jo je izžarevala mladost, ko je med srebrnim smehom pripenjala nageljne na prsi. Da, to je bilo pri nas!
Molčali smo o našem delu in naših uspehih in živeli bogato življenje.
Vedno znova so bile pozabljene razne težave, ki jih je naša pridna mladina morala pri tem premagovati. Koliko grenkih očitkov od strani starokopitnih roditeljev je ranilo mlada srca, kolikokrat ji je dolga pot v temnih nočeh jemala pogum. Vendar je vse to odtehtalo spoznanje, da tako delo gradi novega, razgledanega človeka, ki ve, kaj hoče.
Zdravstveni tečaj izvenarmadne ženske vzgoje je dosegel svoj cilj in namen. Stoodstoten obisk je to dokazal. 33 discipliniranih deklet je pazljivo sledilo pouku. Prenesle bodo svoje znanje na vas in jo dvignile iz njene zaostalosti. Na praznik 8. marca so priredile za svoje mame in predstavnike organizacij nageljnov večer s programom, pri katerem je sodelovala mladina, žene in pionirji, ki so nagradili skrb in trud za prispevek k svobodi s šopki prvih zvončkov. Na slehernih prsih pa so žareli naravni in umetni nageljni, ki so živordeče odsevali na zdravih licih mladine. Rdeč nagelj in trdna volja v očeh, to je naša mladina, ki globoko v srcu čuti dan in gre razširjenih rok soncu nasproti.
I (PISMO IZ PODGORJA)
Najlepši uspeh pa je novi pevski zbor, ki šteje 58 članov. Se vedno pridno vadi. Prvič se nam je predstavil ob proslavi Prešernovega dne. Ne vem, kdo zasluži večje priznanje, voditelj zbora tov. Mrvar ali fantje, od katerih so mnogi dali poličkom slovo in se z vsem srcem oklenili lepe pesmi, ki jih plemeniti in dviga. Pijanega mladinca iz teh vrst ni bilo. Zato pa tembolj obsojamo tiste fante, ki se niso vključili v našo družino in so prihajali na prireditve pijani, motili So igralce in gledalce in so morali biti odstranjeni. Na srečo takih ni veliko. Da ne bo padla senca kritike na vsa dekleta, priporočamo nekaterim, da si za svoje zaupne pogovore poiščejo primernejših prostorov, kakor je gledališka dvorana ob priliki predstav.
Tudi žene zapojo, ako je potrebno. Samo malo več odločnosti bi bilo želeti pri njih. Vsaka naj bi mislila s svojo in ne s tujo glavo brez škodljive primeri osebnosti. To opazujemo pri ljudski univerzi, ki jo obiskuje pretežno malo žena. Kvalitetna predavanja, ki jih imamo po želji udeležencev, so dobro obiskana. Tov. inž. Lincner razume svoj posel. Dal je pobudo za ustanovitev kmetijske šole, s katero bomo začeli v jeseni.
Igralska družina naj mi oprosti, ker jo nazadnje omenjam. Saj veste, da pride potica po vsem kosilu. Koliko truda vlagajo mladi in starejši igralci v svoje delo. V kratkem času smo se naučili tridejanko »Krapi«, ki smo jo
na splošno zadovoljstvo ljudi ponovili. Mož, star čez 50 let, je bil prvič na odru in igral župana. Kar dobro se je odrezal. Naša družina šteje več parov poročenih ljudi, ki zagrabijo za delo, kadar smo v zadregi za igralce. Vsa čast jim.
Vso zimo, lahko rečem vsak večer so bili šolski prostori živi čebelnjaki. Vsak uporabljiv kotiček je bil zavzet. Po končanem delu pa je iz mladih grl priplavala tiha ubrana pesem v gluho noč. Zapojo pa naši fantje res lepo! Petje je pri nas že tradicija.
Pripravljamo novo igro. Kmalu bomo v lepših, bolj higienskih prostorih, v novi šoli. Koliko presenečenj pripravljamo naši mladini, ki je tudi z velikimi napori drobila ogromne sklade skal za temelj veličastni stavbi, ki raste na hribu za vasjo.
»Partizan« bo združil mlade fizkul-turnike, odbojka in nogometna žoga jih že komaj čakata. Tudi kegljišče je v načrtu, oziroma so prvi začetki že tu. Tako, vidite, dela naša mladina. Le pravilno jo moraš prijeti in ne bodi skop s toplimi, tovariškimi besedami.
Trdna volja odpira železna vrata. O tem smo se ponovno prepričali pri graditvi naše šole, ki bo trajen dokaz razumevanja naše oblasti in njene širokogrudnosti. Dobro je podgorsko ljudstvo; za tragedijo preteklih dni trpi samo največ, dasiravno so nam krivci znani. Zato naj nova Šola, ki jo gradimo z vso paro, izbriše poslednje sence nezaupanja do tega ljudstva, njemu pa vlije zaupanje in ljubezen do nove stvarnosti. Novak F.
ne namene 500.000 din. Delovni kolektiv Mestne klavnice iz Ljubljane sporoča, da bo prispeval najmanj 200.000 din, »Elektro Ljubljana okolica« pa 250.000 dinarjev. Na prošnjo pripravljalnega odpora v Kočevju so obljubili pomoč tudi kolektiv tovarne »Zmaj«, »Tkanina«, »Inteks«, »Transjug«, »Semenarna«, »Slovenija-vino«, »Lamenka«. itd.
Lepemu vzgledu ljubljanskih podjetij bodo prav gotovo sledili tudi drugi, zlasti pa večji delovni kolektivi Ljubljane in ostalih krajev Slovenije, ki se bodo tako oddolžili našim znanim partizanskim krajem in jim pomagali Iz težav, v katerih se zaradi splošne gospodarske zaostalosti in brez svoje krivde še vedno nahajajo.
Denarne prispevke v te namene naj pošljejo kolektivi in podjetja na naslov: Pripravljalni odbor za proslavo desete obletnice prvega zbora odposlancev slovenskega naroda, Kočevje, Narodna banka, Kočevje 617-T-201.
Ali lahko postanejo Slovenci v Ameriki člani Prešernove družbe
Pred dnevi nam je pisala naša naročnica g. Antonia Terbouec iz San Francisca naslednje pismo:
»Ko sem bila lansko poletje na počitnicah v južni Californiji, sem obiskala tudi naše napredne Slovence v Fontani. Tam sem v neki hiši naletela na Dolenjski list. Ker sem tudi jaz doma iz Novega mesta, me je list tako zanimal, da sem si ga takoj naročila pri g. Jordanu. List prihaja še precej redno, če pa se slučajno kakšna številka kak teden zamudi, pa dobimo prihodnji teden kar dve. Z listom sem prav zadovoljna in ga preberem od prve do zadnje črke. Zelo me veseli, ko vidim, kako napredujete v vseh ozirih. Posebno mladina ima dosti prilike do izobrazbe, kar mi nismo imeli, ko sem bila pred 43 leti še doma...
Brala sem, da bo Prešernova družba izdala 5 knjig na leto za člane. Nič pa ne omenite, ali lahko postanemo člani tudi mi v Ameriki. Tukaj je gotovo dosti Slovencev, ki so takega mnenja kot jaz; vsi ljubijo slovenske knjige in bi se prav radi nanje naročili. Kadar bo izšla knjiga ,Zivljenjepis maršala Tita', se bo tukaj prav lahko prodala.
Zelo mi je všeč vse, kar prinašate v Dolenjskem listu; pa naj bo zadosti za danes. Želim vam mnogo uspeha in da bi kmalu lahko izhajali na večih straneh.
Sprejmite lepe pozdrave iz mesta pri Zlatih vratih, to je San Francisca, od nekdanje Novomeščanke
Antonie Terbovec*
Takoj smo se obrnili na Prešernovo družbo v Ljubljano, da bo sporočila vsem rojakom v tujini, kako je v naročnino knjig za inozemstvo.
Ljubezen do lepe slovenske knjige, ki bo našla zveste bralce, kakor vidimo, tudi onstran oceanov, naj nas vzpodbuja, da bomo učlanili v Prešernovo družbo kar največ ljudi! —-V vsako slovensko hišo napredno In lepo knjigo! Postanimo vsi člani Pre~ šernove družbe!
Gospodarstvo Milk zadruge v
ie začelo napredovali
V preteklem letu smo marsikaj slabega slišali o razmerah in stanju kmečke zadruge v Osilnlci na Kočevskem. In res je bila pot njenega razvoja precej zavožena in razmere zelo zamotane. Zato so najnaprednejši zadružniki, predvsem pa komunisti, odločno posegli v ta problem, pereč za vso osilniško občino. Poprijeli so, da zapletene razmere čimprej razčistijo, in niso odnehali. Zato so povabili na pomoč revizijo okrajne zveze kmečkih zadrug, pa tudi tožilstvo in sodnija sta dala svoj prispevek. Stvari so se skrbno raziskale, a krivci so bili za svoje prestopke kaznovani. Vendar med tamkajšnjim prebivalstvom še sedaj prevladuje mnenje, da so bile kazni sorazmerno med večjimi in manjšimi krivci nepravilno podane. Menijo, da so eni previsoko, a drugi prenizko kaznovani, a polovici od krivcev je kazen po njihovem mnenju pravilno odmerjena. Pa tudi tisk jim je pomagal in odigral pomembno vlogo pri razčiščevanju tega važnega problema.
Po dolgem času je vendar bil napravljen prelom in stvari so se v glavnem razjasnile, čeprav je ostalo še precej nerazčiščenega. V tem času lanskega leta je bil tudi zamenjan upravni odbor in v novi odbor so prišli najboljši kmetje In zavedni Člani socialistične zveze. Zadruga je bila že tako izgubila na ugledu, da kmetje vanjo niso imeli
Strogi odseki
Ob priliki občnih zborov kmetijskih zadrug se vidi, da se kmetovalci zelo zanimajo za okrepitev strojnih odsekov. Nekatere KZ so začele nabavljati vse stroje, ki bodo olajšali delo članov. — Vsak strojni odsek bi moral imeti poleg večjih strojev tudi manjše. Velika je potreba po okopalnikih, ker je zadnji Čas, da motiko zamenja stroj. Marsikje bi prišli v poštev tudi plugi za male kmetovalce. Od strojev, ki naj jih nabavljajo strojni odseki, bi omenil zlasti sadne škropilnice, zaprašilce, čistilnike za žito, motorje, gnojnične črpalke, cir-kularke, slamoreznice, obračalnike za seno, grablje za seno, vprežne kosilnice, mlatllnice In razumljivo tudi večje stroje, kot so traktorji, Unimogi, s priključki, ki pridejo v poštev v posameznih krajih. Glede nabave manjših strojev je do sedaj najboljša KZ Veliki Gaber. Stroji v dobro vodenih strojnih odsekih bodo zelo olajšali delo In istočasno bo lahko z manjšim številom strojev strojno obdelana večja površina. Nabava strojev za posamezna gospodarstva Je predraga, pa stroji tudi niso zadostno izrabljeni.
več zaupanja. Vendar najnaprednejši del kmetov ni klonil. Združili so se in zadrugo postavili na noge. Da bi to dosegli čimprej, so morali zvišati tudi zadružne deleže od 100 na 1000 dinarjev s desetkratnim jamstvom. Mnogi neverni in nezaupljivi kmetje so bili proti, vendar pa je zmagal napredni del kmetov. Do sedaj je zvišalo zadružne deleže 185 članov, ki aktivno in skrbno delajo v svoji zadrugi in budno pazijo, da se ne bi ponovile stare napake. Posledica tega je, da jim je že prvo polletje prineslo lepe uspehe.
Novi upravni odbor je v tem času moral spremeniti delo in zamenjati precej personala zaradi nepoštenosti, raznih drugih napak in slabih navad ter oblik v vodstvu dela.
Veliko izgub je bilo po nepotrebnem in marsikaj je šlo na škodo prebivalstva, kot je to odkril občni zbor. Samo na obnovitvenem odseku je nova uprava imela mesec dni dela, da so stvari, kolikor je bilo mogoče, uredili. Sedaj so po poročilih z delom in evidenco na tekočem, le okrajna zveza jim nudi premalo pomoči v uvajanju novega knjigovodstva. Upravni odbor je kolektivno delal in Imel oporo tudi v nadzornem odboru, ki je na zboru dobil priznanje. Pri vsem tem pa je premišljeno delal in skrbno izvajal sklepe zbora zadružnikov in upravnega odbora upravnik Viktor Ožura, ki je na tem zboru dobil priznanje. Pod novim vodstvom zadruge se je gospodarska dejavnost izboljševala in stopnjevala. Kmetje so bili iz dneva v dan bolj zadovoljni. To so potrdili tudi na tem rednem letnem občnem zboru v svojih živahnih diskusijah In predlogih, ki so odražali veliko enotnost In delovno pripravljenost za bodoči razvoj zadruge. Pa tudi udeležba je bila lepa — nad 70 % glavnih in 55 % družinskih članov. V času dobrega pol leta je zadruga prebolela krizo in si pridobila ugled in zaupanje, čeprav so prej še vsi tarnali, da jih bo pripravila ob grunte. Zdaj so delili njen čisti dobiček v znesku 1 milijona in 230.000 dinarjev, ki je bil ustvarjen v razmeroma kratkem Času ter ob slabih in nerazvitih materialnih pogojih,
Da bi bili uspehi v bodoče čim večji, so pokazali veliko razumevanje za investicije, ki so jim dali prednost in določili za investicijski sklad 40 %, svoj lastni obratni sklad 18 %, živinorejski sklad 5 %, sklad za prosto razpolaganje 7 %, socialni sklad 6 %, kulturni sklad 3 %, 6 % pa so razdelili med člane, kateri so zvišali zadružni delež. Člani so izrazili željo, naj zadruga nabavi iz tega  fonda sadna drevesca, umetna
gnojila In druge proizvode za pospeševanje kmetijstva. Vzoren primer pa so pokazali kmetje iz vasi Belica in Papeži, ki so se odrekli individualnemu sprejemu tega dobička in zanj nabavili za vsako vas po en okopalnik za kolektivno uporabo zadružnih članov.
V diskusiji so obravnavali tudi vprašanja perspektive gospodarstva, kar naj bi zadrugi in preko nje vsem članom v bodoče dalo večje donose in boljše življenje. V tem kraju imajo kmetje sicer malo zemlje in nje lega je hribovita, toda klima je skoro obmorska in skromna zemljica precej rodovitna. Sedaj pridelujejo vseh vrst pridelke in precej nesmotrno trosijo svojo delovno silo. Zato so začeli razmišljati o pre-osnovi gospodarstva. Zlasti sadjarstvo, čebelarstvo ter vrtnarstvo imajo z ozi-rom na klimatske razmere dobre pogoje in bi lahko prinašali velike dohodke. Zlasti Še če upoštevamo, da imajo svoj zadružni tovorni avtomobil in bi brez težav lahko dnevno prodajali svoje proizvode na kočevskem trgu in v Delnicah, pa tudi v Sušaku in na Reki. S tem bodo verjetno pričeli že letos, predvsem na zadružni ekonomiji. Na koncu so izvolili svoj nov uprav
Le i dobrim semenskim krompirjem je zagotovljen dober pridelek
Medzadružni živinorejski odbor Novo mesto
V nedeljo 22. marca so se sestali predsedniki živinorejskih odsekov in poslovodje kmetijskih zadrug, ki so povezane v medzadružnem živinorejskem odboru Novo mesto. Po razgovoru o nadaljnjem delu živinorejskih odsekov in organizacij živinorejske službe r Sloveniji so bili sprejeti naslednji sklepi.
Zaradi obširnega teren« je nujno, da ima vsaka zadruga rodovnikarje in zadostno število molznih nadzirateljev. Dogovorjeno je bilo, da bosta KZ Brusnice in Smolenja vas imele onega molznega nadziratelja, KZ Smihel in Stopiče enega in KZ Novo mesto enega nadziraitelja.   Nadziratelji   bi hkrati
I.. J!___lil'
zirateiji   m nitrati tudi vodili prodajo plemenske in klavni in nadzorni odbor ter se odločili za | ne živine preko živinorejskih odsekov, svoje gospodarsko in politično najbolj I Pri KZ Novo mesto kot centru bo med; razgledane člane. V upravni odbor so bili izvoljeni dosedanji predsednik Anton Stimec, Jože Kovač, Štefan Jelene, Ivanka Zurga, Ivan Ožbolt, Jože Žagar in Alojz Stimec, v nadzorni odbor pa Jože Kalčič, Jože Jarem in Anton Turk, za okrajna delegata pa Jože Kalčič in Anton Štimec. —t—
zadružni živinorejski odbor nastavil kmetijskega strokovnjaka, ki bo poleg selekcije živine vodil organizacijo prodaje plemenske in klavne živine.
Na sestanku je bil dosežen sporazum, da živinorejski odseki prevzamejo v svoje roke prodajo klavne in plemenske živine. Sejmi bodo v Novem
mestu in sicer enkrat mesečino za vso živino, za teleta pa dvakrat mesečno. Pri prodaji plemenske živine bodo prodajalci prispevali živinorejskemu odseku ]%> od prodajne čeme, kupec pa bo prispeval 2n/o od nabavne cene. Pri prodaji klavne živine pa bo samo kupec plačal v živinorejski sklad 2°/o od kupne cene. Na t* način bodo živinorejski odseki prejemali znatne denarne dohodke, ki jih bodo uporabljali za plačilo molznih nadzirateljev in za nabavo bikov. S tem načinom prodaje bo v prvi vrsti pomaga mno živinorejcem, ker bodo lahko prodajali po dobrih cenah plemensko in klavno ži-vi.im.
Zaradi okrepitve dela živinorejskih odsekov in da bodo vsi živinorejci seznam jeni z nalogami živinorejskih odsekov je bilo sklenjeno, da bodo v marcu in aprilu prirejeni sestanki. Prva dva sestanka (v Smihelu in Otočcu) se nista vršila, ker sta bila slabo organizirana. Upamo, da bodo sestanki v Mirni peči, Stopičah, Pod-gradu, Smolenji vasi, Ločni, Novem mestu in Prečni boljše pripravljeni.
O mešanju umetnih gnoji
Popolno gnojltev smatramo le ono, s katero dajemo zemlji in s tem rastlinam dovoljne količine vseh potrebnih rastlinskih hranil, to je dušika, fosforja, kalija in apna. Pri popolni gnojitvi tal hi morali vnesti v zemljo vsaj toliko hranil, kolikor jih posamezne kulture iz nje odnesejo. Ta delo lahko opravimo tako, da gnojimo večkrat, in sicer ločeno z dušikom, kalijem in fosforjem ali pa z mešnnico umetnih gnojil naenkrat, vendar v pravilnem razmerju in zadostnih količinah.
Za kmetovalce je najenostavneje, če dobijo že gotovo mešanico gnojil. Vendar pa s tovarniško mešanico umetnih gnojil ne moremo ugoditi vsem potrebam rastlin in Bvojstvom zemljišč. Ne-katere vrste rastlin zahtevajo bolj luž-nata tla in potrebujejo velike množine
Kako gnojimo krompirju
Krompir je rastlina, ki potrebuje za ivoj razvoj predvsem hrano v lahko dostopni obliki. V svojem razvoju porabi precejšnje količine kalijskih in dušičnih rudninskih soli. Krompir potrebuje hrano v največji meri 50—70 dan po saditvi. Ce mu takrat hrana ni dostopna, imamo znatno manjše pridelke. Prav zato naj velja kot pravilo, da krompir na težkih in srednje težkih zemljah gnojimo s hlevskim gnojem že v jeseni in gnoj takrat tudi podorjemo. Drobnoživke v zemlji gnoj namreč pre-
ko zime in v zgodnji spomladi predelajo in hraniva, ki eo v težko pristopni obliki, spreminjajo v laž/je dostopne oblike. Na lažjih tleh pa zaradi izpiranja hraniv gnojimo raje spomladi. Pri spomladanskem gnojenju pa smemo uporabljati le dobro dozorel in predelan gnoj. Pri gnojenju s hlevskim gnojem ne smemo pretiravati, ker lahko nastane nesorazmerje med dušično in kalijsko hrano.
Mnogokrat vidimo kot posledico prepoznega gnojenja ali pa uporabe pre-
Zatirajmo graharja in fižolarja!
Kmetovalci večkrat sprašujejo, kako  pa zleti tudi na polje. V zadnjem času
bi zmanjšali škodo, ki jo povzročata na
{frahu in fižolu močno razširjena škod-jivca: grahar in fižolar.
Grahar se pojavlja kot hrošček na grahu v času cvetenja. Samica prilepi v maju na stroke jajčeca, (z jajčec ae izležejo ličinke, ki se pregrizejo skozi
se je pri nas že tako razširil, da skoraj onemogoča gojitev fižola, ker se prideluje le ničvreden in črviv fižol. Hrošče-va samica odlaga jajčeca na fižolova zrna v skladiščih in tudi v fižolove stroke na prostem. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se pregrizejo do semena in se v njem zabubijo, fz bub nastajajo ^1_^ej(l.V_niotfanj?st-.yj<;" 1 hrošči. Tekom leta se razvije 3 do 5 ro-
dov in je fižolar zaradi hitre ploditve
©tih tednih ličinke dorastejo, se zabubi
J'o v zrnu in jeseni 6e iz bube razvije irošček.
Zatiranje graharja je različno. Na polju ali na vrtu ga zatiramo tako, da takoj po končanem cvetenju grah do-brc zaprašimo s pantakanom i.n bento* ksom oziroma s DDT pripravki. Zapra-ševanje ponovimo po enem tednu. V skladišču ali shrambi ga zatiramo tako, da z namakanjem v vodi najprej od-delimo po graharju napadena zrna, ki zaradi lažje teže splavajo na vrh. Taka oddeljena zrna uporabimo za krmo, ker bo črviva. Ko smo grah pobrali, ga je treba čimprej oluščiti in razkužiti. 3az-kužitev uspešno izvršimo z ogljikovim Žveplecem. Pri razkuževanju z ogljikovim žvcnlcem moramo biti previdni, ker je zelo vnetljiv in zdravju škodljiv. Razkuževanje opravimo v neprodušno zaprtih posodah ali skrinjah. Za razkuževanje uporabimo za en prostorninski meter' 500 gr ogljikovega žvepleca. Po-soda mora ostati /.aprta en do dva dni. Učinkovito ga uničimo tudi tako, da seme razgrnemo v topli peči pri 58 stopinjah Celzija za tri do štiri ure.
Se večjo škodo v našem gospodarstvu povzroča fižolar. Fižolar prezimu->i v semenu in v skladiščih, spomladi
zelo nevaren škodljivec. Največjo škodo dela v skladiščih in shrambah. Na napadenih zrnih vidimo do 20 luknjic in v vsaki luknjici se je razvijala ena ličinka. Grahar pa napravi le eno luknjico.
Zatiranje fižolarja je različno. Glavna skrb naj bo, da mu ne pustimo, da bi se širil v shrambah- Tu ne sme biti ostankov fižola, vsklndiščen fižol mora biti zdrav ali razkužen. Iz skladišč .se škodljivec širi dalje in iz skladišč od-ietavajo hrošči na polje. Seveda morajo razkuženje izvršiti vsi, ki imajo okužen fižol. Fižol je najboljše razkužiti takoj v jeseni, dokler ga mlade ličinke še niso hudo prizadele. Močno okužen !i-žol, katerega zaradi smradu še živina noče jesti, je najtpametneje sežgati. Za manj okužen fižol je najbolje, da zdrava zrna od delimo z namakanjem v vodi. Zdrava zrna uporabimo za hrano ali seme, okužena pa uporibnmo za krmo ali sežgemo. Ra/kužitev lahko izvršimo tudi v vroči peči ali z ogljikovim žve- i plecem. Zdrav fižol ohranimo tudi, če takoj v jeseni primešamo med fižol pan-takan ali bentoks v prahu, in sicer potrebujemo 100 do 150 gramov za 100 kg fižola. P. D.
velikih količin dušičnih gnojil krasno visoko in zeleno cimo, ko pa pogledamo za gomolji, teh ni v oni količini kot bi pričakovali. To je posledica enostranskega gnojenja z dušikom in pomanjkanju kalija in fosforja. Če pa teh primanjkuje, je zavezovanje in tvorba gomoljev slabša. Za dober pridelek krompirja je posebno važno dodajanje kalijskih gnojil, ker krompir porabi velike količine tega gnojiva. Kalij pa, ki je v zemlji v različnih spojih, krompir slabo izkorišča. Od kalijevih soli je najprimernejša za gnojenje kalijev sulfat, ta najbolj poveča pridelek in da krompirju tudi najboljši okus. Slabša so kalijska gnojila, ki vsebujejo klor. Surova kalijska gnojila so aliozeniatx Surova kalijska gnojila in 40% kalij-ski klorid je bolje zaorati že v jeseni, da se del klora tekom zime izpere in postane tako za krompir neškodljiv.
Kalijske soli damo na 1 ha 200-300 kilogramov in jo lahko sipljemo na njivo s strojem ali r roko. Pri gnojenju v jarke ali v brazdo neposredno prod saditvijo grozi nevarnost, da bo krompir slabše rastel, zaradi prevelike količine soli neposredno okrog gomoljev. V naših prilikah je najboljše, da za-orjemo približno V* kalijske soli skup-no s hlevskim gnojem, ostanek pa dodamo pri drugem okopavanju, da bo imel krompir dovolj hrane v času naj-večje rasti. Glede fosforja je krompir skromnejši in bomo superfosfat dodajali na izčrpanih tleh, tam kjer gnojimo s .slabimi im nezadostnimi količinami hlevskega gnoja ali pa tam, kjer smo gnojili tudi z dušičnimi gnojili. Super-fosfata jemljemo 150—250 kg na 1 ha in ga ravno tako podorjemo s hlevskim gnojem, Dobre rezultate daje gnojenje s pepelom (toda brez premogovega pepela).En del pepela pomešamo z enim delom zemlje in posujemo to mešanico po eno dobro pest na mesto, kjer Krompir-sadimo.
Dušična gnojila pa uporabljamo le takrat, kadar nimamo dovoli hlevskega gnoja. Pri tem jemljemo predvsem amo-nijski sulfat in pa čilski soliter. Teh posipamo največ do 150 kg na 1 ha in to pri spomladanskem oranju.
Ing. L. R.
apna, kot eo n. pr. detelje, posebno lu-cerna, drugim pa bolj] prrijajo kisla tla, kot n. pr. krompirju m rži. Vse okopa-vine zahtevajo mnogo več kalija kot žita in krmne rastline. Pesa porabi več dušika kot fosforja, pšenici pa bolj prija fosfor kot dušik itd. Zaito ni mogoče napraviti v tovarni takšno kombinacijo odnosno mešanico umetnih gnojil, ki bi bila dobra za vsako zemljo in za vsako kulturo. Tu si lahko pomagamo sami, če vemo, katera gnojila med seboj mešamo.
gnojimo posevek; zato je mešanje gnojil priporočljivo samo, če imamo, kakšnega gnojila premalo in bi ga težko razsipali na večji površini. V tem primeru ga temeljito pomešamo h kakšnim drugim gnojilom, ki ga tudi uporabljamo im bomo na ta način tudi malo količino dobro razdelili na celotno površino. Z mešanjem včasih popravimo tu tU neprijetno delovanje drugega gnojila. Tako lahko pomešamo tik pred uporabo nooljeni oprani dušik s kaJij-
Omenil bi samo tista, ki danes priha- 1 sko soljo, ker se neoljeni dušik pri raz-jajo pri nas v promet. j sipavanju praši in je nevaren za oči,
Apnent dušik je temnosiv, črnkast | s kalijevo soljo pa preprečimo prašenje. prah, ki ga najlaže spoznamo po zna- | Mešanica superfosfaia i.n amonijiskegn
čilnem duhu po karbidu. Ne smemo ga mešati « super fosfatom, ker vsebuje ap-neni dušik precejšnje količine apnu, ki veže fosforno kislino, ki postane tako v zemlji slabo topljiva in se s tem vrednost fosfornih gnojil znatno zmanjša. A'pno-ni dušik tudi ni dobro mešati z vlažni-
sulfata deluje na apnenih in lapornastih tleh mnogo boljše kot vsako gnojilo zase, ker se obe gnojili med seboj dopolnjujeta v kemičnem delovanju.
izmed mešanih gnojil se pri nas dobi v trgovini nitrofoskal, siv prah, ki je to-vn miška mešanica apnenega dušika, su-
mi gnojili, ker se pri tem eam kemijsko   perfosfata in 40% kalijske soli. Nitro-
spreminja in se sproščuje amonijak kot hranilo, ki bi ga morale dobiti drobnoživke v zemlji odnosno rastline.
Amonijske soli, ki jih uvažamo pori različnimi imeni, ne smemo mešati z apnom in gnojili, ki vsebujejo apno, kot je apneni dušik in Thomusova žlindra.
Superfatfat, ki je sivorjav prah, ne smemo mešati z apnom ne z apneniin dušikom iz razlogov, ki smo jih navedli pri opisu apnenega dušika.
Kalijske soli smerno mešati z gnojili, ki vsebujejo apno samo neposredno pred uporabo. Ce mešamo kalijske soli že več časa pred uporabo, bo takšno gnojilo v veliki meri vpilo zračno vlago, 6e strdilo in ga ne bomo mogli tako lepo razsipa-vati.
Pri mešanju gnjil je najvažnejše, da se le-ta med sehoj res temeljito pomešajo, kar pa z roko težko dosežemo. S slabo premešanimi gnojili neenakomerno
.foskal je prikladen zn kisla tla.
KAS [e mešanica kalijeve soli, amo-nijskega sulfata in superfosfata in je bolj primeren za lužnata tla ali pa /a kulture, ki zahtevajo bolj kislo reakcijo kot je krompir in rž.
Dobra stran teh mešanih gnojil je predvsem v tem, ker kmetovalca prisilijo, da gnoji z vsemi potrebnimi hra-nivi in pri tem ne more delati napak pri mešanju. Da sc izognemo napakam pri mešanju gnojil, je treba seveda upoštevati napisana navodila, v primeru nejasnosti pa *e posvetovati s kmetijskimi strokovnjaki. Inž. Rado Linzner
Pozdravite evojc« » tujini f "Dolenjekla Hatom"' Naročite jim ga - hvaležni Vam   bodo   za pozornost!
DVANAJST VAG0 KROMPIJRA BODO PRIDELALI LETOS
Poljedelski odsek kmetijske zadruge Mokronog je med prvimi
V Mokronogu že deluje pri kmetij-
ski zadrugi poljedelsko-semenski odsek z uspehom. Odsek vodi odbor, ki so si ga izvolili zadružniki na svojem sestanku, v katerem so najbolj ak*ivne žene-zadružnice, ki so dale tudi podubo za organiziranje odseka.
V okviru odseka bodo pridelovali letos predvsem semenski krompir. Člani odseka so si s pomočjo zadruge, ki je njihovo delo tudi finančno podprla, nabavili krompir za sajenje iz priznanih nasadov, ki so v letu 1952 dali pridelke od 20.000-30.000 kg na l ha. V letošnjem letu bodo zasadili skupno z zadružnim posestvom okrog 12 ha priznanega krompirja, sorte Btthmov —• srednje rani, ki daje odličen pridelek in je tudi zelo okusen. Člani tega odseka, ki bodo pridelovali semenski krompir, so se obvezali, da bodo krompir škropili proti plesnobi in koloradskemu hrošču, odstranili iz nasada vse bolne rastline in tuje sorte. Tudi vsa ostala dela bodo opravili po navodilih kmetijskih strokovnjakov, da bo kvaliteta krompirja čim boljša. Za svoj trud pa bodo dobili denarno nagrado za
pa zahvalo vseh članov KZ Mokronog.
Ves pridelani semenski krompir, ki ga bo v letu 1953 najmanj 10—12 vagonov, bo ostal na njihovem področju. S tem se bo v naslednjih letih znatno povišal pridelek krompirja v okolici Mokronoga zaradi boljšega semena. Ce računamo, da bodo v letu 1954 zasadili v okolici Mokronoga s tem jpriznanim semenskim krompirjem kakšnih 50 ha in da bodo dobili najmanj 18.000 kg po ha z domaČim semenom bi pa pridelali v najboljšem slučaju povprečno le 12.000—14.000 kg, potem bo povečanje pridelka krompirja samo v enem letu za kakšnih 20—25 vagonov. V naslednjih letih se bo članstvo tega odseka še bolj razširilo, tako da bodo sčasoma vsi člani KZ Mokronog zamenjali vsaj vsako četrto leto svoj krompir z dobrim semenskim krompirjem.
V odsek bodo vključili tudi pridelovalce semenskega fižola, pšenice in ječmena. To bodo predvsem oni kmetovalci, ki bodo z odbiro skrbeli za proizvodnjo dobrega semenskega blaga.
Upravni odbor KZ Mokronog je pravilno ocenil delo tega odseka in mu zato
pridelovanje semenskega krompirja in j tudi posveča potrebno pozornost.
IZ nAŠIH KfcAJCV
Dolenja vas pri Ribnici
Kulturno-umetniško društvo »Svoboda« iz Dolenje vasi se nam je pred-dramo »Domen«. Obakrat je bila dvorana premajhna in je veliko ljudi odšlo brez vstopnic. To je dokaz, kako si naši ljudje žele kulturnega razvedrila, vsi igralci pa so tudi pokazali zares lepo igro, da so bili vsi zadovoljni. Dobro razpoloženje pri igri je še povečal nastop gasilskega moškega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Marinča. Pri igri so sodelovali številni domačini, posebno pri izdelavi lepih kulis in ostale opreme. Najbolj so se izkazali pri tem delu Franc Henigman, Franc Mirtič in Slavo Oražen.
15. marca je bil zaključek zimskega izobraževalnega tečaja. Gospodinjsko-kuharski tečaj sta obiskovali kar dve skupini deklet. Na zaključku so pokazale, kaj so se naučile. Za lep uspeh tečajev ima veliko zaslug učiteljstvo, zlasti tov. Lovšinova in Goršetova.
I. Z.
Dolenjske Toplice
Ze trikrat smo se letos zbrali prosvetni delavci topliškega sektorja na skupni konferenci ter se vsakokrat obširno pogovorili o problemih vzgoje mladine in drugih zadevah šolstva. Tako smo na zadnjem posvetu 3. marca med drugim sprevideli, da je treba v šoli dati pri pouku slovenskega jezika poudarek branju, spis ju, ustmenemu izražanju in pisanju. Podeželska šola mora učence naučiti tudi cepiti in gojiti sadno drevje, umno obdelovati vrt in dati osnove naprednemu kmetijstvu. Dosedanje spominsko obremenjevanje otrok nujno terja ravnovesje med umsko izobrazbo in telesno vzgojo. Po-
danih je bilo tudi več drugih koristnih predlogov za izboljšanje učnih uspehov in načrtov za posamezne razrede na podeželskih šolah. R»
Adlešiči
Trebnje
Vrsta tečajev letošnjo zimo v Adle-šičih je pokazala lep napredek v kul-turno-prosvetnem delu. Ob sodelovanju množičnih organizacij in pod vodstvom učiteljstva še vedno traja splošno-izobraževalni tečaj, katerega obiskuje i dinarjev, za kulturni dom v Trstu pa dvakrat tedensko po 25 mladincev in ! 7200 din- pn raznih delih opravili
1576 prostovoljnih delovnih ur, naroč
Ob delni udeležbi vseh članov je osnovna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov pred kratkim na letni skupščini podala obračun svojega dela. Člani organizacije so se udeležili proslave v Dol. Toplicah, položili so venec na spomenik padlih borcev pri Roku v Smihelu, za pomoč po snegu prizadetim na Primorskem so zbrali 4700
Dali sta jima življenje in ju takoj nato umorili
mladink. Pred kratkim sta bila zaklju čena dva gospodinjska tečaja, ki sta ju vodili Ana Veselic in Olga Petrič. V teku je tudi tečaj za domačo obrt, ki ga vodi Ivanka Babnik. Sanitetni tečaj vsako nedeljo dopoldne pa vodi tov. Zofija Vrhovec. Tudi odbor Protiletalske zaščite je organiziral dobro uspeli tečaj. p. M.
Mirna peč
15. marca je imela nižja gimnazija v gosteh šahiste nižje gimnazije iz Trebnja. Imeli so šahovski dvokrožni turnir na šestih deskah. Zmagali so Trebanjci z rezultatom 5 Vi : 6 Va. Povratni dvoboj bo v Trebnjem pod istimi pogoji.
Isti dan so tečajniki zimske kmetijske šole ponovili igro »Trije vaški svetniki«. Igro so Še ponovili 22. marca.
16. marca smo proslavili občinski praznik z izletom na Hmeljnik. Udeležba množičnih organizacij je bila zelo majhna. V lepi naravi za nekdanjim gradom so pionirji nižje gimnazije pod vodstvom učiteljev izvedli lep kulturni program. Nastopil je tudi pionirski pevski zbor pod vodstvom učiteljice Jože Cernivec. B. A.
nikov za »Vestnik« so lani pridobili 48. Vsi člani organizacije so tudi člani Fronte.
Za plodno delo v lanskem letu je organizacija prejela letos prehodno zastavico okrajnega odbora ZVVI. To priznanje so vsi člani z navdušenjem po-j zdravili in hkrati obljubili, da bo zastavica ostala pri njih tudi ob zaključ-/ ku tekmovanja na čast III. kongresa • Zveze invalidov Slovenije, katerega se organizacija v celoti udeležuje. Člani organizacije aktivno sodelujejo tudi v ostalih organizacijah in pri organih ljudske oblasti. M. P.
Novice iz Metlike
Pred kratkim je bil zaključen trimesečni tečaj Protiletalske zaščite s prav dobrim uspehom, saj je izpit naredilo 9 tečajnikov z odličnim uspehom, 14 tečajnikov s prav dobrim uspehom, ostali pa z dobrim uspehom. Tečajniki so bili ves čas zelo disciplinirani in neupravičenih izostankov skoraj ni bilo. Posebno je treba pohvaliti starejše tečajnike. Ob zaključku je vodstvo tečaja priredilo lep družabni večer, za katerega so razna podjetja prispevala brezplačno različne dobrote. Zelo dobro se je izkazal privatni obrtnik slaščičar Raif Redžepovič. P. C.
Te dni so se v Metliki znova začela dela na grajskem vrtu, ki ga preurejajo po načrtu tukajšnje rojakinje ing. arch. Gizele Sukljetove. Medtem ko je bil prej vrt zaprt z visokim opornim zidom, vrh katerega je bila betonska ograja, je sedaj vse to porušeno in je na široko odprt pogled na metliški grad — bodoči muzej. Grajski vrt bo v štirih terasah, ki bodo obložene bodisi s klesanim kamnom ali z rušo, padal proti trgu, na najnižji terasi pa bo postavljen spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma, za katerega je prav tako izdelala načrt arhitekta Sukljetova. Zdaj urejajo terase, na katerih bodo te dni nasadili razno okrasno drevje in grmičevje.
*
Odbor za pripravo regulacijskega načrta in olepšavo Metlike, ki mu načelu je tov. mr. pharm. Gojko Jug, je kar lepo začel s svojim delom. Po načrtu arch. G. Sukljetove sedaj zasa-jajo okolico izvira metliškega potoka Obrha ln urejajo poti, ki vodijo na mestno perišče. Tudi perišče samo bo prenovljeno in v strugi bo zgrajen jez, da bodo perice tudi v največji suši imele dovolj vode za pranje.
*
Na Obrhu v Metliki je bila montirana nova vodovodna Črpalka, ki načrpa v rezervoarje na Veselici toliko vode, da so z njo Metličani ves dan preskrbljeni. Voda je tudi primerno klorirana. Prebivalci, zlasti gospodinje, so občinskemu odboru hvaležne, saj jim ni treba le ob določenih urah loviti vode.
Žužemberk
Letošnjega občnega zbora kmetijske zadruge se je udeležilo od 361 vpisanih 105 Članov. Iz poročila dosedanjega upravnega odbora je razvidno, da je zadruga enkrat vendar zlezla na zeleno vejo, ker izkazuje v lanskem letu 465 tisoč dinarjev dobička. Tudi ekonomija je lani postala aktivna s 93.000 dinarji dobička. Lahko bi izkazala še več, če bi se vsi člani upravnega odbora brigali zanjo tako, kot se je predsednik.
Na občnem zboru je bil izvoljen popolnoma nov upravni odbor in sprejeta
KINO SEKCIJU JE PRIČELA S PREDSTAVAMI
Kino sekciju, o kateri ustanovitvi smo že Pisali, Je pričela predvajati filme v novomeškem okolišu Ohvesčuino vse Sole ln organizacije, da lahko naroče pri klno-sekclji klnopredstavoz ozkimi filmi, ki «0 v centru na razpolago, ali pa s filmi, ki Jih naročnik lahko dobi iz LJubljane. Ce so P«* Dira vstopnino, dobi v prvem primeru vso pobrano vstopnino sekcija, v drugem P» P°~ lovlco. Ce pa placa naročnik sam, plaža ▼ prvem primeru za predvajanje vsakega fil« ma 70 dinarjev, v drugem pa 50 dinarjev. NajmnnjAl. prispevek za predvajanje filma znafia 41) dinarjev.
Predstave lahko naroči vsakdo, zaželleno pa Je, da ne za man J kot 20 gledalcev. Opozarjamo naročnike, da morajo predstavo napovedati najmanj 24 ur pred pričet kom.
Seznam filmov, ki bo v centru kino sekcije na razpolago, bo kino sekcija objavila na Pesebnih lepakih.
Kino sekcija Novo mesto, Hladntkova 1 Radio klub
zadružna pravila, ki odgovarjajo našim prilikam. Le s težavo je bil osvojen sklep o povišanju članskega deleža od dosedanjih 100 na 300 din za člana in od 10 na 30 din za družinskega člana.
Po izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora so bili zadružniki mnenja, da je potrebna reorganizacija tudi v trgovini med uslužbenci. O kaki vljudnosti mladih uslužbenk napram zadružnikom skoraj ni govora. Zato se potrošniki vedno v večji meri zatekajo v krajevno trgovino, kjer je postrežba boljša. Zadružniki so tudi pripomnili, da opažajo v trgovini razne privilegije za ljudi, ki so uslužbencem bolj pri srcu. Tako so povedali, da je bilo pred kratkim prodano 600 kg moke v pol ure, in sicer tako, da je neki mlinar dobil tri vreče, drugi pa niso dobili niti za nujno potrebo.
Novi upravni odbor je že na prvi seji pokazal, da bo šlo sedaj drugače v zadrugi, kar si tudi vsi želimo, ker pričakujemo dviga našega gospodarstva predvsem preko dobro razvite splošne kmetijske zadruge. J. P.
Šentjernej
Tečaj za zdravstveno vzgojo ženske mladine so zaključili z lepo prireditvijo. 70 tečajnic je z zanimanjem sledilo predavanjem dr. Julčeta Sajeta, medicin, sestre Staše Rupnikove, njene naslednice Tončke Mihelčičeve in predmetne učiteljice Marice Drašlerjeve.
Petrova vas
S Finžgarjevo dramo »Veriga« so nas prijetno presenetili člani domačega kulturno-umetniškega društva. Dasi po večini novinci, so mladi igralci s posrečeno igro iz kmečkega življenja nudili lep užitek gledalcem, ki so jim za to nad vse hvaležni in si žele še več takih prireditev. Da je igra lepo uspela, ima precej zaslug učiteljica Ivanka Palman, ki je ves čas pomagala pri učenju in vajah. _čko.
Kočevje
V mesecu februarju se je v kočevskem okraju rodilo 45 otrok, od tega 27 dečkov in 18 deklic. Umrlo je 22 oseb, 11 moških in 11 žensk. Porok je bilo v tem mesecu 30. (Zaradi pomanjkanja prostora imena novoporočencev in umrlih oseb začasno ne moremo objavljati.)
Skrivno ljubavno razmerje med 18-letno Alojzijo Gruber, kmečko delavko, in Alojzijem Šaškom iz Dolnjega Suha-dola pri Brusnicah ni ostalo brez posledic. Ko je Saše k zvedel, kako je z njegovimi ponočnimi skrivnimi obiski pri Gruberjevi in da bo oče, je postal na Gruberjevo hud in ji grozil, da jo bo ubil in še sebe po vrhu. Tudi mati in sestre eo Alojzijo zaradi tega grdo gledale in jo bolj kot druge gonile k delu, češ če si taka, pa daj tudi bolj garati — vse pa zato, da oče in brat ne bi opazila, kako je z njo. Nič ni pomagalo. Alojzija je letos 7. januarja rodila zdravega, donošenega otroka ob pomoči matere in sosede. Takoj, ko sta se obe odstranili iz sobe, je mlada mati otroka tesno pokrila z odejo in cunjami toliko časa, da se je otrok zadušil. Mati je nato spet poklicala drugo sosedo, da je porodnici ustavila kri, pokazale pa bo ji tudi otroka, ki da se je rodil mrtev. Otroka so nato dali v škatljo in mati detomorilke Marija Gruber ga je zakopala v gnoj na dvorišču. Za to nečloveško dejanje se bosta zagovarjali pred sodiščem poleg mlude matere tudi njena mati in Alojzij žašek, ker je očividno,
da je napravila storilka kaznivo dejanje pod grožnjami in pritiskom obeh soob tožen in.
Tudi Ana Skrbeč, kmečka delavka it Rateža 34 pri Novem mestu, je imela razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Letos 24. januarja je za domačim skednjem v jutranjih urah na snegu rodila normalno razvitega otroka moškega spola v sedmem mesecu nosečnosti. Takoj, ko se ji je otrok rodil, ga je stisnila za vrat, da je samo malo zabrcal in je seveda takoj izdihnil. Nato je odšla po motiko v šupo in otroka zakopala v hlev pod jasli. Po dejanju je škrbčeva odšla v hišo in takoj začela pripravljati zajtrk, kakor da se z njo ni nič zgodilo. Ko so jo starš; začeli spraševati, kako je z njo ,ali je rodila ali splavila, se je vsa-kikrat obrnila vstran in začela jokati.
>Kar je ljudem očito, ne more ostati prikrito,« pravi ljudski pregovor. Tako so tudi za obe detomorilki zvedeli budni organi kriminalne službe pri notranji upravi OLO Novo mesto ter odkrili oba zločina. Storilci in krivci se bodo zagovarjali pred ljudskim sodiščem.
<p/vđuwi -SUTEt ES NA ^VZGOJA
Kako je z veslaškim športom na Krki
Krka je reka, ki nudi vse pogoje za razvoj
veslaškega športa. Njena mirua gladina in po-čaani tok, delata vtis. kakor da miruje in je zato skoraj bolj podobna jezeru kakor reki. Posebno v Novem mestu je ugodna za veslanje, ker je globja ter nima bičevja kakor v svojem gornjem ni spodnjem toku. Dani so torej idealni pogoji za razvoj veslaškega športa.
v prejšnjih letih smo videli sicer nekaj tekmovanj v veslanju. Leta 1931 smo imeli celo goste iz Ljubljane, ki so r svojimi zložljivimi kajaki vzbudili zanimanje pri gledalcih in veslačih. Vendar je bilo v vseh teh tekmovanjih premalo organiziranega dela. Tekmovalci so bili brez izknSenj, zbrani večinoma pred tekmo ali le nekaj dni pred njo. Nujno je bilo potrebno ustanoviti klub, ki bi se zanimal za vodne športe v Novem mestu. Ze leta 1951 se je formiral pri Okrajnem odboru Ljudske tehnike, ki naj bi zajel veslače v svoj klub. Okrajni odbor LT pa ni pokazal dovolj razumevanja iu tako je »Brodarski klub< propadel. V letu 1952 se je nekoliko bolj zanimalo za veslanje TVD »Partizan«, ki je organiziralo tekmovanje, poslalo svojega člana v vaditeljski tečaj pvi Veslaški (tezi Slovenije ter odprlo iniciativo Okrajnega odbora OF za ustanovitev kluba.
Ustanovna skupščina Veslaško-brodarskega kluba >Krka« je bila v oktobru 1952. leta. Zima je sicer mrtva sezona za veslanje, toda odbor, ki je bil izvoljen na tej skupščini, se je pri-pravljal za novo sezono. Klub je brez vsakih materialnih sredstev, brez lastnih čolnov. Da poživi vodni šport, je ljubljanski veslaški klub »Savica« podaril 100.000 din za nabavo četverca,
z 28.000 din pa je klub podprl Okrajni ljudski odbor Novo mesto. Četverec je naročen v Zagrebu ter ga klub prejme, ko uredi čolnarno.
Čolnarna je največji problem. Mnogo je bilo govora o njej v klubovem odboru, ki se je končno odločil, da je uredi v stari razpadajoči usnjarni pri Seidlovem mlinu. Ljudski odbor UMStna občine je predlog odobril ter obljubil pomoč nri ureditvi. V tej ruzpudajoČi stavbi bi po obnovitvi dobili prostore tudi novomeški taborniki in klubi Ljudske tehnike.
Ureditev čolnarne bo zahtevala precej dela od članov kluba. Toda trud ne bo zaman. Delo bo poplačano z zadovoljstvom na zeleni gladini Krke in ob igriščih pri čolnarni.
Toda to še ni vse. Na četvercu bo prostor i samo  za  4 člane,  zato  bo klub  začel graditi sandoline za ostalo članstvo.
Prve plodove dela bomo videli na veliki veslaški prireditvi Slovenije. To bo »Dolenjska regata«. V Novem mestu smo slišali samo za prireditev na Bledu, ki pa si jo bomo leto« lahko ogledali na naši Krki.
Novomeški veslači sicer ne računamo na posebne uspehe na tej prireditvi, ki pa bo imela velik vpliv na nadaljnji v Novem mestu. Regat
zveze Slovenije 31. maja oziroma 7. junija.
Ker je program kluba velik in ima le-ta precej nalog in tudi težav, se je klub osamosvojil ter sklicuje zato izredni občni zbor, ki bo 9. aprila t. 1.
Vabljeni vsi člani kluba ter prijatelji veslanjal
r. m.
razvoj športa in turizma Regata bo v izvedbi Veslaške
TVD Partizan Mirna je polagalo račune
Pretekli četrtek bo se mirenski fiz-kulturniki polno&tevlkao zibrali n« redni letni občni »bor. Vabilu so se odzvali tudi zastopniki krajevnih množičnih organizacij. Okrožni telovadni odbor je zastopala tov. Mifllcie\ a.
O delu društva je poročal predsednik tov. Franjo Bule. Čeravno je bilo društvo delavno na vseh področjih, se jo precej ob-    nudi polog drugega t čutila vrzel, da je nastala ob odhodu tajnika !  nočišč.   Potrebno bo
tov. Potrbinova. Dobršen del gradnjo plavalnega bazena jo že opravljen. Upati jo, da bomo ob podpori oblastnih organov in Zvezo žo v letošnjem letvu otvoriti prvo kopališko v Mirenski dolini. Vsekakor premalo obiskana in zased™ a jo bila v preteklem letu iti zimi društvena koča na D »betic u, kl odi večje število pre-to   izletniško ločko,
tov Markota Bulo*. K »k <>r v splošnem, tako tudi na Mirni primanjkuje vodniškega kadra. Kljub tomu je društvo sodelovalo na okrožnemu prvenstvu i dvema vrstama in priredilo samostojen nastop, za kar gre zasluga ln pohvala tov. Bogotu Komini, slušatelju Fizkulturne šole v Ljubljani, ki mu tli bilo žal svojih počitnic žrtvovati za napredek telovadnega društva. Gradbeni odbor jo deloval neumorno. Popravil je telovadni dom. in ga s tem obvaroval večjo škode. Poleg strokovnih del je bilo potrebno opraviti tudi precej težaškega dela, katerega so prostovoljno Izvršili člani. Za uspešno izvedbo teh del sta doprinesla največ ji drle/, načelnik gradbenega odseka tov.  Calar in
da bo
Atletom TVD Partizan Novo mesto!
Ker bo 12. t. m. v Novem mostu veliko tekmovanje atletov Železničarja iz Ljubljane, Črnomaljčanov in Novo-meščanovj pozivamo vse atlete, da se polnoštevdno udeleže treningov na stadionu v Kandiji. Treningi so vsak ponedeljek in četrtek od 17. ure naprej, zato odpadejo treningi v telovadnici. Vabljeni so tudi novinci.
J. G.
ziia.iii) tudi iz NOV, popularizirati, služila svojemu namenu.
Novi odbor čakajo torej številne in težke naloge. Izvoljeni člani in članice so nam porok, da bodo vse postavljene in še druge naloge tudi v celoti uresničene. Upamo, da bomo o uspehih TVD Partizana na Mirni v našem listu še večkrat pisali.        K. J.
železničarji-športniki pridejo v Novo mesto
Športno društvo »Železničar« iz Ljubljane bo priredilo 11. ln 12. aprila 1953 množičen izlet vseh svojih tekmovalcev v Novo mesto.
V soboto in nedeljo bodo tekmovali v raznih športnih panogah s svojimi najboljšimi tekmovalci In se pomerili s fiportukll Novega mesta, Črnomlja In drugih dolenjskih krajev.
Kakor smo obveščeni, pripravljajo večja tekmovanja v odbojki, košarki, atletiki, nogometu, namiznem tenisu, balinanju, šahu, težki atletiki In motoristlki.
Za Novomeščano bodo posebno zanimivo panoge, ki pri nas še niso razvite kot na primer dviganje uteži, rokoborba in boks.
V košarki    bodo pripeljali igralci s seboj   močnega   nasprotnika iz Ljubljane, tako da al bomo lahko ogledali to zanimivo Igro.
V prihodnji številki bomo objavili točen pregled vseh tekmovanj hi nastopov dragih gostov, katerih pobudo in obisk vnaprei toplo pozdravljamo!
Črnomaljci in Novomeščani uspešni v krosu v Kamniku
Zadnjo nedeljo so nastopili v Kamniku n a krosu za prvenstvo LKS med drugimi tudi najboljši tekači iz Črnomlja in Novega mesta. Kljub modnim nasprotnikom iz vso Slovenije so dostojno zastopali našo Dolenjsko in Belo krajino. Najbolj uspešen je bil pri mladincih OrnomtfdjofUO Brine, ki je z lahkoto zmagal v svoji skupini na 1500 m. Pri članicah je bila Filakov a deseta, mladinka Grzlnova pa enajsta, obe iz Črnomlja-Od Novomeščanov je je bil v teku na 7 km U Ion ar enajsti. Mladinca Mlakar in Blatnik j>a sta v sredini svoje skupine dospela na cilj.
Slovensko prvenstvo v krosu je bilo uvod v letošnjo atletsko sezono. Ze 12. t. m. se bodo v Novem mestu zbrali atleti Železničarja iz Ljubljano, Cruoinaljoani iu domačini na prvem letošnjem tekmovanju na prostem, ki bo gotovo prav zanimivo.
NOGOMET
Partizan (N. m.) : Črnomelj 6:3
Preteklo nedeljo so imeli nogometaši novomeškega »Partizana« v gosteh moštvo is Črnomlja. Novomeščani so nastopili v pomlajeni postavi, okrepljeni z zelo dobrim Plahom iz garnizona Bršljin. »Partizan« je nastopil v naslednji iiostavi: Kožuh, Mirtič, Vindišer, Valič, Sitar, Vesel, Turk, Saban, Majerlo, Pfaff, Berginc. Tudi v moštvu Črnomlja so nastopili fitirje vojaki. Tekma so je začela z nervozo na obeh straneh, nato Pa sta se moštvi malo povezali. Zaradi ner-vose je padel tudi prvi gol v korist Črnomaljčanov, ko je domači conterhalf Sitar žogo z glavo potisnil v lastni gol Kmalu je nato Šuban izenačil, Berginc pa na lep Turkov predlogžek povedel svoje moštvo v vodstvo. Črnomelj je zopet izenačil, toda Berginc jo malo pred koncem I. polčasa postavil končni rezultat tega polčasu to je 3:2 za domače. Igra v tem delu je bdia raztrgana. V drugem polčasu so se domači povezali tn i lepimi akcijaani zabili tri gole (Pfaff, Saban in Majerle), gostje pa še enega, tako da je končni rezultat tekmo 6:3 za domače moštvo.
Domače moštvo »i v celoti zadovoljilo; posebno obramba je bila nezanesljiva Odlikovali so 3e posamezniki Pfaff, Turk, Majerle in včasih tudi Valič in Vesel.
Sodila sta izmenoma dva vojaka. M.
Oglas
v »Dolenjskem listu« — zanesljiv uspeh!
Mitja Sila - šahovski prvak Novega mesta
Šahovski turnir za prvenstvo Novega mesta so bliža h kraju. Do sedaj je bilo odigranih XV. kol im že lahko trdimo, da ( bo prvak Mitja Sila Igra flo še s Sitarjem *eicznicarjeyi | in bo tudi v primeru poraza osvojil prvo mesto, ker Ima precejšnnjo prednost v točkah.
Stanje na tabeli je naslednje: Sila' Mitja 15 (16), Skerlj Anton 11,5 (i« UjO. Sitar 9 (i« 11), Jožo Prime 9 (iz 12), prof. Eržen 8,5 (iz 15), ing. Sodnik 8 (Is 14), major Vujo-ševie 7 (iz 151), Kastelic 6,5 (iz 11), Milan Masetj 6,5 (lz 13), Samo Medlo 6 (Iz 13), Skrabelj 5,5 (iz 11), Kotnik 5 (is 13), Ivaneti« 4,5 (iz 10), Verbič 4 (15), Cvetojevid 4 (is 15), Skok 3, prof. Fink in Štefanovi« pa 2 tooki.
V začetku maja bo izšla enajsta izpopolnjena in pomnožena izdaja knjige:
Felrctta Kaliniek,
SLOVENSKA KUHARICA
Dejstvo, da Je bila 10. izdaja tega priljubljenega gospodinjskega priročnika v glavnem razprodana že v dveh mesecih, je najboljše priporočilo za to najboljšo in najobširnejšo slovensko knjigo o kuhanju.
Nova izdaja bo ustrezala vsem dejanskim potrebam, pa naj gre za pripravo preprostih a okusnih jedi v družini ali za jedilnike v hotelih z mednarodnimi gostL Vsaki že izurjeni kuharici in gospodinji bo dragocena svetovalka, začetnicam pa nepogrešljiv in zanesljiv učbenik za strokovno izobrazbo. KER JE PRIČAKOVATI, DA BO TUDI NOVA, 11. IZDAJA, KMALU RAZPRODANA, JE PRAV, DA SI JO ZAGOTOVITE Z NAROČILOM VNAPREJ.
Ceno t> platno vezani knjigi je 900 din. Zunanji naročniki doplačajo še 30 din za poštnino. Prednaročnikom nudimo ugodnost plačila v dveh obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo ob oddaji naročila, z nakazilom druge polovice kupnine z dodatkom za poštnino jim je knjiga zagotovljena in jo prejmejo takoj po izidu. S plačilom v naprej si prihranite višje stroške za pošiljatev s povzetjem. Denar nakažite na naš tekočt račun pri Narodni banki FLRJ — podružnici za Slovenijo — št. 604-T-68. Navedite na zadnji strani položnice, ki jo dobite pri vsakem poštnem uradu, da se nanaša plačilo na II. izdajo »Slovenske kuharice*.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD, LJUBLJANA poštni predal 163
C OBVESTILA^)
KINO NOVO MESTO PREDVAJA;
Od 3. do 6. aprila: ameriški film »Tereza«.
Od 7. do 9. aprila: jugoslovanski film »Dokumenti časa«.
Od 10. do 13. aprila: ameriški barvni film »Trije kavallrjl«.
JAVNA DRAŽBA 6. aprila ob 9. uri v Zabjaku pn Mirni peči, k. o. Daljni vrh-Cena ugodna. — Cesar Anton, Orkljeveo 1. Mirna poč.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje na Boki z enakim ali enosobnim v Novem mestu. Poizvedbo na upravi liata.
Kronika nesreč
PAVICICI PRI ČRNOMLJU Gospodinja Ana Cindrič jo sla po vodo k studencu, na Poti pa je padla iu »i zlomila levo nogo-
SOTESKA. Blizu doma jo padla in si- zlo mala desno nogo žena upokojenca Marija Pavlin.
SMOLENJA VAS. Pri sekanju drv eo je u«ekal v levo roko kovinarski vajenec Jožo Jjenart.
Petelinje pero med Podgorci
Kljub temu, da so bili Slovenci do 15. stoletja razkosani na številne majhne oblasti, kneževine, marke in grofije, odvisni od nemške gosposke ter pod kulturnim pritiskom tujih naseljencev, se je med njimi morda bolj podzavestno le ohranil čut edinstva in skupnosti, to je zavest o narodni osebnosti.
Razen nekaterih mest, ki so se ohranila še iz rimske dobe, so bila tedaj po slovenski zemlji le kmečka naselja in vasi, nad katerimi so se na strmih gričih in pečinah ponosno dvigali gradovi. Grad je gospodoval nad vasjo in ljudmi, ki so tamkaj prebivali, bil je glavna opora in zavetišče v vojnem času, v njem so merili pravico in določali usodo podložnikom. Bil je vir
„Izpolnjevalka"
za pionirje
Dragi pionirji!
Zaradi pomanjkanja prostora je v zadnji številki izpadla nagradna križanka »Izpolnjevalka«. Rešite jo še danes in odpošljite vsaj do 15. aprila na naslov uredništva »Dolenjskega lista« — hkrati z rešitvami ostalih ugank iz 12. številke.
10
14
1
Vodoravno: 1. kratica za pošto, 2. prevozno sredstvo, 3. ognjenik na Siciliji, 4. polmer, 5. moško ime, 6. ptič, 7. vir, 8. drevo, 9. žebljarski kraj na Gorenjskem, 10. dolina pod Triglavom, 11. pomladanska cvetka, 12. cepiti, 13. solata, 14. skrb.
Ob pravilni rešitvi boste brali v srednji, navpični vrsti pionirski praznik.
blagoslova   in   zla   za srednjeveško
družbo.
Prvotno razmerje med zemljiškim gospodom, graščakom in podložnimi kmeti je bilo kar znosno. Kmet je opravil predpisano mu tlako in odrajtal desetino, pa je bilo v mirnem času že vse opravljeno. V vojni je dal graščaku in tudi svojim še svoj krvni davek, užival pa je zato zaščito gradu in vse njegove sile.
Pa so nove potrebe rodile nove naselbine, nova mesta, razvijali sta se obrt in trgovina, nastajali so cehi in municipiji, nastopal je kapitalizem. Večje potrebe so zahtevale večje dajatve, rasli so davki, ki so občutno zadeli tudi graščaka, po njem pa še občutneje podložnega kmeta. Te nadloge so še povečali neprestani turški vpadi ter neznosno gospodovanje najemniških vojska.
Najbolj je bil udarjen kmet. Njegovo razmerje do grajskega gospoda se je znatno izpremenilo.
In tako je za številnimi krajevnimi poskusi odpora prišlo v cvetočem maju 1515. leta do odkritega upora slovenskih tlačanov. Petelinje pero, znak upornikov, je zavihralo na vseh moških klobukih povsod, koder se je glasil naš jezik. Brez pravega orožja, le s svojim preprostim orodjem, so šli možje in mladeniči v boj »za staro pravdo«, so navalili na svoje tlačitelje.
Povezan s svojo zemljo, odvisno od letnih časov, je hotel tlačan z nastopom plodečega leta, spomladi, obračunati s svojim dotedanjim gospodarjem, mu izbiti iz rok oblast, da bi slednjič sam postal na svoji zemlji svoj gospod.
V tej borbi za svoje pravice in za svoj obstoj naš kmet ni poznal čustvenosti. Vrnil je graščaku milo za drago, i Slovenska zemlja je bila tedaj prvič priča neuklonljive narodne sile, ki jo je stiska prignala do naravnega izbruha. Trepetala je grajska gospoda in tresli so se stanovi v Ljubljani in v Gradcu. Slovenska kmečka pest je utemeljevala to bojazen.
Najhuje menda je bilo na Dolenjskem pod Gorjanci. Ponosno se je dvigal na stožčastem griču mogočni in slikoviti grad Mehovo, gospodujoč nad vso srednjo doline Krke. Kruti Mindorf ) je bil tedaj njegov najemnik. Prav tiste dni je gostil pod svojo streho kopico tujih plemičev.
Pisalo se je 15. maja 1515. leta. Krasen sončen dan. Visoko je že stalo sonce, ko je zlezel iz mehkih pernic gra-ščak Baltazar Mindorf in se jezil ob oknu, ker tlačanov še ni na delo. V tem jih zagleda. Cela procesija jih je, več kot bi jih tisti dan moralo pri na tlako.
»V zvoniku tam bi.1e.1o plat zvona, po cesti ln hosti roj kmetov vihra, vihra proti gradu naravnost.
Orodja za tlako vsak nese s seboj:
ta s cepcem, ta s kijem, tam oni s koso,
ta z vilami je oborožen.« (A. Aškerc)
Boj je kratek pa hud. Grad pade. Tuji plemiči zlete skoz okna na nastavljene tlačanske vile na grajskem dvorišču. Domačo gospodo pa čaka za tisti dan tlaka, da bo okusila, po čem je kruh. Tlaka pa je mogoča le v kmečki obleki.
»In Baltazar s sinom, s hčerami, z ženoj, obleči koj raševnat mora si kroj---
Za plugom gre Mindorf po brazdi molče.
Sin goni mu voli; gospa in hčere
z motikami tolčejo grude.« (A. Aškerc)
Slednjič plača svoj dolg z življenjem tudi graščak in njegova rodbina, grad pa zajamejo ognjeni zublji. Pijan zmage in grajskega vina se vrača kmet na svoj borni dom, kjer ga le prehitro doleti usoda. Mnogo je bilo krajevnih uspehov, a vsi niso dosti zalegli in trajno niso pomogli našemu človeku, ker je upornikom manjkalo enotno vodstvo. Brez organizacije in discipline so tudi
največji trenutni uspehi le neznatni drobci, ki se porazgube brez vsake veljave, brez slehernega haska.
Kmet se je boril le toliko časa, da je uklonil svojega graščaka in zadavil njegovega stokrat prekletega valpta, potem mu ni bilo nič več mar. Tudi neenak družbeni ustroj našega kmeta je mnogo pripomogel h končnemu neuspehu tako sijajno pričete in izpeljane osvobodilne akcije. Bili so tedaj po va-
Ob odkritju spominske plošče na Plesivici
nad šmihelom pri Žužemberku
Dva zadovoljna Podgorca
seh tlačani In poltlačanl ter svobodni-ki. Ker niso občutili vsi enakih potreb, lahko bi rekli, enakega gneva do tlačiteljev, ni bilo vzajemnosti, ni bilo prave skupnosti, ne res izdatnega udar-ništva v pravem pomenu besede, pa so bili zato slednjič ogoljufani prav vsi za pričetne uspehe in določene, ideale.
Kako bridko so se tu izkazale preroške Svetopolkove besede:
»Vse orožje eno vam premaga — bratovska je sloga to orožje!«
(A. Aškerc)
Prvi veliki socialni pokret slovenskega človeka je onemogel obstal. Obstal je, ni pa zamrl. Po štiri sto tridesetih letih je doživel svoj veliki dan v vseljudski revoluciji — narodnoosvobodilni vojni. —nm—
Morda vas Plešivica še nikoli ni videla petstoglave množice kakor jo je v nedeljo oh odkritju spominske plošče Tomšičevi brigadi, ki je popolnoma uničila fašistični bataljon črnoisrajčnikov, ki so se hoteli prikrasti partizanom za hrbet. Ne morem in ne smem zamolčati, borci in heroji Tomšičevci, da ste na nas popolnoma pozabili; od vas tokrat ni bilo nikogar. Mar ni bilo takrat lepo, ko ste sedeli v suhokranjskih vaseh na za-pečkih ali pri mizah, ko ste natepali koruzne žgance in mleko? Suhokranj-sko ljudstvo vas je v nedeljo pogrešalo. Vas rlešivica ni velika; nekaj s slamo kritih hišic, po pobočjih pa skromne njivice, s katerimi se preživlja reven kmet. Ljudje so srčno dobri. Sivolasa starka mi je pripovedovala: »Kako so I naši fantje kosili fašiste, na kupe jih je bilo! Dvanajst avtomobilov so jih odpeljali, pokopali so jih v Stični in Višnji gori. Pa tudi zastavo so jim naši vzeli, le malo se jih je rešilo,« je dejala stara ženica.
Lepe svečanosti se je udeležil predsednik okrajnega odbora ZB Tone Pire, španski borec Miha Fočervina, zastopniki občin in množičnih organizacij ter
mladina. Stari borec Jaka Golob se je v pozdravnem govoru spominjal težkih borb v Suhi krajini, Ivanka Hribar pa je deklamirala pesem »Zmagovalcem Tomšičeve brigade«, ki jo je zložila sama. Moški zbor poinirjev je zapel več borbenih pesmi, okoli spomenika pa so položili ljudje gore pomladnega cvetja.
. Na čistini nad vasjo, na mestu, kjer je bila iztrgana iz rok soražna zastava, stoji iz sivega kamna izklesan spomenik, ki bo živ spomin slave Tomšičev-cev. Tu je. 19. marca 1943 Tomšičeva brigada ob ofenzivi slovenskih brigad v Suhi krajini obkolila fašistični bata-ljonin ga uničila. •
Nekaj deset metrov stran sameva ob malem gozdiču pod okriljem vitkih smrek skrbno negovan grob. Skromni napis pove, da počiva tukaj neznani partizan. Odkrito povem, da mi še nikoli v življenju ni bilo tako težko pri srcu kakor v nedeljo ob tem grobu, kjer počiva v objemu temačnih nizkih smrek kladivar naših dni. Nešteto je še takih grobov po pobočjih in globačah skritih samot Suhe krajine. Na vaših plečih, junaki, počivajo temelji naše domovine ln svobode. Slavko Hotko
Koncert orkestra SKUD .Dušan Jereb'
V VSAKO HISO
DOLENJSKI LIST!
Glasbena umetnost se v dolenjski metropoli naglo razvija in beleži iz leta v leto lepe uspehe. Na koncertih nastopata kar dva orkestra — godalni orkester SKUD »Dušan Jereb« in vojaški simfonični orkester, ki s svojimi nastopi medsebojno neopazno tekmujeta in se vzpodbujata v doseganju čim lepćega in popolnejšega prednasanja skladb. Bes j© sicer, da orkester SKUD nekoliko kvalitetno nekoliko zaostaja zia vojaškim orkestrom, kar pa ni čudno, saj so godbeniki zadnjega poklicni igralci, pri SKUD-ovem orkestru na ne.
Ce presojamo nastop orkestra SKUD 8 tega vidika, potem lahko z veseljem ugotavljamo, da so bili doseženi tako na njegovih prejšnjih koncertih kot na zadnjem nastopu letos 14. miarca zelo lepi uspeli i. Pred koncertom je zbrani koncertni publiki tolmačil vsebino in pomen komorne glasbe, kakor tudi izvajana dela tov. Ondris-ka Va-t rosi a v. Lfopo in vsem razumljivo je povedal, tako da j« treba tak način tolmačenja glashene umetnosti samo pozdraviti, saj vzbuja pn občinstvu smisel za glasbo, zlasti pa doseže razumevanj© posameznih sklad. Na sporedu je hi bi komorna glasba: Bachov Preludij im fuga. Valentinijev .Menuet, Go*-seoova Gavota, Giordanijeva Arija, Godar-dova Uspavanka — čelo solo z orkestrom —, Sebreinerjeva Slovanska fantazija, Lanner-jev Dvorni ples in Kuhlauejeva overtura Jelšev grič. Zadnj© tri skladbe je izvajal godalni orkester, pomnožen s pihali.
Orkester je pod vodstvom kapelnika Ive Mitaka izvajal vse navedene skladbe dobro in pravilno prednasal komorno glasbo, ki je za uho sicer enostavna, a v svojih stavkih težka za igralce. Ker pa zahteva, prav komorna glasba jasno m čisto intonacijo in če popolnejšo interpretacijo pri predvajanju misli glasbenih umetnikov, zlasti Bacha, bi želeli v prihodnje, da bi bile zlasti violine
Te dni so MH na Vinici in v njeni okolici zaključeni kar Itlrje tečaji. T Hrastu so priredile tečajnice Jep družabni večer, na Vinici pa so imele razstavo del prlkrojevalnega ln vezilnega tečaja. Poslovilni oz. zaključni vefer gospodinjskega tečaja so priredila tudi dekleta ln žene na Vinici. Razgibano izvenfiolsko izobraževalno de o je v tej zimi doseglo na Vinici lepe uspehe, za kar-gre zasluga požrtvovalnim tovarlsicani in prosvetnim delavcem, ki so tečaje pripravili in dobro vodili.
......i
v tonu čiste in v prednašanju enotne, kar pri nekaterih skladbah niso bile. R pihali, slavto. klarinetom, trompeto in pozavno so pomnožili godalni orkester mladinoi-gojenci Glasbene šole. Dobro so se uveljavili in prav je. da jih vključujejo v orkester navzlic njihovi mladosti. Le tako hodo najhitreje napredovali, pa čeprav trenutno vsak še ne obvlada tehnično svojega instrumenta.
Skladbi Arijo in Uspavanko je igral solist tov. Ondnska Vatroslav na čelu ob spremljavi orkestra. Dasiravno ga poznamo kot odličnega pedagoga in prav takega če-lista. mu instrument pri izvajanju le nt zvenel tako kot sicer, zlasti pa ne tako kot pri igranju Bacha- kjer je občutil vsak poslušale«, da je prav čelist duša celega orkestra.
„„^Vj koncertu je zapel tudi moški zbor SKUD pesani M. Tome — Mi smo Dolenjoi, K. Gobec — Kaj bi t© vprašal in Tam na vrtu. pesmi so bile lepo prednasane in je bilo v zboru čuti nekaj lepih in polnobarv-nih glasov. Največja zasluga sa tak uspeh zbora gre prav gotovo povevodji tov. Tonetu Marklju, ki je % odličnim dirigiranjem izvabil iz zbora tisto interpretacijo, kot jo te pesmi zahtevajo.
Nastopila je tudi znana sopranistka tov. Marjannca Kalan in odpela Schumannovo Ce rožce male bi znale, Škerjančevo Večerno impresijo in Lajovičevo Bujni vetrl v polju. Pri izbiri programa, ki ga je ob klavirju spremljal pianist tov. Stane Fink, pa je Marjanca Kalan imela tokrat precej nesrečno roko, kajti v teh pesnitvah njen glas ni prišel do tiste veljave in zvoka, pravtako Pa tudi ne njeno pevsko znanje, kakor smo ga eioer navajeni z njenih koncertov.
Dvorana Doma ljudske prosvete je bila na koncertu polno zasedena; znamenje občinstva za glasbo je razveseljivo. Orkester, zhrir. solist in solistka so bili nagrajeni t dolgim pleskanjem, s katerim iim le ob-C-mstvo djLlo prUniwi.jp »a njihov trud in dO-bro izvajanje. Želimo, da hi Min. W«ti t«k-ma SKUn-ovega. orkestra in vojaškega simfoničnega orkestra že večja, kajti tako lahko pričakujemo tudi v bodoče še lepe glasbene večere v kulturno razgibanem Novem mestu.
Dr. S. D.
Nekaj starih okroglih
Mati: >Ali te ni sram, da s tako raztrganimi hlačami tekaš na okrog?*.
Tonček: >Mati, saj hodim vendar čisto počasi!*
*
STROKOVNI LEKSIKON Drvar: Naklettil te bom! Urar: Ušesa ti bom navil! Profesor: Ti bom že dal lekcijo! Mesar: Po gobcu te bom usekal! Natakar: Obrisal te bom! Električar: Ti bom že posvetil! Kuhar: Ali ti bom eno prisolil! Čevljar:   Eno   ti   bom prismodil, da...!
Pleskar: Tako ti bom primazal, da si boš zapomnil!
Najnovejša »sodobnat grožnja: V cajtenge te bom dal, da veš!
Hiiiiiii
Bogo Komelj:
27. marec 1941 v Beogradu
(Nadaljevanje in konec)
Nastopil je večer 26. marca. V ka- | sami je bila stroga pripravljenost, ki pa ni veljala naši šoli. Večina dijakov je odšla spat, nekateri pa smo ostali v učilnici v družbi bataljonskih rezervnih oficirjev. Gledali smo proti Beogradu. Našo pozornost so vzbudile rakete v Beogradu. Kar nenadoma je stekel podporočnik P. na dvorišče in bila je uzbuna. Takoj smo spoznali, da so bili oficirji v naši družbi predvsem zato, ker je bil iz našo učilnice razgled proti Beogradu, medtem ko takega razgleda v prvem nadstropju ni bilo. V hipu je bil bataljon postrojen na j dvorišču. Tudi nas je nekaj odhitelo na ' dvorišče in tedaj nas je komandant bataljona podpolkovnik Dinič pozval, da zvonimo uzbuno. Naša šola je imela namreč zvonec, da smo ločili naše znake od bataljonskih. Medtem so se začeli zbirati pred kasarno kamioni in avtobusi. Mitraljezka četa je odkorakala proti Beogradu. To je bilo okrog pol enajstih zvečer.
Ko smo bili  zbrani  na dvorišču, tudi godbe ni manjkalo, je podpolkovnik D. začel nagovor na vojake, v katerem je poudarjal predvsem junaštvo Šumadincev. Nato je prešel na pakt, j ki je' užalil nacionalno čast Jugoslova- j nov in je zlasti omenil stoletne borbe j Slovencev proti Nemcem in Italijanom. , Pojasnil je tudi, da bi se morali na pod- I
lagi pakta boriti skupno z Nemci. Povedal je, da pakt zagotavlja krono knezu Pavlu in kako bi Pavle prišel do krone, kar je bilo višek in zaključek govora: »Junaci! Hudobni stric Pavle je hotel to noč uničiti kralja Petra, tega mladega orlica, siroto brez očeta in matere, slavnega potomca Črnega Jurija! Vsi ste bili priča veličastnim demonstracijam, s katerimi se je ves narod izrekel proti paktu. Naš mladi kralj je slonel ob oknu in slišal demonstrante. Vprašal je Pavla, kaj to pomeni, a Pavle je kralju odgovoril, da hoče narod Petra ubiti. Tedaj je Pavle predlagal Petru, naj gre iz države, dokler se ljudstvo ne umiri.' Cez dve uri bi moral odpeljati vlak kralja Petra proti grški meji. Zgodila bi se nesreča, vlak bi iztiril in v splošni zmedi bi bil kralj Peter ubit in že jutri bi se Pavle oklical za kralja. Za to nakano so zvedeli oficirji kraljeve garde in Petra zaščitili. Naša dolžnost pa je, da pomagamo!« Obrnjen proti nam pa je rekel, da smo lahko srečni, ker smo ravno mi izbrani, da bomo izvršili zgodovinsko dejanje in poteptali pakt ter vrnili Jugoslaviji čast. Svoj mojstrski in patetični govor je zaključil z vzklikom, če je kdo proti. Ne vem, čemu si je zmislil zgodbo, ker bi lahko vojakom naravnost povedal, da gre za puč. Eden izmed naših se je oglasil, kako se bomo borili, ker imamo samo egzicirne naboje. D. je takoj za-klical: »Kaj Če nam orožje, narod je z nami!«
Sele ta večer smo razumeli podpolkovnikov stalni pozdrav nam dijakom: »Đaci, magazini plaću za vama!«
Razumeli smo, da sodelujemo v puču z nalogo vreči vlado in postaviti novo, ki bo vodila drugačno politiko.
Nato so vojaki zasedli kamione, mi z godbo pa avtobus. Nekako na tričetrt poti do Beograda smo srečali mitra-ljezce in kmalu smo se ustavili na beograjski strani zemunskega mosta. Tri čete bataljona so odšle v mesto m zasedle važne točke, ena četa pa je bila razdeljena na desetine, ki so odšle s kamioni aretirat ministre in nekatere generale. Beograd je bil kakor izumrt in je počival po trudapolnih demonstracijah. Med spanjem Beograjčanov pa se je razvijalo zadnje dejanje demonstracij. "Cvetkoviča so našli še bedečega in njegove besede so bile: »Gospodo, molim čašu vode!« Nekega hrvaškega ministra so izvlekli iz postelje in ves zaspan je protestiral, češ da je minister. Ena četa vojakov je odšla pred kasarno žandarjev, katerih je bilo baje več tisoč. Tu je bila ključna točka vsega puča. Podporočnik, ki je vodil četo, je dejal dežurnemu, da je Beograd obkoljen in da so vsa ministrstva že v rokah pučistov in da je celotna vojska izvršila puč ter žandarje pozval k predaji. Obljubil jim je, da jim bo pustil orožje, če se predajo, če se bodo pa upirali, bodo bombardirani m uničenii Zandar-ji so se takoj priključili upornikom in ko so pozneje korakali po Beogradu, j jim je Beograd prvič v zgodovini ploskal. Tako je bil strt najtrši oreh. Zasedba ministrstev in ostalih važnih ' ustanov je bila brez težav izvršena. Vse to se je zgodilo v dobre pol ure in ob pol enih zjutraj 27. marca 1941 je pod- l
polkovnik D. naznanil nam dijakom, da je bila sestavljena nova vlada z generalom Nedičem na čelu, a da je moral Nedič takoj odstopiti, ker se je baš on najbolj potegoval, da bi šli proti Grkom in dobili Solun. Nadaljeval je, da so poskusili z Zivkovičem, a proti njemu so bili predstavniki strank zaradi januarskega režima. Končno je bila sestavljena vlada z generalom Simo-vičem na čelu. Prebral nam je seznam novih ministrov, a vsi smo bili pod takim vtisom dogodkov, da nismo niti poslušali posameznih imen^ Podpolkovnik je ukazal godbi zaigrati in Beograjčani so s'eprebudili v jutru, ki je pomenilo začetek prelomnice v zgodovini južnih Slovanov! Beograd je oživel in ulice so bile kmalu polne in začele so se veličastne manifestacije. Izšle so že posebne izdaje časnikov in radio je začel z oddajanjem patriotičnih pesmi. Na Terazijah in v sosednji ulici sta zagorela ognja, kamor so Beograjčani metali nemške in italijanske propagandne knjige, slike in zastave. Kot zaključek so zagorele še slike obeh firerjev. Okrog štirih zjutraj je prišel k nam podpolkovnik in ves vesel pripovedoval, da je vlada na prvi seji sklenila, da dobimo vsi dijaki čin podporočnika in odlikovanje, kakršnega ne prejme v normalnih razmerah nhče, če ni vsaj v činu majorja. Dejal nam je še, da smo imeli vsi glave v torbah in da bi nas vzeli s seboj z avioni, če bi puč propadel. Podporočnik P. je še dodal, da bi puč lahko propadel, ker je že šel z Banjice nek polk proti pučistom. Tedaj pa se je našel kapetan, ki je ustrelil polkovnika in polk se je pridružil pučistom. To je bila baje edina žrtev puča.
Tedaj nas je podpolkovnik odpeljal proti mestu. Pred nami je igrala letalska godba, za nami pa je korakal bataljon. Vsem na čelu je jahal podpolkovnik. Deležni smo bili nepopisnih ovacij, Kar trlo se je ljudi na ulicah. Videl si celo starčke v uniformah iz balkanske vojne in opazil si vsa mogoča odlikovanja^ Kaj takega Beograd ni videl. Na Slaviji pa so dobile manP festacije bolj socialni značaj. Korakali smo mimo zavezniških poslaništev in kar težko nam je bilo, ko smo videli, da je sovjetsko poslaništvo zaprto in da so okna zastrta. Tako smo korakali po Beogradu sem in tja od šestih zjutraj do štirih popoldne. Obsuti s cvetjem smo se vsak po svoje vrnili v Zemun. V Zemunu pa se je izvršil epilog tega dne. Okrog šestih zvečer je pripeljal na zemunski kolodvor dvorni vlak. Počakala ga je godba in generali. Ko se je Pavle ves bled pokazal pri vratih, je neki general ukazal godbi zaigrati himno, drugi pa je to preprečil in dejal, da bi lahko zaigrali zanj le žalo-stinko. Pavla so odpeljali v Beograd, po nekaj dneh pa je šel po poti izgnanca.
Navdušeni veličastnega dne nismo mogli zaspati. Nekateri smo pisali in sporočili svojim domačim dogodke tega dneva. Mnogi tovariši so tolmačili te dogodke kot uvod v vojno, zlasti še, ker so naslednje dni kar drli ljudje iz Beograda na vse strani. Ostali so v njem predvsem uradniki in ljudje brez sredstev; prvi pa so zbežali bogatini, ki so imeli od Jugoslavije največ koristi. Nam so potekali dnevi v brezdelju in čakali smo na vojni razpored. Tako smo pričakali 6. april in bombardiranje Beograda. O tem morda drugič.