PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXIII. St. 35 (6619) TRST, sobota, 11. februarja 1967, DANES ^včerajšnji dan so pred dvajse- ti leti predstavniki 21 držav, ki *® udeležile mirovne konferen-^Popisali v Parizu mirovno po- *odb0 ti 1k ioni sePtprnbra leta 1947. Mili-čal' tlljanskih televizijskih gle-j,0 ,v S(> zaradi tega včeraj lahko ČVa'Uia!' in gledali prizore izpred let, a komentator je iz-. tudi besedo »diktat*. Pravil rajav jo je ponovil — že toliko-.. v teh dvajsetih letih ponov-rno- Toda J^Jo nihrne Pogodbe, za katere pač <- . e ne more trditi, da so edik- nas Slovence v Italiji prav danes tiste določbe iete ■ so bile kmalu nato spre- v0 'ta,‘jansko republiško usla- teč- 6,1 pogodbe določa nam- »e bo izdala vse potreb- italjjarel,e> da omogoči vsem pod 0s„» pravosodjem stoječim • bam "e glede na — — *- MRZLIČNA POSVETOVANJA V RIMU Še vedno zmeda in nejasnost v političnih krogih v zvezi s predvčerajšnjim glasovanjem v senatu Izmenjava poslanic med Titom in papežem V obeh poslanicah se poudarjajo napori za mir na svetu V ponedeljek se pričakuje v poslanski zbornici ostra bitka med vlado in opozicijo - Danes verjetno sestanek med Morom in Nennijem - V kratkem pred poslansko zbornico tudi vprašanje «Federconsorzi» RIM, 10. -sovi proti 108 lifc ,,e glede na raso, spol, je-Prav' 'l Vero’ uživanje človeških ■ c in osnovnih svoboščin, vštev- tub]1|°b0<1" izražanja, časopisja in "Uien^ij’ bogoslužja, političnega Cle ,la in javnega zborovanja.* 5^ 16 Pa se glasi: «Ita)ija UjjbJ^iranjati ali nadlegovali ita-. s*'b državljanov vštevši pri- .**»ikov oboroženih sil, samo za- ^ u*ef S0 10- junijem 3940 «10 e \avltv|jo te pogodbe izražali Hn Patijo ali sodelovali z dejanji tijj| *tvari združenih in pridruže-'It |..arot*ov-* In končno člen 17: 3q * ki je v skladu s členom ltren°Kovora o premirju izdala ličil * ° razPustu fašističnih organa^* Italiji, J ta*ijansk< >nizac|j ne' sme dovoliti liem ozemlju obnove j,,,—,J, bodisi političnih, volj^ k aH polvojaških, ki jim je * *a odvzeti ljudstvu njegove devične pravice.* . Vsi °čbe vemo, da vse omenjene dobiti po dvajsetih letih niso . celoti uresničene, najmanj Vi' Včerajšnji sklep senata, ki je zavrnil s 110 gla-vladni zakonski načrt za ureditev gospodarskega položaja, napredovanje itd. uslužbencev in nameščencev zavarovalnih ustanov, je povzročil na politični ravni v Italiji precej globoko krizo. Že včeraj smo poročali, da so komunisti zahtevali, naj vlada odstopi. Do tega sklepa danes sicer ni prišlo, toda položaj je še vedno zelo nejasen. Še preden pa preidemo na priložnostne komentarje, naj v kratkih odstavkih obvestimo čitatelje o tem, kar se je davi zgodilo v prestolnici. Ob začetku zasedanja poslanske zbornice je poslanec Pietro Ingrao, predsednik komunistične skupine, zahteval, naj zbornica začasno preneha svoje delo, ker mora pač vlada sprejeti določene zaključke zaradi negativnega stališča, ki ga je zavzel senat, in od katerega je vlada sama že zahtevala zaupnico. Poslanec Ingrao je nadalje izrazil svoje začudenje zaradi dejstva, da je opazil na vladnih sedežih ministra Restiva in Scaglio, za katera je menil, da nimata pravice, da bi sedela na tistih mestih. Poslanec Zaccagnini, predsednik demokristjanske skupine je skušal pobijati Ingraove trditve ter je zaključil svoj govor trdeč, da je nadaljevanje današnjega zasedanja zbornice nemogoče zaradi nastopa komunistov. Spričo tega je menil, da je pametno, če razne politične skupine proučijo podrobneje nastali položaj in da se zbornica ponovno sestane pojutrišnjem popoldne. Tudi poslanec Luzzatto, predsednik poslanske skupine PSIUP, se je v bistvu pridružil tej zahtevi. Vendar pa je pripomnil, da njegova skupina pričakuje, da bo predsednik Moro podal v ponedeljek o-stavko svoje vlade. Zahtevi, naj se razprava pred poslansko zbornico predloži na pojutrišnjem, se je pridružil tudi misovski predstavnik Roberti. Isto stališče so zavzeli tudi liberalni predstavnik Giomo, republikanec Melis in socialist Mau-ro Ferri. Predsednik Bucciarelli Ducci je sprejel zahteve za odložitev zasedanja zbornice, ki je ponovno sklicana za 17. uro v ponedeljek z istim dnevnim redom. V ponedeljek torej se bo pred zakonodajnimi telesi nadaljevala razprava glede bistvenega vprašanja, kaj namerava ukreniti vlada spričo nezaupnice, ki jo je izrazil senat. Komunisti sicer zahtevajo, naj bi vlada pojasnila svoje stališče prav pred senatom, in sicer s tem, da bi podala ostavko, toda ta domneva ni kdove kaj stvarna. Zelo verjetno je, da ss bo glavna bitka med opozicijo in vladnimi strankami razvila v poslanski zbornici. Današnji dan je bil zelo razgiban na področju skoraj vseh političnih strank. Predvsem pa sta bili važni seji demokristjanske stranke ter združene stranke PSI-PSDI. Iz poročil, ki prihajajo iz prizadetih krogov, je razvidno, da skušajo demokristjani zavaliti vsako krivdo za morebitne neuspehe pri pogajanjih na združene socialiste. Ti le so v nekakem precepu: na eni strani skušajo preprečiti vsaj začasen polom vlade levega centra, na drugi pa ne bi hoteli razočarati svojih pristašev v zavarovalnih ustanovah. Stališče republikancev je zelo preprostejše, ker se jim ni treba ukvarjati z vprašanjem volivcev v teh ustanovah. Republikanci trdijo namreč, da je treba pač sprejeti obveznosti petletnega načrta, uvesti strogo politiko varčevanja tako na ravni javnih, ustanov, kakor tudi zasebnih. To stališče je v bistva oportunistično, ker ne računa s stvarnimi političnimi in socialnimi silami, ki danes obstajajo in delujejo v državi. Verjetno pa je preračunano na dosego morebitnih propagandnih uspehov, ki jih republikanska stranka zelo potrebuje. V bistvu pa se bodo bližnji dogodki razvijali po tiru dialektičnih odnosov med večinsko stranko in združenimi socialisti. Sinoči so novinar ji vprašali podtajnika združene stranke socialistov Brodolini, kdaj se bosta sestala predsednik vlade Moro in podprdesednik Nenni. Brodolini je dejal, da bo sestanek verjetno jutri. Na vprašanje, če bo ponovna seja tajništva stranke, je b«e v a o *■ uiti soi v svojem materni- i( 01 jeziku nimajo, čeprav bi jih *a Slovence v videmski pokra-niti šol v svojem materin- Ustavi morali že zdavnaj ***^bo?rUgl strani pa ie res> da se ^Šavi*-1 razširjeni dnevni tisk v !)v . vsaj do včeraj omenjene petletnice ni spomnil. Zato pa J, . III SpUIIlIlll. 1/U p«. beij °bširno razpisal o njej naj- tep^Užširjeni ilustrirani tednik kot nekoč, kljub temu pa »jegovo pisanje ni tako Prav 4lblstvu »c^lj — s slikovnimi prilogami ne razlikuje od nekda- W«h0 Poročila, ki ga *, °Vne konference v strani pa naj se spom-je o poteku _________ r Parizu za HeJenpe v Italiji napisal eden iz-l0{ii n^en‘I1 udeležencev. Svoje ponj^0 Je namreč zaključil takole: ^Dr10 da se ne smemo dati Vad z lepo donečimi določba-«blji,i morda še lepše zvenečimi ”a,nk Cetrtstoletna izkustva Ifou kšističnim jarmom so naše be«_ |Vtl učila, da ne sme nasedati da mora zahte-sedaj tem la* vati'')a,TI’ temveč 4 Ifrja- To bo hova°rilo> ker ve, da stoji za njim Je , demokratična Jugoslavija, ki «ila °, v*trajno in neumorno brali,^. Njegove pravice na mirovni b^ej®renci in ki bo tudi odslej ki l «ad usodo njenih rojakov, ”° ostali zunaj njenega dr-loSa Ra območja. Toda glavna na-tem pogledu čaka ljudstvo ...............................1IMIIIIMI.....Milili HUMI lili....MIHI.......IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMM.....HMHIIHHHIIIHIHIHHI..........MMMMIMMMMMM............Illlllllllllllll ODMEV NA KOSIGINOV GOVOR V ANGLEŠKI ZBORNICI Britanska vlada resno proučuje možnost pogodbe o prijateljstvu s Sl BrodoMnii dejal, da bodo o tem vprašanju razpravljali jutri. V svojih izjavah pa Brodolini ni povedal, če je bilo stališče vseh članov tajništva popolnoma enotno. V r.eki meri je dal razumeti, da je prišlo sicer do nasprotnih stališč, poudaril pa je, da Je bil končni skJep tajništva popolnoma enoten. Ko so obravnavali vsa ta vprašanja, ki zadevajo politiko vlade do zavarovalnih ustanov in v tem trenutku sploh vso vladno koalicijo levega centra, ne smemo pozabiti, da bo morala poslanska zbornica v prihodnjih dneh obravnavali pereče vprašanje «Federconsorzi». To vprašanje je zelo občutljivo za demokristjane in ne -bi se prav nič čudili, če bi t: le skušah zavleči obravnavo v nedog'eden čas. Ce je položaj na političnem področju zelo zmešan ni stanje v okviru vojaškega ustroja države nič kaj boljši. V tej zvezi omenjamo zanimiv članek, ki ga je objavil tednik «Espresso». V članku se piše dobesedno: «V zboru karabinjer, jev je prišlo do nekakšnega potresa. Baje so premestili nekatere poveljnike brigad, a nekatere poveljnike legij celo priprli.« Tednik «E-spresso« trdi celo, da je vsak kolikor toliko važen general skoraj gotovo prepričan, da ga višji organi zasledujejo, ali pa da nadzorujejo vse njegove telefonske pogovore. Pisec članka v «Espressu» meni, da je določen sum, da bi si v sedanjih pogojih poveljstvo mornarice skušalo priboriti nadoblast nad vojsko. Na vsak način pa je gotovo, pravi podpisnik članka, da je dobil vtis, da vlada v oboroženih silah nezaupanje med raznimi poveljstvi, in da se širi psihoza «vo-hunstva«. S tem pisec članka cika na vse pobude organov na raznih ravnih vojaške oblasti, ki da na svoj račun ustvarjajo in širijo obveščevalne mreže. jo, preden dišče. ga postavijo pred so- Salinger o Vietnamu PARIZ, 10. — Bivši predstavnik Bele hiše Piierre Salinger, ki je sedaj v Parizu, ob Izidu francoske izdaje njegove knjige «S Kennedy-jem«, je izjavil, da primerjati predsednika Johnsona In piedseanlka Kennedyja ni mogoče, ker usta bila ta dva povsem različna«. Glede vojne v Vltnamu je Salinger izjavil, da je po njegovem mnenju stanje sedaj «zrelo za sporazumno rešitev, ki bi oila sprejemljiva za vse«. «Mislim, je dodal, da sta tako vlada ZDA kakor druga stran pripravljeni -povrniti se k določbam ženevskih sporazumov iz leta 1954.» Pripomnil je, da špekulacije tiska onemogočajo stike. «Vso bi šlo dobro, je pripomnil, ce bi tisk molčal šest tednov.« S tem v zvezi je omenil informacije — ki so bile potem zanikane — da je senator Kennedy prinesel Johnsonovo poslanico za severnovietnamsko predstavništvo v Parizu. Pripomnil je: «če tol Kennedy prinesel poslanico, bi te indlskrecije -prav gotovo povzročile neuspeh njegove naloge.« Kosiginove izjave o Vietnam«, Kitajski in Nemčiji • Jutri nek Wilsona in Kosigina, v ponedeljek pa bodo objavili še zadnji sesta-uradno poročilo LONDON, 10. — Predstavnik Foreign Officea je uradno sporočil, da britanska vlada resno proučuje možnost sklenitve pogodbe o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo, kakor je včeraj predlagal Kosigin. Izjavil je, da predlog sedaj proučujejo v predsedstvu vlade, toda ni hotel dodati drugega. Danes so začeli pripravljati bese dilo skupnega sporočila o pogovo- rih; objavili ga bodo v ponedeljek. Davi sta se Wllson in Kosigin ponovno sestala. Pogovor je trajal dve url ln pol. Navzoča sta bila tudi državni minister v Foreign Of-ficeu Thomson in minister za raz-orožitevv lord Chalfont. Po zaključku pogovora sta se delegaciji skupno udeležili skupnega kosila. Popoldne je bil sprejem v sovjetskem poslaništvu, zvečer pa je Kosigin odpotoval na škotsko, kjer bo ostal tudi jutri. V nedeljo se bo sestal na kosilu z voditeljem konservativne opozicije Heathom, zvečer pa se bo še zadnjič sestal z Wilsonom. Glede poteka pogovorov so v Londonu zelo rezervirani. Vendar pa dajejo razumeti, da ni pričakovati nobengea velikega rezultata. Glede govoric o morebitnem obisku kraljice Elizabete v Sovjetski zvezi, ni nobene potrditve. Popoldne pa se je zvedelo, da bo zunanji mdni- tihl!Udstvo je v teh dvajsetih le-sieflj,0 Sv°jo nalogo vztrajno in do-v»li ° Ovijalo. Ne bomo našte-"tga k0Uko sP°men'c 80 njegove šitr, l®*c*je poslale najodgovornejšo V°d'beUem v državi. Omeni-le najnovejšo, ki jo je site Dei1 0(lhor Slovencev iz videm-Dlt, °krajine naslovil na predsed- klju-.^epiiblike ob stoletnici pri-^Uji kene®k*h k Slovencev >0(jjJ‘; Zahteve te spomenice so 8](ty 'e vse kulturne organizacije jo n apcv v Italiji ne glede na svo-Pelitiči maja ster Brown verjetno obiskal za en teden Sovjetsko zvezo. Kosigin je v intervjuju BBC in britanski neodvisni televiziji Izjavil, da bi se vietnamski spor lahko rešil, če bi ZDA sprejele severnoviet-namski predlog o brezpogojni ustavitvi bombardiranja Severnega Vietnama in o začetku pogajanj. Kosigin je Izjavil, aa sta z Wil-sonom govorila o vseh aktualnih vprašanjih, o vietnamski vojni, o evropski varnosti In seveda o an-gleško-sovjetsklh odnosih. Potrdil je, da sta z Wilsonom govorila o 1 Kitajski. Na vprašanje, kaj misli o tem, kar se dogaja danes na Kitajskem, Je Kosigin odgovoril: «Kakor veste, so se naši odnosi s Kitajsko poslabšali, in ne po naši krivdi; krivda je v celoti na kitajski strani. Hoteli bi dobre odnose s kitajsko vlado ln s kitajsko komunistično stranko, ki jo zelo cenimo. Vemo, da so na Kitajskem v komu- iiHiiiiiuiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiuiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiHiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiuiuiimiiiiiii Novi pozivi za mir v Vietnamu Zaključen sestanek v Varšavi .... opredeljenost. Prepri- *»hteSm°’ da 6° naše ljudstvo z kler Va,ni vztrajno nadaljevalo, do-ne bodo uresničene. letii, Jugoslavija je v dvajsetih S|0v dos*et,no bdela nad usodo v Italiji in komaj pred a tednoma je slovenski zvez- ti| — ‘eanoma je l^tuec v jugoslovanskem par- t«v ' ntl' obločno poudaril ugotovi- Ve tako razvit kot triavu Postalo očitno, da »dtiosju , držav v mednarodnih 'tfiiAovit • 0 nastopa znatno bolj ' Moči • in konstruktivno, če svo-bskladTjnapore združijo, oziro- so dežele z malone o, i(je ^Pžbeno-politično ureditvi-v Politi- Je vse do pred nedavnim n° besen0601 življenju imela glav-Sledu , 0 socialdemokracija, v po-Hj jn Y°Jih zunanjepolitičnih ak-ormalnih zvez razdeljene. yedo političnega opredelje Noi-,0 J!a tem področju še vid-J> ie QJjeska. Danska in Islandija Pdska Prvega dne člani NATO. beliti* tdadne vojne, blokovske vanja e *n političnega opredelje- Pi MetZa iev v skladu s svojo dol-Pa, u- Politiko nevtralna. Finska skuša V? Poudarjeni nevtralnosti, *8tefe .KrePiti svoje vezi s SZ, do * sPor»tTla obveznosti tudi v zvezi 'kl°VankUp10m o prijateljstvu, so- f JU ln medsebojni pomoči. slavana Prvi pogled heterogena se-P® rnoti°rcUjske skupine držav, pa voja tudi ne preprečuje raz-Sprot^^narodnih odnosov. Na-tfepitvj prav potreba po stvarni ^trjp sodelovanja in pa skupni Znat 0<*nansk dejstvo’ da sta Norveška Jjri j« a> čeprttv polnopravni čla-Sjinli, j,skega pakta, vztrajno od-? k’au- bi na njuno ozemlje pri-Jri čelsnck°li tuje vojaške sile, SC so to svoje stališče oblije .z željo, da se celotno pod-(,r pai?vropskega severa ohrani ,r 2 Ja?lj daleč od hladne vojne ^TTTsiev P°vezanib vojaških a- mJub dri,„Pr'tisku tako na eno kot »litiltag0 °beh dežel, se njihova dežin 6 tega ni spremenila. Nin e** sta v okviru NATO o-i s« nV|?'* P°sebni status, oziro-1 >evo i ak° spremenili v njegovo kril°. za Ustanovitev poveljstva NA ? Horv-,erno Evr°P° v 0slu ni jjr> 8tnisfko bistveno vplivalo v ti'?tslišn U’ da k* spremenila svo-,.*č n e do vprašanja tujih opo-5 Po n norveškem ozemlju. Že-.!]skili,, aljnji krepitvi mednor-pi ia in stikov ter po ohra-^n^irejgtne neokrnjenosti je bila IV, " °d blokovskih ►. Žele t h Mi vr?8a področja so se med jjf§š ra-,kJU0'ie v akcijo postopkih jZoijanja mednarodnih poji tudi gospodarskih zaprek, kot t! j Predin °dprle nekatere pozitivnega °^,e za okrepitev medna-“ v EVr0pp°razumevanja, poseb- 3aJ??st nordijskih držav na h,? Ustf em področju omogoča M °VeKa nejši vpogled v bistvo 5 'P ^?edsebojnega usklajevali,„|),)stft've!ovanja’ zakai zadnji h.Pi i«, JaJ° njihovi usklajeni na-njih nekakšna splošna značil- so nadalje še v njihovi usklajeni na-, Mik-š-^kšna splošna Am. °v6ga delovanja. bfav q‘lske dežele uSar^no dejavne v Združe-* njihova stališča pa se -"njih K,,.n.a rednih sestankih zu-,e8a sjr^rstrov v okviru Nordij-v ' Danska in Norveška *Dv^>ih 2e o vrsti zelo važnih mHiq ‘ vPrašanj glasovali na-biM' s,lsy°jih atlantskih zavez-v0m • lini" syoji usklajeni nor-v rf* o lr Ji' travno ni moč go-j,, Zff : akem »nordijskem bloku* ' vn čeprav stališča teh dr- ,4> de]nVedn° enaka, pa ima nji-v vsnkaNe v svetovni organi-i‘Udi Kakor pozitiven značaj. tfe!' v *p°Cesu popuščanja nape-Ui|t%va|Vr°pi so severne dežele v,.'. So a‘e novega duha. CJkre-fiji, listi^sPodarsko sodelovanje s k)»Pe J1'?' deželami, razširile tresti, oziroma preurediti nordijski odnosi, kot tudi skupni nastop na mednarodnem prizorišču. Slišati je glasove, da je članstvo Norveške in Danske v NATO anahronizem, ki v veliki meri otežkoča sodelovanje. Obenem pa se pojavljajo predlogi, po katerih bi se vse nordijske dežele imele združiti in iz področja evropskega severa sestaviti celoto izven blokov, katere izključna naloga bi bila razvijanje mednarodnega sodelovanja. Z bližanjem leta 1969, ko bo potekla veljavnost sporazuma NATO, se te težnje vse bolj krepe. Kolikšen bo uspeh v tem pogledu, je drugo vprašanje, zakaj to ni odvisno sanM od delovanja nordijskih sil, marveč tudi od splošne usmeritve v mednarodnih političnih dogajanjih. R. VUKADINOVIC Angleško sovjetski tv-film: «DESET DNI KI SO PRETRESLI SVET» MOSKVA, 10. — Angleška televizijska družba ora poravnati škodo, ki "leg n la zaradi nedovoljenih del, *84ete»aaro®'a tildi poslovodja pri-y * 8radbenega podjetja. k fckem besedilu se nagla- j^rtT j^bstojajo trije urbanistični tre' s «:? ■ .a* da bo v prihodnje se ^'ttajevuficer vsedržavni’ deželni h ; S dn!Llzrednimi ravizijami. Za- ali občinski načrt; ti trajno veljavo, ven- "■ ^ajo Je mogoče revidirati z red- spešeno urbanizacijo, sprejeti splošen regulacijski načrt. Na koncu predvideva novi zakon vrsto davčnih olajšav v zvezi z operacijami, ki se nanašajo na promet z nepremičninami v skladu z določbami novih urbanizacijskih določb. Sestanek komisije za preureditev Gradeža Na županstvu v Gradežu se je predvčerajšnjim zopet sestala tehniška komisija, ki proučuje preureditev zgodovinskega centra tega mesta. Deželna uprava je ustanovila to komisijo z namenom, da prouči vprašanje ovrednotenja u-metmških In kulturnih dobrin v starem delu mesta. V njej so nadzornik zavoda za spomeniško varstvo iz Trsta Buonomo, glavni inženir tehničnega urada iz Gorice Jacometti, prof. Roberti, ravnatelj tehničnega urada v Gradežu Del Zotto kakor tudi funkcionarji deželnih odbornlštev za javna dela, šolstvo in urbanistiko. Med predvčerajšnjo sejo je gradeški župan vem pristanišču na pomolu št. 6, je Cappa zavezoval tovor raznega blaga, ki bi ga morali dvigniti na ladijski krov. V tistem trenutku je zelo blizu tovora privozil mimo tovornjak in zadnje kolo vozila je zapeljalo na Cappovo levo nogo ter mu verjetno zlomilo gleženj in nart. Prisotni so Ceppi priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 15 do 40 dni. NA SESTANKU P1U PREFEKTU Proučili so možnost asfaltiranja občinske ceste z Vrha proti Dolu Po sporazumu med občinama Sovodnje in Doberdob naj bi delo izvedli z državnim prispevkom VESTI Z ONKRAJ MEJE Gasilci so našli ukradeni avto Prejšnjo sredo je 27-letni študent. , , . ,, , Carlo Comucci iz Drev. 20. septem- ditev ceste’ 115 z Vrha PelJe do bra 75 na komisariatu Stare mitnice prijavil, da so mu tatovi istega dne ponoči odpeljali avtomobil fiat 500 TS 88273, ki ga je bil pustil v Ul. Canova blizu stavbe št. 3. Zvečer so gasilci že našli ukradeni avtomobil in ga izročili lastniku. Ta je ugotovil, da so mu neznanci povzročili približno 60.000 lir škode na karoseriji, ker so s silo odprli vrata in se potem verjetno tudi kam zaleteli. Reverdito poudaril važnost pobude, . , ' H IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIH.Illlllllll.Illllllllllll lu vSedržavni urbanistični od-f za Pripravil okvirno študi- m“3®anistični načrt v držav-s w “■ Posamezne dežele bo-rjo^Jhimi zakoni in pravil-i!W,,Krbele na urbanistično na-H tej v okviru svojih jurisdik-;:ei« CoPri tem postavljale točne 'v-'l«Warr1, ki so izrednega zgo-umetnostnega, arheolo. ? »ki n«1?16113' in označile področ-„1 ,Se proglase za «deželne i:-Utev’ on dalje predvideva u- , ,.^8a ,PPsebnih konferenc, katerih uskladiti deželne urbani- akone z zakonom, ki velja j,- v okv' vo .Z deželnimi zakoni turtilru Posameznih dežel ure-, vprašanje krajevnih in r!kih n„,Urbanističnih in regula-r' Ikoraurtov Deželne oblasti hoti skrhf,le v Slnislu novega zako-i1* fleisi,;1 tudi za razvoj gradbe-1 ^Obn,,.0sti na področjih, brez ,:7Uh >, 'adelanih načrtov in na rn°8°fte graditi le pod u Pogoji in v omejenem t^^nfJ^^va^a zemlJe ln jS> Dri®premičnin pravi zakon, da lSvanitt0jne oblasti odrejale raz-F|3 JLv okviru podrobno izde-A iti Odobritev ter načr- Jp« i! Hoslerti ela isti juridični pomen llzJaviln 1’ kakor izjava, da gre |1 jJJjn nekoristna ln nujna dela. saj bo pomenila tudi oživitev mestnega centra. Zatem Je komisija proučila razne faze raziskave, kii jih bodo začeli v bližnji prihodnosti in Je šla na ikraj svojega delovnega torišča, pri čemer jo je spremljal odbornik za urbanistiko Laschiutta. Dokončni program raziskav bodo čimprej formulirati posamezni člani komisije, nakar se bodo začele te raziskave ob sodelovanju z vsemi upravami, ki jih to vprašanje zanima. »S* J *?b'dvldeva nekaj izjem v ”p” dff* Up 8 katerimi država po 2L?°re Odrezal si je členek prsta Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 73-letne-ga mesarja Vittoria Carinija iz Ul. Cherubini 3, ki se bo moral zdraviti 7 dni, ker si je z nožem odrezal členek levega sredinca. Ponesrečenca je v bolnišnico spremljal 40-letni sin Giovanni in povedal, da se je oče ponesrečil malo prej, ko je v svoji mesnici v Ul. Puccini 52 z ostrim nožem rezal kos mesa. Kolo tovornjaka ranilo delavcu nogo Na delu se je včeraj ponesrečil V . za ustanove, ki so Juridične osebnosti. V leti , lastitve pa bodo imeli j iv H razlašfenci pravico, zahte-4 ^azlaščevalca, da mu v (i if ^čninn udi enakovredno ne-drugem kraju. Gle-riaevanJa odškodnine, pravi , ku se bo to moralo vršiti !b, "^anja odškodnine, pravi Ja ftt Se bo to moralo vršiti ji, tl (vTfa leta po razlastitvi. Ce Vnetji - razlaščevalcem in raz- HaJjtti“rtPe moglo v tem pogle- sporazuma, potem bo i>j lla moral Hpnonirnt.i dft- nki last moral deponirati de-ifjT* r»»i k°- Od trenutka ko bo Vjfka^‘astitvenl dekret, pa do '■ odškodnina dana S'S if. bnPrejel povrnjene stroške J babinoPriznana primemo višja H b0 " ‘ bv, svo?vb d°l bei 1{binpJ1“ rokah razlaščene ne-'“'L Orjaž, ali pa jih prodal na-rn"°Varn *> drugim teritorialnim lani avnim ali verskim or- . tipnJ“ure prosto razpolagati, tjOjM^amičnine, last kulturnih, Jslikor ter religioznih ustanov, ifjjan« r 8re za ustanove, ki PISMO UREDNIŠTVU Progrešam šolske Prešernove proslave Spoštovani urednik, v zadnjem času opažam v listih vesti o prireditvah na čast največjega slovenskega duha, misleca in pesnika Prešerna. Po vsem slovenskem kulturnem prostoru znanstvene ustanove, šole in organizacije z 1 raznimi pobudami proslavljajo tega moža, ki je izklesal podobo našega naroda ter mu napisal oporoko, ki bo ostala, dokler bo ostal živ ta narod. Ko govorim o slovenskem kulturnem prostoru, mislim tudi na Tržaško in Goriško, kjer smo se Prešerna spomnili z veliko proslavo Slovenske prosvetne zveze in s prireditvami tržaških srednjih šol. Ker sodi tudi Goriška ali vsaj njen slovensko govoreči del, v meje slovenskega kulturnega in jezikovnega sveta, si ne morem razlagati, zakaj tudi slovenske srednje šole v Gorici niso priredile Prešernove proslave? (sledi podpis) Op. ur. Naslavljamo opozorilo na tiste, ki se jih to fiče.n- V četrtek zjutraj je bil na prefekturi sestanek, ki so mu prisostvovali prefekt dr. Princi valle, sovodenj-skl župan Jošef češčut, doberdobskl župan Andrej Jarc, pokrajinski predsednik dr. Chientaroli, pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, ravnatelj pokrajinskega urada za delo dr. Fabbro, sovodenjski tajnik Cresta in načelnik pokrajinskega urada za ceste Luipieri. Govora je bilo o sporazumu med sovodenj-sko in doberdobsko občino za ure- po- krajinske ceste Martinščina-Deve-taki. Cesta služi izključno Vrhovcem, t.j. prebivalcem sovodenjske občine, teče pa Izključno po ozemlju doberdobske občine. Domenjeno je bilo, da se bosta občini sporazumeli o lastnini te ceste, nato pa bosta urad za delo In ministrstvo za javna jela z lastnimi sredstvi priskočili na pomoč, da bi lahko v najkrajšem času to cesto asfaltirali. Prefekt dr. Princdvalle je sestanek sklical po navodilu podtajnika Ceccherinlja, ki so mu ta problem predložili v Sovodnjah ob njegovem obisku prejšnji mesec na tamkajš- j njem županstvu. bo zapustil Gorico po veliki noči, se pravi proti koncu meseca marca. Tamkaj bo nadaljeval s svojim delom v visoki vatikanski hierarhiji, kjer je vedno zavzemal ugleden položaj. Pod njegovo oblastjo se odnosi goriške nadškofije do slovenskih vernikov niso bistveno spremenili: niso bile upoštevane nekatere zahteve, ki zadevajo zlasti Gorico. Pa tudi koncilski duh. se ni še dodobra uveljavil na tem našem specifičnem območju. Zato skupno s slovenskimi verniki želimo spoštovanemu nadškofu obilo uspehov na njegovem novem službenem mestu, od njegovega naslednika pa pričakujemo, da se bo imel več časa poglabljati tudi v zadeve slovenskih vernikov, ob upoštevanju njihovih pravic kakor tudi teženj po strpnosti in medsebojnem spoštovanju, ki izhajajo iz koncilskih dokumentov. Anketa med Novogoričani o malem obmejnem prometu Veno Pilan častni meščan Ajdovščine - 20-lelnica pevskega zbora «Srečko Kosovel» Center za družbene raziskave v Novi Gorici je te dni izdelal posebno študijo o malem obmejnem prometu. študija temelji na anketira nju številnih občanov, ki imajo prepustnice in hodijo stalno prek meje ter si nabavljajo razno blago. V splošnem je raziskava pokazala, da je prebivalstvo zelo zadovoljno z odprto mejo, ki ima velik vpliv na spoznavanje prebivalstva obeh strani in obenem prinaša tudi gospodarske koristi. Raziskava, ki so jo izdelali v Novi Gorici, je zajela skupaj 15 naselij v občini. Na anketo je odgovorilo 1087 družin, ki Imajo naj manj po eno prepustnico. 44 odstotkov v-se-h anketirancev živi v mestnih, preostali pa v delavskih naseljih. Iz raziskave je razvidno, da so le redki, ki ne izkoriščajo prepustnic malega obmejnega prometa; hkrati pa je tudi opaziti, da Je izkoriščanje zelo različno glede socialno sestavo anketirancev. Izko- ; predstavlja odprta meja poseben rlstek prepustnic v decembru pri delavsko-kmečkih družinah je bil 36 odst., približno enak je bil tudi pri kmečkih družinah, medtem ko je pri obrtniških večji in znaša 44 odst. Najpogosteje hodijo prek meje 'uradniške družine, ki izkoristijo nad 50 odst. možnih prehodov. Zanimivi so odgovori o tem, po kaj hodijo ljudje čez mejo. Anketiranci so odgovorili, da so skupaj nabavili 276 pralnih strojev, 291 koles, 78 hladilnikov, 48 škropilnic, 21 kosilnic, 10 šivalnih strojev ter številne druge Izdelke trajnejše vrednosti. Med predmeti za vsakodnevno potrebo pa velja omeniti sadje, pralne praške, mila in lepotilna sredstva, razne konfekcijske Izdelke, nakit, galanterijske Izdelke in druge manjše predmete za gospodinjstvo. Raziskovalca centra za družbene raziskave ugotavljata skratka, da na ................n,mulil....................................um..........................................................................III1IIIIIII........"" u"i" "" mu" min IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI Nadškof Pangrazio premeščen v bližino Rima Goriškega nadškofa Pangrazia so uradno premestili v neko škofijo blizu Rima, ki jo je poprej vodil kardinal Tisserant. Vse kaže, da Po skoraj 8 letih se niso sporazumeli katero sodišče naj razsodi o stečaju 0 pristojnosti med Gorico in Milanom bo razsodilo kasa-cijsko sodišče iz Rima - Amnestija je rešila tatu iz Gradeža SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA vabi na TEČAJ MODERNIH PLESOV Vpisovanje in informacije na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1/1. Pred gorišklm okrožnim sodiščem 1 ja, na področju katerega se nabavo imeli včeraj dopoldne na dnev-1 ja falirano -podjetje, v tem prime-nem redu samo dve razpravi, od ka- terih se je ena zaključila z aplika- 28-letni delavec'Nevio Ceppa iz Ul. Carlo De Franceschi 11-1. V No- ...........im...............................m...I............................................. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN S silo je hotel v stanovanje potem ko ga je ženska spodila 0b aretaciji je tudi žalil agenta javne varnosti, toda rešil se je z milo obsodbo in uveljavljeno amnestijo Pred tržaškim kazenskim sodi- J«f7ari JazlažCen?u- ,se b°d0 ščem (predsednik Edel, tožilec Ta-“> h z&kr^jemu racale obre- 7at,iSnikar Strinnoli. obram- ii °tal ?Pltl obrestni meri. Kdor vella, zapisnikar Strippoli, obramba Uglessich) se je moral zagovarjati včeraj 34-letni Guglielmo Cri-smanich iz Ul. della Guardla 15, ki je bil obtožen, da je vlomil v tuje stanovanje in da je sramotil javne funkcionarje. . __ Crismanicha so policisti aretirali obdr- J 25. decembra predlanskim a 3 dtai pozneje so ga izpustili iz zapora Dogodek, ki je Crismanicha pripeljal pred kazenske sodnike, se je odigral v zgodnjih jutranjih urah zavodom, kot so 25. decembra. Tri mesece prej je , h, , za gradnjo ljudskih | crismanich spoznal sedaj 29-letno VS.bo Prodaja nepremlč-, Marcello Bosini iz Ul. Broletto 18, “ij. vrsiia na podlagi rednih le natakarica v baru Prosen S 4 S&i,^6 določa ,da se ti-'aijsi aij v katerih se iz gospodki, I'adT,_ drugačnih razlogov o-KL Prog^fečno nagel razvoj, J1!« Juasijo za občine «s po-7 :;1« anizacijo» ter bodo za- Jjl i Vidi? nekoliko drugačna pra-Jijffločg3 urbanistike. Zakon da-> ra mora vsaka občina Sh?’, ko vLr°ku treh let od tre-* bp Diyv°i 'zdan dekret, s ka-mglašena za občino s po- je natakarica v baru Prosen na Garibaldijevem trgu. Med mladeničem in dekletom Je vzmma ljubezen in čeprav se nista poročila sta pozneje živela skupno življenje v dekletovem stanovanju v Ul. Broletto. Pozneje Je Marcella izjavila preiskovalnim organom, da spočetka ni vedela, da Crismanich ljubi kozarček vina, dva ali pa še več ter da v pijanem stanju postane surov in napadalen. Zal je dekle doživela to preizkušnjo. Nekaj časa IKIS» PKONEH Ja danes, U. t. m. ob 19.30 barvni film Walt Dlsneya: Gfaffc a dretii (DETEKTIVKA NA KRETI) HAYLEY MILLS, ELI WALLACH, PETER Mc ENERY ln IRENE PAPAS je potrpežljivo prenašala nastali položaj, na koncu pa je sklenila, da napravi konec neznosnim življenjskim razmeram. Bilo Je okoli 3. ure zjutraj 25. decembra predlanskim, ko je Marcella končala svoje delo v baru Prosen. Ko je stopila na ulico, je takoj opazila Crismanicha. Takoj mu je aejala, naj gre proč in naj je ne nadleguje. Moški pa ni odnehal, temveč ji je sledil do Ul. Broletto. V stanovanje sta stopila skupaj. Zenska pa je Crismanichu povedala jasno in nedvoumno, da ga je sita in da je prišel čas, da se pobere in gre po svoji poti. Spočetka se je zdelo ,da bo Crismanich ugodil njeni zahtevi, toda nenadoma se je silno razkačil, razbil transistorski sprejemnik in brivski električni aparat (oba sta bila njegova last). Potem je prišlo do fizičnega obračunavanja. Baje Jo Je huje izkupil prav moški, kajti ženska ni imela potem niti praske na sebi, Crismanich pa Je bil laže poškodovan. Bosinijeva Je priznala, da ga je poškodovala, toda pripomnila je, da se je to zgodilo v silobranu. Takoj po spopadu v stanovanju je Marcella zbežala v zgornje nadstropje kjer živi njen oče in od tam je telefonirala na policijsko posta- jo. Na kraj Je prišel marešal Steffč, ki je skušal pobotati po- čijo amnestije, pri drugi pa so prekinili sodni postopek v Gorici in Jo poverili v presojo glede pristojnosti kasacijskemu sodišču v Rimu. V prvem primeru je sedel na zatožni klopi 21-letni Edoardo Stic-chio iz Gradeža Ul. Slataper 2, k! je bil obtožen, da je dne 22. januarja lani ukradel žensko kolo v veži stanovanjske hiše «Azzurro» v Gradežu. Obtoženec se je sicer izgovarjal, da je kolo, ki so ga že drugi dan po kraji našli karabinjerji, ko so' je z njim peljal po Ul. Caprln v Gradežu, nekje našel že. nekfij tednoV„prej. Ker pa je okradenj4; Giovanni Pasqua spoznal, da Je' kolo njegovo, je sodišče ugotovilo, da je kriv tatvine. Vendar pa je ustavil sodni postopek proti obtožencu zaradi aplikacije amnestije. Branil ga je odv. Scaramuzza. Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi 48-letni Moml Biella, ki je doma iz Piacenze Ul. Verdi 13, ter je lastnik slaščičarskega podjetja Industrla dolciaria Biella v Gorici Ul. Pola 3, pri katerem je bil tudi edini upravnik. Obtožen je bil, da sl je prilastil opremo 1n drugi material družbe Gestlone Lema Iz Milana, s katero je bil v poslovni zveai in za katero je takrat vedel, besnelo dvojico. To se mu je delo- j da je v krizi ter da pripravlja Ste- rna posrečilo ,saj je med drugim prepričal Crismanicha ,da gre na svoj dom. Deset minut pozneje pa se je Bosinijeva spet oglasila na telefonu ter ponovno zahtevala intervencijo policijskih oblasti. Isti marešal se je takoj pripeljal v Ul. Broletto, kjer je ugotovil, da Crismanich hotel s silo vlomiti v stanovanje. V resnici so bila vhodna vrata vlomljena. Tako se je moški znašel najprej v zaporu in sedaj pred kazenskimi sodniki. Na obravnavi je Crismanich dejaJ, da ni hotel vlomiti v stanovanje, da Je le pritisnil na kljuko in da mu je ta ostala v roki. Priznal pa je ,da je nekoliko nahrulil policiste. Javni tožilec je zahteval, naj ga sodišče obsodi na 8 mesecev zapora zaradi vloma v tuje stanovanje in naj se ukine kazenski postopek v zvezi s sramotenjem policijskih funkcionarjev zaradi amnestije. Obtoženčev zagovornik pa je zahteval popolno o-prostitev za prvi prestopek in vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za drugega. Sodniki so sprejeli zahtevo javnega tožilca, toda kazen je le pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. čaj. Blago, ki si ga je ta način prilastil so ocenili vredno 5.280.585 lir ter je s tem povzročil precejšnjo škodo podjetju v stečaju. Omenjeno blago mu Je podjetje Gestlone Lema zaupalo že leta 1956, je | tri leta pozneje pa je prišlo zaradi stečaja pod prisilno upravo. Sodni upravitelj Angelo Trovati iz Milana je še istega leta ugotovil primanjkljaj v imovind in proti koncu decembra 1959 vložil ovadbo proti goričkemu podjetniku. Stečajno razsodišče v Milanu je z razsodbo od 6. aprila 1965 odredilo, naj o zadevi razpravlja sodišče v Gorici, ker se nanaša na podjetje, ki ima v Gorici svoj sedež. Obtoženec se Je izgovarjal, da sl je blago upravičeno pridržal, ker mu je podjetje iz Milana dolgovalo nad 8 milijonov lir ter Je s tem blagom deloma kril izgubo. Poleg tega pa je njegov branilec odv. Cos-sa ugovarjal, da zadeva ni v pristojnosti goriškega okrožnega sodišča, ker bi o njej moralo razpravljati stečajno sodišče tistega okrož- podjetje, ru v Milanu. Sodišče je po krajšem posvetu ugodilo njegovi zahtevi in izjavilo, da ni v njegovi pristojnosti razpravljati o tej zadevi. Ker pa je sodišče Iz Milana že prej odklonilo svojo kompetenco, so vso zadevo poverili kasacijskemu sodišču v Rimu, ki naj odloči, katero od obeh sodišč je dolžno razpravljati in razsojati v tej zadevi. Tako bo vsa zadeva, ki je v sodnih aktih že skoro osem let, sedaj romala še v Rim ter po nekaj mesecih zopet v Milan ali nazaj v Gorico. Drž. tožilec dr. Balti; predsednik sodišča dr. Cenisl, sodnika Morra )n Mazzarella; zap. BfefliSb^ni Danes v Števerjanu zanimivo predavanje o turneji «Siovenskega okteta» Prosvetno društvo «Briški grič« Iz Steverjana priredi danes, 11. februarja ob 20. uri na sedežu na Valerišču nadvse zanimivo predavanje člana »Slovenskega okteta« Toneta Kozlevčarja, ki bo govoril o Izkušnjah, vtisih in uspehih Slovenskega okteta na njegovi prvi turneji po svetu. Kozlevčar bo ob tej priliki prikazal tudi nad 150 barvnih diapozitivov, ki jih je posnel med potovanjem v ZDA, na Holandskem in Kitajskem. Društvo vabi vse vaščane k šte-vilnt udeležbi. Stameja, direktorja revije »Razred in država« v Bologni, ki bo govoril o delavskem gibanju v sedanjem mednarodnem položaju, zlasti z ozirom na zaostritev vietnamskega spora in kulturno revolucijo na Kitajskem. Predavanje bo ob 20.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna »Rismondo« dr. Rismondo, Ul. Toti 50 — telefon 72-701. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 12. februarja bo v Gorici Odprta cye(;ji£arpa JOŽEF BANDELJ, na Travniku, telefon 54-42. fenomen, ki prinaša prebivalstvu pomembne koristi in veliko prispeva k ustvarjanju vzdušja sodelovanja In razvijanja prijateljskih stikov med sosednima področjema. * * • Na zadnji seji občinske skupščine v Ajdovščini so podelili domačemu slikarju Venu Pilonu naslov častnega občana komune. O tem so mu izročili posebno plaketo, v kateri poudarjajo njegove zasluge za to, da se je Ajdovščina vključila v kulturno dejavna mesta. Slovesne seje skupščine se je udeležil tu dl umetnik, ki je v svojem nagovoru poudarili svojo navezanost na mesto in zadovoljstvo, da se v starih letih lahko vrača med domačine. Veno Pilon se je namreč po študijah v nekaterih Italijanskih mestih In na Dunaju, ter kratkotrajnemu umetniškemu delovanju na domačih tleh odselil v Pariz, kjer je veljal dolgo za neuradnega jugoslovanskega kulturnega poslanika. Vendar je svoja najpomembnej-ša dela ustvaril v dvajsetih letih tega stoletja prav v domačem krogu. Znani so njegovi vipavski motivi. Pred nedavnim je Izdal tudi knjigo «Na robu«, ki ima avtobiografski značaj. • • • Moški pevski zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, ki ga pozna tudi zamejsko občinstvo s tekmovanj v okviru društva »A. Seghizzi«, Je slavil te dni 20. obletnico svojega delovanja. Čeprav Je v določenih obdobjih doživljal nekatere krize, se je v zadnjih letih razvil v gotovo najboljši moški amaterski ansambel na Primorskem. Ob jubileju so pevci priredili celovečerni koncert, ki je obsegal kar 18 pesmi najbolj znanih slovenskih skladateljev ter vrsto narodnih uglasbitev. Zbor, ki ga sedaj vodi mladi dirigent Klavdij Koloini, se je uveljavil ne le na domačih odrih, marveč je priredil tudi številna gostovanja ln so njegove pesmi tudi večkrat posneli za radijske oddaje. Med drugim se je udeležil festivalu pesmi odpora in zmage v Bologni pred nekaj leti ter dvakrat sodeloval na goriškem tekmovanju amaterskih zborov v okviru društva »A. Seghizzi«, kjer sl Je lani pridobil v svoji kategoriji tudi prvo mesto. ZAKLJUČENI SESTANKI EMIGRANTOV IZ BENEŠKE SLOVENIJE Nobenega konkretnega upanja na konec emigrantske tlake Mnogi starejši emigranti se čaranja sestankov sploh zaradi razo-niso udeležili Snežne razmere Po vseh smučiščih na Primorskem je dovolj snega, le temperatura se je te dni na moč znižala. Lokve, minus 4, 30 cm snega, vlečnica deluje; Livek (na Kuku), minus 5, 30 cm snega; Cmi vrh, minus 10, 5 cm pršiča na 25 cm podlage, vlečnica deluje; Log pod Man-grtom, minus 6, 10 cm snega, vlečnica deluje. Predavanje v krožku «De Rasa» v Ronkah V krožku «De Rosa« v Ronkah bo drevi predavanje dr. Federica iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiMiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiuiiiimimmiiiiniiHniiiimiiiimiiiiiiiiiimnimiimiiiiimiiiiiiiiMu iLfmrmvrrrmih-, / V« danes, 11. t. m. ob 18. uri cinemascope barvni film: Rose rosse ''ER ANGELICA So; (RDEČE VRTNICE ZA ANGELIKO) JaCQues PERRIN, RAFFAELLA CARRA’, MICHELE GlRARDON in CARLOS ESHADA VRHOVCI SO DRŽALI BESEDO Pripravili so pustovanje in veselo plesno zabavo Vrhovske gospodinje so pustovalce obdarile s pijačo in poslasticami Vrhovci so držali besedo in pri-1 večerji, po njej pa so odšli v ske-pravili zanimivo pustovanje, prikro- denj pri Gerbovili, kjer se je raja-jeno za domače, rekli bi vaške po-1 nje nadaljevalo do jutranjih ur; i- ......... ’ grala sta jim harmonikarja Sergej Korošec in Franc Devetak ter kitarist Dominik Juren. Noše so bile trebe, zato pa toliko bolj pristno in zabavno. Njegova duša so bili Dominik, Nestič in Ciril, trije, ki so pusta obudili ter ob njem pripravili še veselo ponočevanje. Pustni sprevod je krenil po vasi že zgodaj in je trajal do poznih popoldanskih ur. Pusta so vozili na traktorju, za njim pa je žalovalo kakšnih 30 pustnikov, ki so ga objokovali ves dan. S seboj so gnali osla, ki so ga pošteno napojili in nasitili, da mu n' šlc v slast nobena poslastica. Obšli so vse hiše ter pri vsaki odprli grlo velikega «fla-škona« ter vanj zlili pijačo, ki so jo gospodinje — poleg drugih dobrin — podelile kurentom. Za veselje sta poskrbela kar dva harmo nikarja. | Zvečer so se zbrali pri Čotu na so najrazličnejše in obvezne. Bile so neke vrste vstopnic.": za normalnega človeka tisti dan pri Gerbovih ni bilo mesta. Viktor Fonzari se je oblekel v Indijanca, največ uspeha pa je imel Ferruccio Černič z mini krilom. Zbijali so šale na račun osla, ki je bil prizanesljiv: ni reagiral, se pravi da ni brcal. «Flaškon» so pomagali prazniti u-deleženci pustovanja iz okoliških vasi. Dokler je bila kapljica v njem, se niso ločili od njega. Zanemarili so pusta, tako jim je šla po grlu, in tudi poslastice, ki so jih darovale gospodinje. Častili so pusta in se zahvaljevali vrhovskim gospodinjam, ki so tisti dan pokazale tolikšno razumevanje. S pustovanja, ki so ga letos pripravili na Vrhu. Več o tem berite v članku Emigranti so se vrnili v vsako I ske delavce v tujini, čeravno je bivaš Beneške Slovenije, a kar se ’* — ‘ ’ Furlanije tiče, so furlanski emigranti sedaj prav gotovo po vseh hribovskih občinah Furlanije, a mnogi so tudi iz ravninskih in gričevnatih krajev Emigrante vabijo v goste predvsem sorodniki in prijatelji, dobro videni gostje pa so seveda na raznih prireditvah in pa sestankih političnih organizacij. Poleg srečanja emigrantov 8. januarja v Čedadu v gledališču «Ade-laide Ristori« in v prosvetnem dru. štvu «Ivan Trinko« o katerem smo že pred časom obširno poročali, so se zvrstila podobna srečanja tudi po raznih drugih krajih Beneške Slovenije. Tudi 8. januarja je bil emigrantski sestanek v Tipani. Najprej so šli k maši, nato h kosilu in po kosilu je bil sestanek, ki so se ga udeležili župan Sandrino Coos, deželni odbornik Comelli, deželni svetnik prof. Ribezzi in pokrajinski svetnik odv. Beorchia. Odbornik Comelli je poudaril nalogo dežele za gospodarski razvoj. Župan Coos je na koncu povedal, kako se občinska uprava prizadeva rešiti krajevne probleme. Vsi uradni zastopniki so bili člani KD. V Podbonescu se je sestalo na emigrantskem sestanku, ki ga je priredila občinska uprava okoli 150 emigrantov. Po maši so šli v gostilno, kjer so govorili razni govorniki. Navzoči so bili podbone-ški župan, posl. Toros, deželni svetnik Romano, Del Gobbo in Ot-tavio Valerio ter dr. Pelizzari. Po govorih je bila zakuska. Uradni zastopniki so bili člani KD. Dne 15. januarja se je zbralo v Zavrhu okoli 70 emigrantov. Najprej so bili pri maši, pri kateri so peli domači pevci 'Angleško mašo’, ki jo je vodil domači župnik don Savino Pajani. Zvečer so se zbrali emigranti v občinski dvorani. Pozdravil jih je domači predsednik Pro loco Egidij Negro, nato Je poudarjal pomen emigrantskega praznika župan občine Brdo Sergio Sinicco. Navzoče so bile razne politične osebnosti: deželni kmetijski odbornik odv. Anton Comelli, pokrajinski odbornik Vinicio Talotti, predsednik Ustanove 'Friuli nel mondo’ dr. Pelizzari, prof. don Ottorino Burelli. Najprej je govoril prof. Burelli, ki je poudarjal svojo ljubezen do završkega prebivalstva, nato je prišel na vrsto pokrajinski odbornik Talotti. Deželni cdbomik Comelli je rekel, da hoče dežela valorizirati dolini Tera in Krhate. Med drugimi je govoril tudi pokrajinski predsednik Burtolo, ki je pretresel posamezne emigrant ske probleme ter tudi rekel, da se bori za ustrezno rešitev celotnega emigrantskega problema v Furlaniji. Zaključil Je župnik don Savino Pajani. Verjetno za letošnjo zimo ne bo več drugih emigrantskih sestankov, saj smo že v februarju in so nekateri emigranti že odšli. Vsega skupaj je bilo torej letos 4 emi- lo na treh sestankih vodstvo de-mokristjanske stranke, ki zavzema vodilna mesta v deželni in pokrajinski upravi, pa ni padla nobena izjava, ki bi dala emigrantom upanja, da se bodo kmalu rešili emigrantske tlake. Večina starejših že razočaranih emigrantov se ni udeležila nobenega sestanka in so živeli samo za svojo družino in krog prijateljev. Tistim, ki so prišli ia Nemčije se je iz govorjenja poznalo, kako jih skrbi ali bodo še našli zaposlitev v Nemčiji. Gorica VERDI. 17.15: «Pelle di donna», M. J. Nac in J. Valmont; francoski čmobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 17 00: «The Eddie Chap-man story», C. Plommer, J. Bryn-ner in R. Schneider. Barvni ki-nemaskopski film. MODERNISSIMO. 17.15-22.30: «L'e-State«, M. Medici in E. M. Salerno. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 16.30: «Uno sceriffo tutto d’oro», L. Mc Julian in K. Parker. Kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17.15: «Spie dentro U mondo«, S. Granger in M. Lee; barvni film v koprodukciji. Iršič AZZURRO. 17.30—22: «Operazione San Gennaro«, N. Manfredi in Berger. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30—22: «Incompre. so«, A. Quayle in G. Mell. Kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «SSS—slcarlo servizio speeiale«, R. Taylor in T. Howard. Kinemaskopski film v barvah. S. MICHELE. 19-22: «Invito ad una sparatoria«, J. Brynner. V barvah. K trnke EXCELSIOR. 19-22: »Arizona colt«, Giuliano Gemma. Kinemaskopski film v barvah. RIO. 19—21.30: «11 grande colpo del sette uomini d’oro», Ph. Le-roy in R. Podestš. Kinemaskopski film v barvah. grantskih sestankov za naše sloven-— tel. 72393. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOPO-LETTI, na Travniku, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna »AlPAnge-lo» dr. Sergio Olivetti — Ul. Roma XINA3NQ IXSHOWIMd WMEnnam MOŠKA B IN ZENSKA A LIGA Drevi dve tekmi Borovih šesterk Ob 20. uri fantje, ob 21.30 dekleta Danes zvečer sta obe Borovi šesterici pred dvobojema, ki jima lahko data še upanje na drugo mesto za moške, za ženske pa rešitev. Vse to seveda v primeru pozitivnega rezultata. Najprej bodo na igrišče telovadnice v Ul. della Valle stopili mo- ški. Ekipi Bora in Menegole sta trenutno na drugem oziroma na tretjem mestu lestvice. V primeru zmage Bora se bi ta nevarno približal Modenčanom in jim tako ogrožal častni položaj, ki ga zavzemajo že od prvih kol prvenstva. Slovenski odbojkarji bodo nocoj skušali po vsej verjetnosti izbrisali pekoč poraz, ki so ga prejšnji teden doživeli v Padovi. Sledilo bo srečanje ženskih šesterk Bora in AGI iz Gorice. To bo zadnji derby naše dežele v prvi ženski ligi. Drugo leto, in to Je že gotovo, bo soška ekipa nastopala v nižji ligi, kar seveda ne mislimo o plavi šesterici, ki ima prav z zmago nad današnjimi nasprotnicami še možnost, da se reši in tako ostane v skupini najboljših. Zato potrebujejo drevi slovenske odbojkarice ob sebi zveste navijače, ki bi jim z vnetim spodbujanjem vnesli toliko poguma in moči, da bi z gladko zmago odpravile svoje nasprotnice. V tem srečanju je namreč velike važnosti tudi rezultat, kajti ob zaključku prvenstva bo po našem mnenju količnik odločilne važnosti. Današnji spored (tekmi bosta v telovadnici v Ul. della Valle); Ob 20. uri: Bor - Menegola (fantje) Ob 21.30: Bor - AGI (ženske) f. v. DOMAČI NOGOMET Jutri, 12. februarja III. amaterska liga Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — ROIANESE ... Ob 10.30 v Boljunou UNION — MUGGESANA B Verjetna postava Uniona: Furlan, Morabito, Camassa A., Čok, Gombač, Bisulli, čač, Ožbolt, Nadlišek, CamassaA., Mačehi. ... Ob 10.45 na igrišču Ponziane COOP — PRIMOREC Ob 15. uri v Boljuncu BREG — ESPERIA Verjetna postava Brega: Baloš, Kozina, Valentič, Zocchi, Maver, Ber-tesina, Raiča, Bubnich, Švara (Ro- della), Grahonja, Žerjal. ... Ob 15. url v Nabrežini VESNA — LIB. BARCOLANA B Ob 15. uri na stadionu «Prvi maj» VIRTUS — ROSANDRA Z. Mladinci Ob 13. uri v Boljuncu BREG — TRIESTINA Verjetna postava Brega: Ota, Maar, Hrvatič, Komar, Metlika, Opara, Samec, MikuS, Veljak, Petaros, Čuk. nooOmt V III. LIGI Nepremagana Roianese v gosteh Primorja Bo uspelo Sovodenjcem zmagati tudi v Podgori? Tudi Vesna pred težko nalogo Zopet dve točki za Brežane? Nedeljsko kolo III. amaterske lige nam obeta nad vse zanimive igre. Prav zaradi tega ni izključeno, da bosta lestvici, posebno na vrhu, menjali obraz. V skupini L bo «cIou» tekma dneva Primorje — Roianese. Prosečanl so na svojih tleh prišli vedno do celotnega izkupička, vendar je tre- vmou c* vcuuai jc_. viv- ba tokrat pripomniti, da Rojanča-ni do danes še niso okusili poraza. Prav zaradi tega imajo le točko manj od Primorja. Medtem ko Roianese napoveduje najmočnejšo postavo, go moralo Primorje na igrišče brez Scherianija. Vratar rdeče-ru-menih ima na domačih tleh osebni rekord, da je ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Morda bo to odločilno. Brez dvoma to dejstvo govori v korist Roianese, ki gotovo namerava zapustiti nabrežinsko igrišče vsaj s točko, ki bi ji pripomogla ne v družbi vodil- ni! ekip, temveč tudi, da bi ohranila slavo še neporažene ekipe. Jasno je, da Primorje upa kar na obe točki, ker bi se s tema oddaljilo od nevarnega nasprotnika in bi bila istočasno prva enajsterica, ki bi se ji posrečilo spraviti na kolena Roianese. samo, da bi ostala 8iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iii(i(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii JUTRI V ČRNEM VRHU FESTIVAL ZAMEJSKIH SMUČARJEV Imena in številke tekmovalcev za nastop v slalomu in smuku ZSI v Žrebanje številk za štafetni tek bo na kraju tekmovanja Objavljamo razpored starta v slalomu in smuku I. zimskih športnih iger zamejskih Slovencev, ki bo jutri v črnem vrhu nad Idrijo. Pred imeni objavljene številke so startne, za imeni pa izžrebane in jih bodo tekmovalci nosili na hrbtu., žrebanje za tekmovanje štafet bo tik pred startom. SLALOM ČLANI 1. Primož Možina 1 2. Stojan Sosič 2 3. Vojko Bandelj 3 4. Ivan Stegu 4 5. Bruno Križman 5 6. Igor Simonič 6 7. Boris Boneta 7 8. Jožko Morelj 8 9. Boris Gombač 9 10. Radojko Starec 10 11. Sergij Sosič 11 12. Vojko Cesar 12 13. Niko Kosmina 13 14. Miran Dolhar 14 15. Antek Terčon 15 16. Pavel Križmančič 16 17. Leonardo Kuret 17 18. Boris Žerjal 20 19. Danilo Mužina 22 20. Karel Rolič 23 21. Andrej Križnič 24 22. Evgen Legiša 25 23. Lucjan Žerjal 26 V drugem spustu obratni vrstni red. ULANICE 1. Elči Abram 27 2. Neva Terčon 28 3 Marinka Terčon 29 4. Ana Marija Kralj 30 5. Manica Terčon 31 6. Nadja Košuta 32 7. Enči Trampuž 33 8. Tjaša Pavletič 34 V drugem spustu tekmovalke gredo na start v obratnem vrstnem redu. SMUK ČLANI 1. Leonard Kuret 17 2. Danilo Mužina 22 3. Primož Možina 1 4. Sergij Sosič 11 5. Jožko Morelj 8 6. Ivan Stegu 4 7. Evgen Legiša 25 8. Niko Kosmina 13 9. Darij Cupin 74 10. 11. 12. 13. 14. 15. Radojko Starec Bruno Križman Boris Boneta Miran Dolhar Lucjan Žerjal Stojan Sosič 10 5 7 14 26 2 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. Vojko Bandelj Pavel Križmančič Boris Žerjal Andrej Križnič Boris Gombač Igor Simonič Karel Rolič Antek Terčon 3 16 20 24 9 6 23 15 ČLANICE 1. 2. Neva Terčon Manica Terčon NAVODILA TEKMOVALCEM 8,30 Zbor tekmovalcev v ALPSKIH DISCIPLINAH na določenem mestu ob cilju. Tekmovalci bodo morali po prejemu startne številke takoj na startna mesta. Ogled proge je dovoljen, smučanje po njej pa ne. VAŽNO — Tekmovalec, ki ob pozivu starterja ne bo prisoten, odpade od tekmovanja. 9.00 SLALOM — 1. spust člani » članice 2. » člani » članice tekmovalce v slalomu, da se po prvem spustu na start. 11.00 14.00 14.15 14.30 Opozarjamo takoj vrnejo SMUK člani — članice — začetniki — začetnice — naraščaj OB KONCU tekmovanja tekmovalec, ki ne bo vrnil startne številke pooblaščenemu reditelju, bo črtan iz ciljne lestvice. PRIJAVA EKIP za štafetni tek v pisarni «Zimskih športnih iger« ZBOR vseh tekmovalcev popoldanskih tekem Tekmovanje v ŠTAFETNEM TEKU Sledilo bo tekmovanje v SANKANJU in MALEM BOBU Razglasitev neuradnih rezultatov bo v dvorani pisarne »Zimskih športnih iger«. Podelitev diplom in pokala zmagovalcem bo v petek, 17. t. m. v mali dvorani Kulturnega doma ob priliki predavanja «Zimska poezija v gorah« udeleženca Slovenske himalajske odprave Toneta Sazonova. VAŽNO ZA TEKMOVALCE IN GLEDALCE Tekmovanja bodo na terenih, ki so nekoliko oddaljeni od črnega vrha. Zato so nam domači gostinci pripravili v dvoranici tik ob tekmovalnem prostoru bufet s toplimi jedili in pijačo. Ker so gostišča v črnem vrhu prepolna nedeljskih smučarjev in ker bo med dopoldanskim in popoldanskim delom sporeda le kratek odmor, opozarjamo vse, da se po-služijo te ugodnosti. Enči Trampuž Nadja Košuta Marinka Terčon Elči Abram Ana Marija Kralj NARAŠČAJNICE Marta Slega Sonja Jazbec Vera Kukanja ZAČETNICE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. Ana Pertot Saška Sosič Sara Pečar Metka Gruden Tatjana Terčon Tjaša Pavletič Lučka Terčon ZAČETNIKI Lojze Abram Igor Kuret Peter Suhadolc Bogdan Petelin Igor Sancin Boris Siega Stanko Peric Damjan Pertot Boris Zidarič Karel Grgič Martin Kralj Pavel Kukanja Edi Križman Stojan Kuret Ivan Pertot Tom Marc Mario Gruden Mario Pertot Ivan Peterlin Boris Sirca Edi Kraus Branko Jazbec Vlado Kukanja Mario Šušteršič Marjan Spetič Edi Filipčič Igor Orel Henrik Gruden 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 Kriška Vesna bo prav tako igrala na domačih tleh in bo imela v gosteh Libertas Barcolano. Po nedeljskem neodločenem izidu z Viani, bodo Križani napeli vse sile in skušali priti do obeh točk, ki sta na razpolago. To tem bolj, ker bi z morebitnim spodrsljajem Primorja lahko prišla do vodilne vloge. Jasno je tudi, da bodo Barkovljani, ki jim je nedeljski neodločen izid s Primorjem dvignil moralo, skušali priti, če ne do obeh, pa vsaj do ene točke. Po dveh tednih počitka bo Primorec v nedeljo gost enajsterice Coop. Ker ju loči samo ena točka, bi Primorcu zmaga zelo koristila, ker bi prepustila predzadnje mesto nedeljskim tekmecem. S porazom pa bi si Trebenci poslabšali položaj. Menimo, da bi delitev nagrade zadovoljila obe enajsterici. V ostalih tekmah ni izključena delitev točk med Gretto in Libertas s Proseka ter med Tecnoferramento in Aurisino, čeprav ima prva enajsterica, ki igra na domačih tleh, brez dvoma večje možnosti za zmago. BOB CORTINA D’AMPEZZO, 10. Eugenio Monti in Sergio Siorpaes, ki sta se ponesrečila z bobom med svetovnim prvenstvom se bosta morala zdraviti 20 oziroma 80 dni. Oba so pridržali na ortopedskem zavodu v Cortini d’Ampezzo. V skupini M bomo lahko prisostvovali direktni borbi med leaderjem lestvice Rosandro Z. in enajsterico Virtusa, ki zaostaja samo za eno točko razlike. Virtus si je v nedeljo prav zaradi neuporabnega igrišča zapravil priložnost, da si zagotovi naslov zimskega prvaka. Jutri bo Virtus igral na domačih tleh in ker je znana moč Rosandre, je rezultat tekme popolnoma odprt. Bo tudi tokrat le točka zadovoljila obe enajsterici? Union bo imel po nedeljskem počitku v gosteh milj-sko enajsterico. Po zadnjih neuspehih Podlonjercev upamo, da se bodo ti potrudili in da bodo spravili na kolena sicer razigrano enajsterico Muggesane. Enajsterica Brega bo morala jutri potrditi svoje sposobnosti in dokazati, da visoka zmaga had moštvom San Sergio ni bil zgolj slučaj. Nedeljski tekmec — Esperia — ne bi smel delati preglavic Brežanom, ki bi z osvojitvijo celotne nagrade napravili korak naprej v lestvici. V ostalih tekmah bi morala Sv. Ana premagati San Sergio, v dvoboju Flaminio - Campanelle pa ni izključeno, da bo prišlo do neodločenega izida. B. R. Čeprav je preteklo nedeljo ekipa Sovodenj sijajno opravila težki na-logi, jo čaka jutri v Podgori nič manj težka naloga. Predvsem je tekma na tujih tleh, in vrhu tega pa moramo dodati, da je Podgora pred časom zaustavila Pro Gorizio. Zato se bodo morali Sovodenjci precej potruditi, če bodo hoteli povečati količnik. Prvo srečanje je bilo v Sovod-njah in izid 3:3, torej prva točka za Sovodnje. Igra Sovodenjcev takrat še ni bila urejena in kar štiri enajstmetrovke so dale svojevrstno obliko igri. Za jutrišnjo tekmo pa je predvidena boljša igra. če bo vsaj polovično sorazmerna nedeljski z Morarom, bo gotovo rezultat pozitiven. Sovodenjci namreč potre, bujejo celotni izkupiček. Ža jutrišnjo tekmo so poklicani Ferfolja S., Fajt, Ferfolja B., Cotič, Devetak R., čeme, Dužman, Marinič, Ferfolja A., Cijak, Sfiligoj, Pete jan B. Tekma bo na igrišču v Podgori ob 15. uri. Odhod bo izpred gostilne «pri Francetu« ob 14. uri. V jutranjih urah bodo sovodenj-ski juniorji gostovali v Ločniku. Tekma bo ob 10.30 na igrišču v Mocchetti. Vsem juniorjem priporočamo točnost. J. V. GORIŠKI NOGOMET Za Štandrežce jutri težka tekma v Percott V prihodnji tekmi na igrišču Percota v Furlaniji se bo prvič pokazala v precej spremenjeni postavi, že od nedelje poP_ 1 vsi tisti gledalci, ki so zvesti ekipi, dva stara juventinca, žezlu1 Ghiotta, ki sta morala v vojaško suknjo in sta prejšnji teden odšla v Taranto. Razen teh dveh bo v nedeljo manjkal še eden od stebrov ekipe, Ivič Ferfolja. Prejšnjo nedeljo si je med igro poškodoval koleno, sicer lažje, vendar mu bo zaradi tega treba preskočiti eno ali celo dve tekmi Ivič je zelo trezen in izurjen igralec, igra že precej let in je pri vseh zelo priljubljen, čeprav ga vsako toliko zgrabi jeza, ki pa ne traja dolgo. Ekipi se bo njegova odsotnost verjetno precej poznala, kajti on zna vskladiti igro ostalih z dobro povezavo in sigurnim podajanjem. Upanje je le, da si bodo ostali njegovo odsotnost vzeli k srcu in igrali kar najbolje. Tudi lani je Ferfolja manjkal v celem letu le pri eni tekmi in to prav v hudi borbi za obstanek v drugi ligi amaterjev, ki sta jo vodili Juventina in Corno di Rosaz-zo. Zmagali so štandrežci in sko- raj samo zato, ker so ieT^ d verjetno prepričljivostjo v* bo furlanska enajsterica ^ f močno napadala, ker ima ekipi za seboj v lestvici, D, in Serenissimo. Percoto IJ ? potreben zmage in jo bo eI)g kakor doseči na račun Kaaor aoseci na. M zlasti ker je njegovim igralci' zmsu jc .»o-- . * ' nila moralo nedeljska nad Audaxom. V zadnjem, = ^ štandrežu sta Percoto i®' KOŠA RK A iiiiii PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jutri v Gorici Libertas-Bor Borova petenka bo jutri zaposlena v Gorici proti Libertasu. Sicer so plavi že premagali Goričane, toda to na lastnih tleh, v Gorici pa bo nedvomno naloga težja. Poleg tega pa ekipa ni mogla trenirati, kajti večina igralcev je bilo zaposlenih s pustnim plesom, tako da priprava moštva ni ravno najboljša. Vsekakor pa borovci upajo na zmago, čeprav se zavedajo težav, ki jih to gostovanje predstavlja. V Gorici namreč ni šibkih ekip. Vsako moštvo solidno obvlada individualno tehniko In tudi glede skupne igre znajo marsikaj. Ne smemo pozabiti namreč, da je košarka že več let najpriljubljenejša športna panoga in da se večina mladine navdušuje za to disciplino. Izbire torej ne manjka, tako da samo v promocijskem prvenstvu nastopajo kar tri goriške ekipe: Ardita (najmočnejša peterka prvenstva), Idrolux in Libertas. Ta moštva pa si vsako leto preskrbijo igralce, ki so že nastopali v višjih ligah kot v bivši Go-riziani, Safog. in ki zaradi starosti ne morejo več konkurirati s soigralci. Zato rade volje pristopijo h kaki šibkejši ekipi, kjer pa s svojo izkušenostjo in tehniko večkrat spremenijo obliko celotne ekipe. In ta primer je prav pri Libertasu, kjer nastopa bivši član Safoga Rossi, ki nedvomno povsem obvlada košarkarsko tehniko in je zato za vsako ekipo posebno nevaren. Rossi, ki je pri Safog igral kot pivot, pri Libertasu zavzema mesto zunanjega igralca, pri čemer pa je prepočasen, pa čeprav je zelo točen v metih. Borovi predstavniki imajo realne možnosti za zmago. Predvsem pa bodo morali začeti s precej hitrim tempom, da bodo presenetili nasprotnike, ki kondicijsko niso ravno naj večja sila. Torej izkoristiti protinapad, ki se je tudi v nedeljo proti Idroluxu precej obnesel, vsaj v drugem polčasu. Predvsem pa bodo morali končno borovci preprečiti, da jim ne bodo nasprotniki lovili odbite žoge, kar v obrambi plavih. Take napake bi lahko drago stale Spa. cala in druge. Borovci bodo tudi morali bolj umirjeno zaigrati in predvsem paziti na podaje, pri katerih so še zelo pomanjkljivi. Trener Savo Spacal ima na razpolago Ambrožiča, Švaro, Rudeža, Babudra, Zavadlala, Fabjana, Čermelja, Cesarja, Carlija in Lakoviča. Tekma Libertas — Bor bo jutri v goriški telovadnici ob 12. uri. —edson— . tina igrala neodločeno l-l^Ur se tak izid ponovil tudi f ma. bi bil za rdeče zadovolji ,, .■ X, ma, bi bil za rdeče go bo odvisno od tega, sistem igre. Po našem ^ moral trener pustiti le tn z nalogo napada, ostali V ^ f morali strniti v obrambi, 0“ p prečili gotove napade Ff! .jjj) tem bi si mogoče ekipi razde^j ke in mogoče bi celo J Zp zmagala, če bi ji uspel® j posrečena akcija. Vsekakor j bo usodno, če bo ponovila j iz Rivignana, kjer je stflB"p dala, a si je pri tem ;aa tako’šibko obrambo, da J«SJ no zmagal 3:1 z edinimi tu rft padi, ki jih je izvedel. tekmah, kjer so si sile K.. enakovredne in je igrišče.^ v zelo potrebna strategija. $ lo slabo, če bi štandrežci^ pomislili, preden se v neo pravijo na pot. Ob 14. so na trg v Stan*®! vani naslednji igralci: Tomani > škulin, Ožbot, Costelli Montico, Tabaj M., ColUni, Petejan, Nanut, Klaučič. ^ V nedeljo ob 10.30 bo v. & njah srečanje med mladinci ^ dreža in Sv. Roka. Obe® ji ma bo šlo za čast saj sta teklo nedeljo priborili vel® .j Juventina s 5:0 proti FO“Lsil Sanrocchese 11:0 proti M®1 j,# Juventina bo nekoliko na jjti 5 ker morajo mladinci P?s°u tj likim« nekaj igralcev, ki DA mesti jo odsotne v pop®® t"i srečanju v Percotu. PrijariJ ob 9.30 na trgu sledeči: FerfJ Pelicon D., Pellizzari, J ' t, . Makuc I., Makuc II., KU w mavli, Tomažič, Vižintin, Chiandotto, Turri. p. Poš A \ l Na svetovij OSLO, 10. — venstvu v hitrostnem 1 se bo začelo jutri v Osi® m' lijo predstavljal samo • Riva. Drugi italijanski drsaj H larduzzi, bo sledil prvenstv jj,# gledalec. In to, ker je ; zveza pozabila poslati PrlLicflJ' misija za tekmovanja jeJJSfj sprejela samo enega tek® i ....................................................-...............................................................................""""... mnšfva na Mšeih luko jutri moštvu na igruscm JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino, Castano, Sartl; Žigoni, Del Sol, De Paoli, Cinesinho, Menichelli. FIORENTINA Boganga; Diomedi, Vitali; Ber-tini, Ferrante, Pirovano; Ham-rln, Merlo, Brugnera, De Sisti, Chiarugi. FOGGIA Moschioni; Vivian (Capra), Va-ladč; Tagliavini, Rinaldi, Faleo; Oltramari, Micheli, Traspedlni, Gambino (Nocera), Lazzotti. LR VICENZA Giuntd; Volpato, Plampiani; Rossetti, Carantini, Poli; Meriti, De Marco, Gori, Governato, Fontana. NAPOLI Bandonl; Nardin, Girardo; Ronzon, Panzanato, Bianchi; Orlando, Jullano, Altafini, Si-vori, Bean (Brača). ROMA Pizzaballa; Olivieri, Sensibile; Scala, Losi, Carpenetti, Oolau-sig, Pelrč, Enzo, Tamborini, Ba-rlson. PAVEL STRANJ E vse ostale narode, je utrjevala vez skupnih domovinskih interesov —L ljudskih slojev. vseh Od Amana do llaife Od Dreyfusovega procesa je pro-tijudovska gonja v Franciji izginila do nastopa vichyjske vlade. Danes so se antisemitska gibanja spet okrepila. Prva svetovna vojna ni rešila socialno-ekonomskih vprašanj, narodnostna pa so se zaostrila. Prišlo je do mednarodne krize, ki je utrdila militaristična gibanja. Antisemitizem se je po kratkem premoru pojavil v novi podobi nacizma, ki je zavrgel stara politična in verska načela, ter se o-prijel rasizma. To gibanje je najbolj koristilo nastajajočemu nacionalizmu. Začelo se je z mitom, da so Nemci izvoljen narod z zgodovinsko nalogo. Iracionalistične težnje romantike so pripomogle k vzpostavitvi misticizma kot podlage nacizmu. Vzporedni razvoj an-tropomorfskih ved je tudi utrjeval vero, da obstaja neka višja rasa in da je nemški narod najvišja poosebitev teh arijcev. Antisemitizem je v tem primeru odvračal ljudstvo od avtokritike ter poudarjal ponovno odkrito e-notnost naroda. Pretvez za antisemitizem ni manjkalo. Ljudstvo so prepričali, da je bila prva svetovna vojna izgubljena predvsem zaradi notranjega sovražnika in da je treba pred vsakim nadaljnjim poskusom doseči notranjo enotnost. Da se to doseže, je treba eliminirati predvsem Jude, kajti vsak Jud je potencialen komunist. Druga pretveza je bila ekonomska depresija, ki je sledila vojni. Povezali so jo s priseljevanjem Judov iz vzhodne Evrope. Visoki in srednji buržoaziji so bili Judje prikazani kot boljševiki, mali buržoaziji pa kot kapitalisti. S plenjenjem Judov si je vlada pridobivala precej dohodkov, z uničevanjem Judov pa je prijala tudi filoarabski politiki. Z bojem proti izijiišljeni judovski mednarodni sili, ki si hoče podrediti 'Vedo’ o višjih in nižjih rasah dolgujemo knezu Gobineauju in H. S. Chamberlainu, ki se je leta 1909 poročil s hčerjo skladatelja Wagnerja. Po Chamberlainovi teoriji je zgodovina borba med dvema stališčema, med dvema civilizacijama, torej med dvema rasama. Prvo predstavljajo arijci, ki so najčisteje ohranjeni v nemškem narodu, ki ima najvišje možnosti razvoja. Drugo predstavljajo semiti. Semitom primanjkuje duševnosti, kot je trdil Chamberlain, zato je borba med dvema civilizacijama postala borba med duhom in materijo; med dobrim in zlim. Judje so po njegovem mešanica, bastardi, ki trpijo zaradi tega podzavestnega občutka 'rasne krivde’. To stališče je zelo podobno starokrščanskim, kjer so Judje nosili 'smrtni greh’. Judje so postali predstavniki evropskega semitizma. Materialni zidovi geta so bili zamenjani z drugim, idejnim getom, ki je zapiral telo individua v neki predmet, ne glede na to, če je oseba živela po judovski tradiciji ali ne. Logična podlaga vsakega anti- semitskega stališča je bila vedno le sovraštvo samo na sebi, čustveni pojav, ki spremlja fanatizem in ki temelji na iracionalnem. Pristaši antisemitizma iščejo temelje tega sovraštva v Judu samem, da lahko opravičujejo njegovo poosebljenje zla. Temelja sta vedno ista: politično-socialni in versko-iracionalni. Obe struji se skladata v proglašanju neke krivde v Judu. Ljudje iščejo le opravičilo za svoje sovraštvo, in ko ga najdejo, ne mislijo več na to, kar delajo. Obtožba božjega uboja ima 'prednost', da zanika pravico do individualne odgovornosti. To so sledovi nekega pradavnega pojma skupne krivde, ki se prenaša iz roda v rod. Iz tega vidika je antisemitizem padec na raven plemenske socialne ureditve. Ista obtožba je tudi jemala Judu nekaj človeških lastnosti in opravičevala je ravnanje z njim kot z nekim predmetom. Obstaja še skrajnejše prepričanje in sicer, da je Jud poosebitev zla in od tod izvirajo legende, ki pravijo, da ima Jud rep in da smrdi po mrtvem psu; da mu ugaja kri in obtožba daritvenega umora. Protijudovsko sovraštvo je torej mit, ki je nedosegljiv razumu in izkustvu; beg iz realnih razmer. Na socialni ravni je ta mit dobil reakcionarno vlogo. Izkustvo uči, da so se izbruhi protijudovskega sovraštva pojavljali v socialno napetih trenutkih ter v dobah ekonomskih preobratov. Primeri so propad Rima, fevdalna kriza in moderna ekonomija. Antisemitske sile so vedno skušale obrniti del socialnih in političnih sil proti Judom, ki so bili prikazani kot nevarni sovražniki. Te sile si ne želijo dviga iz ustrahovanosti, ne iščejo njenih vzrokov, ampak se tega iskanja in vsakršnih sprememb bojijo. Protijudovsko čustvo je torej ena izmed metod, s katero naj bi se naprednejše struje pobijale ali delile, ali usmerjale v napačno smer. Judovski problem je v glavnem problem uresničevanja demokracije. Treba je izpuliti iracionalne kali pripisovanja krivde Judom in jih nadomeščati v človeški zavesti z ljubeznijo do resnice in zgodovine. Treba je prisiliti družbo, da išče vzrok svojih pomanjkljivosti v sebi, ne da bi se jih pri tem izogibala z antisemitskimi in drugimi izgovori. BOLOGNA Vavassori; Rovensi, Ardlzzon; Furlanis, Janich, Fogli; Turra, Bulgarel«, Paganini, Haller, Pa-scutti. CAGLIAR1 Mattrel; Martlradonna, Longo-nd; Cera, Vescovi, Longo; Nene, Rizzo, Boninsegna, Gratti, Riva. MANTOVA Zoff; Scesa, Pavinato; Volpi, Spanlo, Giagnoni; Spelta, Ca-talano, Di Giacomo, Jonsson, Saivemlni. MILAN Barluzzi; Anqu411etti, Santin; Trapattoni, Rosato, Schnelllti-ger; Lodetti (Mora), Rivera, Sormani, Mora (Madde), Ama-rildo. VENEZIA Bubacco (Vincenzi); Grossi, Mancin; Canclan, Nanni, Beni-tez; Bertogna, Beretta, Manfre-dini, Mazzola, Dori. TORINO Vi eri; Cereser, Fossati; Pula, Mal dni, Bolchi; Meroni (Simoni ali Comtoln), Moschino, Fac-chin (Simoni). LAZIO Cel; Maggioni, Adorni; Dotti, Pagni, Castellettl; D’Amato, Ca-rosi, Morrone, Dolso, Bagatti. LECCO Meraviglia; Sacchi, Bravl, Schiavo, Malatrasi, Bacer; Ca-nella, Azzimonti, Incertl, Ferrari, Bonfanti. SMUČARSKI SKOKI V OBERSTPjf Dvakrat izboljš^ svetovni rekord Lars Grini 147 m, Kjell Sjoeberg 1481" dra ske To daj Str; stal tve H ran Dre lav toka i 8ov kio tre ske Par *un le tičr Po Šan vzr SPli ta2 je teli $o * s toS Sve toi »le Pes ill{ de; slo le Pra ■ji\ Pie »Ja tor ‘ki too tai sec Pia «e via Pi Pp Danes ob 15. uri. Sodnik Bemar-dis, stranska sodnika Farnč in Ruggeri. INTER Sarti; Burgnich, Facchettl; Be-dln, Guamerl, Picchi; Domen-ghini, Mazzola, Cappellini, Sua-rez, Corso ATALANTA Cometti; Pesentl, Nodarl; Pela-galll, Cella, Signorelli; Danova, Milan, Hitohens, Dell’Angelo, Nova. OBERSTDORF, 10. — Norvežan Lars Grini dnevom smučarskih skokov na oberstdorfski daleč In tako za cel meter izboljšal pripadal svetovnemu prvaku Norvežanu Bjoernu Mirkoli. Nekaj minut kasneje pa se je Švedu Kiellu Sjoebergu posrečilo doskočiti pri znamki 148 m, s čimer je postavil nov svetovni rekord. Na oberstdorf. ski skakalnici se bodo tudi jutri in pojutrišnjem pomerili najboljši skakalci Evrope. 1. Lars Grini (Norv.) 338,5 točke (147, 141, 94 m) 2. Bjoern VVirkola (Norv.) 323 (132, 128, 109) 3. Reinhold Bachler (Av.) 328 (131, 131, 109) 4. VVolfgang Stoehr (V. Nem.) 328,6 (114, 122, 128) 5. Bemd Karwofsky (V.Nem.) 323,4 (114, 123, 128) 6. Kjell Sjoeberg (Šved.) 317,4 (102, 148, 101) 7. Peter Lesser (V. Nem.) 303,6 (96, 135, 118) 8. Franz Keller (V. Nem.) 303,4 (118, 125, 103) 9. Koba Kazadse (SZ) 301,0 (142, 124, 90) 10. Pjotr Gvozdev (SZ) 299,4 (129, 114, 97) itd. je danes med velikanki poletel ^ ^ svetovni rekord, ki je veleslalomu T.. Bologna — Cagliari 1 Brescia — Spal 1 Foggia — Vicenza 1 Juventus — Fiorentina 1 X 2 X 2 KONEC. Lazio — Lecco Mantova — Milan Napol i — Roma Venezia — Torino Messina — Catanzaro Piša — Sampdoria Salemitana — Modena 1 Pescara — Bari X Siracusa — L’Aquila 1 — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 1 2 1 2 1 X 1 2 1 2 1 2 BADGASTEIN, prvakinja v velele..«.— nja Marielle Goitschel 1® t#( med «no stop trainingom" »e,: trišnji smuk zletela s čemer se je resno poško““ejjFj nezgodi so jo nujno bolnišnico, kjer so ugo1® j sj nima kostnih zlomov teI1VfSe Ji lažji pretres možganov. 'LjA da je zaščitna čelada 0 Francozinjo pred hujšiim -bami. Zelo verjetno se ° ^ Goitschelova za nekaj vedati smučarskim nastop0 AUTRANS, 10. — Boleti stana Stojeva in Rusinj® ^0 s Bojarskih sta si razdelili V sto tekmovanja žensk P? skem teku na 5 km, ki ^9 v ^ okviru mednarodnega f, noblu. Bolgarska in sovje^uf# stavnica 17’29”7. sta progo pn •es^ Tretje mesto je pripadal , (SZ), četrto Atčkini (SZ);1 lakovi (SZ), šesto Nesti«1'1 tf Nemčija), sedmo švedinJ^jiF _ suli (fl A n berg, osmo pa Pusuli TIL OVADB A V telovadb*«1,, B®** „ RIM, 10. — . _____ ra v Neaplju bo 25. fedt® 0' liH narodni dvoboj med It®1 Jugoslovansko goslavljo. tanco bo vodil predse®'-^) ji Miloš Stergar pa bo sSetjiceA Neaplju bo trener Jože p CV potoval v družbi Mir®,3i ? Kersniča, Brodnika, An’ vj loviča, Kisla in Petrovi«^,/,,; za rezervo. V italijanski -tanci bodo Menichelli, L , Cimnaghi, Fulgenzi, LUC° Batini in Franceschettl UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna SFRJ: AD1T, J2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri goriške pokrajne se naročajo pri Založništvo - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-62 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRAMiu-.vH St 20 -številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din 110 000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: f :na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upra tu 250, osmrtnice 150 lir - M«) ogias’ 40 Ui upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societh PubbUcitb Italiana« — Odgovorni urednOr- STANISLAV RENKO - Izdala It tiska Založništvo tržaškega Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 U* tržaškega tiska Trst beseda — Oglasi rišita Trst