PoStnln* platana t gotovini CENA 32 diu URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Lato VHl V LJUBLJANI, dne 19. junija 1951 Številka 21 VSEBINA: UM. (XUutk o potrditvi urvdb, ki jih je izdala vlada LRS po zakonu o pooblastilu za izdajanje uredb na področju narodnega -gospodarstva. 105. Odlok o razrešitvi in začasni postavitvi sodnikov okrožnih sodišč. 106. Zakon o razglasitvi dvaindvajsetega julija za državni praznik Ljudske republike Slovenije. 107. Zakon o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bleda. 108. Zakon o spremembah ;n dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju LRS. 109. Zakon o spremembah jć dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov. 110. Zakon o vskladitvi predpisov o kaznivih dejanjih in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije s kazenskim zakonikom in z uvodnim zakonom h kazenskemu zakoniku 111. Zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov. 112. Uredba o ustanovitvi okrožnih sodišč v Celju in v Novem mestu. 118. Udredba o prenosu opravil na okrožni sodišči v Celju in v Novem mestu. 114. Odločba o zavarovanju Male Pišence pr; Kranjski gori. 115. Odločba o zavarovanju alpineta »Julijana« v Trenti, alpi-neta v steni Kukle, arboreta »Trenta«, gozdnega rezervata pod Kuklo, predela Mlinarica—Razor in soteske Mlinarica— Korita. 116. Odločba o zavarovanju drevesnega parka v Turnišču pri Ptuju. 117. Odločba o zavarovanju drevesnega parka v Tišini, Prek- murje. — Zapisnik 2. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugeg-a sklica dne 11. IV. 1951. — Zapisnik 3. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugega sklica dne 8. VI. 1951. — Popravek odločbe o zavarovanju cempviuvvega nasada na Kladjeku pod Črnim vrhom. Ljudska skupščina LRS 104. Odlok Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LRS po zr.kouu o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb ua področju uarodnega . gospodarstva Potrjuje se uredba z dne 8- maja 1951, št. II 1089/3—50 o kmetijskih gospodarskih šolah (Uradni list LRS, št. 17—87/51), ki jo je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dne 23. januarja 1947. Št. LS 193/3—51 Ljubljana, dne 8. junija 1951. LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik: Predsednik: Edo Mavrič I r. Dr. Ferdo Kozak 1. r. 105. Glede na povečano vlogo, ki naj pripada okrožnim sodiščem ter glede na formiranje dveh novih okrožnih sodišč, opirajoč se na 6. točko 44. člena ustave LRS, izdaja Ljudska skupščina LRS odlok o razrešitvi in začasni postavitvi sodnikov okrožnih sotlišč v Ljudski republiki Sloveniji I Z Predsedniki in sodniki okrožnih sodišč v Ljubljani, v Mariboru in v Gorici se razrešijo svoje dolžnosti. 11 Začasno se postavijo: 1. pri okrožnem sodišču v Ljubljani: za predsednika: Juhart Franjo, za sodnike: Baričevič Jože, Hribar Stanko, Hudnik Adolf, Jesenko Milan, Jezeršek Ludvik, Klavs Stanko, Kraigher Anton, Kvas Ferdinand, dr. Lamut Bogdan, dr. Omladič Franjo, Poljanec Franc, dr- Pompe Leon, P r o h i n a r Viktor, Stariha Anton, Strehovec Mirko, dr. Svet Jakob, Š v a 1 Milan; 2. pri okrožnem sodišču v Mariboru: za predsednika: Venturini Franc, za sodnike: dr. Adamič Rudolf, Cvirn Otmar, dr. Dev Miroslav, Dolinšek Jože, Gregorin Drago, dr. Grmovšek Srečko, Kosi Vladimir, Kušar Mirko, Mohorič Matevž, dr. Pipenbacher Dušan, Punčuh Vladimir, Senica Miloš, Zavašnik Prane; 3. pri okrožnem sodišču v Gorici: za predsednika: Sartori Boris, za sodnike: Bizjak Anton, Hvala Alfred, Jereb Rudolf, Medved Marjan, dr. V1 a c b Josip; 4. pri okrožnem sodišču v Celju: za predsednika: Sok Franc, za sodnike: dr. B e r 1 i c Leon, Dobovišek Oskar, Gorenjak Ludvik, Lesjak Juro, Šmid Lojze, dr. Vrbnjak Franjo; 5. pri okrožnem sodišču v Novem mestu: za predsednika: Repovž Hubert, za sodnike: C e r č e k Janko, F e r f o 1 j a Ermin, Gaberšček Zvonimir, Hlede Štefan, Ficek Jurij. III Minister za pravosodje LRS izvrši ta odlok IV Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. LS 196/2—51 Ljubljana, dne 8. junija 1951. LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik: Predsednik: Edo Mavrič 1- r. Dr. Ferdo Kozak 1. r. Prezidij Ljudske skupščine LRS 106. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o razglasitvi dvaindvajsetega julija za državni praznik Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na L rednem zasedanju dne 8. julija 1951 in ki se glasi: Zakon o razglasitvi dvaindvajsetega julija za državni praznik Ljudske republike Slovenije Dvaindvajsetega julija 1941 so se začele na slovenski zemlji prve organizirane partizanske akcije proti fašističnemu okupatorju, ki pomenijo začetek vse- ljudske revolucije in množične oborožene borbe za osvoboditev slovenskega naroda. Zato izdaja Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije tale zakon: 1. člen Dvaindvajseti julij — dan oborožene vstaje slovenskega ljudstva — se razglaša za državni praznik Ljudske republike Slovenije. 2. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. U št. 15 Ljubljana, dne 15. junija 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar L r. 107. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bleda, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na I. rednem zasedanju dne 8. junija 1951 in ki se glasi: Zakon o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bleda 1. člen Zaradi posebnega pomena mesta Bleda za tujski promet in turizem se dajo na področju lokalnega gospodarstva ter komunalnega napredka in komunalnih zadev, zlasti na področju turizma in gostinstva, Mestnemu ljudskemu odboru Bled pristojnosti tudi za vse tiste zadeve, za katere je sicer pristojen ljudski odbor mesta, ki je izločeno iz okraja. 2. člen Vlada LRS je pooblaščena, da predpiše navodilo za izvajanje tega zakona. 3. člen Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. U št. 16 Ljubljana, dne 15. junija 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r 108- Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije za-ko- o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na L rednem zasedanju dne 8- junija 1951 in ki se glasi: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti ua ozemlju Ljudske republike Slovenije Zakon o odpoklicu Ljudskih predstavnikov v organih državne ob'asti na ozemlju Ljudske republike Slovenije z dne 23. II. 1948, '*i je bil spremenjen in dopolnjep z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije z dne 25. X 1949 se spremeni in dopolni tako, da Uradnem listu LRS«, razen 23. in 24. člena, ki veljata od 1. julija 1951. U št. 17 Ljubljana, dne 15. junija 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. 109. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona v volitvah odbornikov ljudskih odborov, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na I rednem zasedanju dne 8. junija 1951 in ki se glasi: ^Zrkon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov Zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov z dne 25. X. 1949, spremenjen in dopolnjen z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov z dne 26. XII, 1950, se spremeni in dopolni tako: 1. člen V 2. členu se drugi odstavek odslej glasi: »Odbornike ljudskih odborov okrajev, iz okraja izločenih mest in mestnih rajonov volijo državljani za tri leta.« 2. člen V 3. členu se drugi odstavek odslej glasi: »Vendar se v ljudski odbor okraja ali iz okraja izločenega mesta lahko voli tudi državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki je sicer vpisan v volilni imenik izven okraja ali iz okraja izločenega mesta, je pa rojen na ozemlju okraja ali iz okraja izločenega mesta, v ljudski odbor okraja pa razen tega tudi državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki je vpisan v volilni imenik mesta, v katerem ima ta okraj svoj sedež.« 3. člen 4. člen se spremeni takole: a) na koncu prvega odstavka se črta pika in dodajo besede »ali zakaj ni glasoval«, b) drugi odstavek se odslej glasi: >0d dneva razpisa volitev se ne smejo več uvesti nikake omejitve glede prostega gibanja volivcev.« c) v tretjem odstavku se med besedi »izvrševanju« in »kaznivega« vstavi beseda »hujšega«. 4. člen 0. člen se črta. 5. člen 7. člen se odslej glasi: »Predsedstvo ljudskega odbora okraja ali mesta, ki je izločeno iz okraja, razpiše volitve v tehle primerih: 1. volitve svojega ljudskega odbora kakor tudi ljudskih odborov krajev in k okraju spadajočih mest, oziroma ljudskih odborov rajonov svojega območja, ki jim je potekla poslovna doba; 2. nadomestne volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora in ljudskih odborov, navedenih v prednji točki. 0 razpisu volitev predsedstvo okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora obvesti Prezidij Ljudske skupščine LRS.« 6. člen V 8. členu se četrti odstavek odslej glasi: »Razpis volitev po 5. členu tega zakona in dan teh volitev se mora objaviti v »Uradnem listu LRS«, v drugih primerih pa na krajevno običajni način, in sicer najpozneje šest tednov pred dnevom volitev.« 7. člen V 11. členu se prvi stavek četrtega odstavka odslej glasi: »Število odbornikov posamezrtih ljudskih odborov krajev in k okraju spadajočih mest določijo na svojih zasedanjih pristojni okrajni ljudski odbori po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS.« 8. člen 12. člen se odslej glasi: »V ljudske odbore okrajev in ljudske odbore mest, izločenih iz okraja, se voli najmanj po 50 in največ po 100 odbornikov. Okraji in mesta, izločena iz okraja, ki imajo do 25.000 prebivalcev, volijo po 50 odbornikov, okraji in mesta, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, pa na vsakih nadaljnjih 1000 prebivalcev še po enega odbornika, toda nikdar več kot 100 odbornikov. Število odbornikov posameznih ljudskih odborov okrajev in mest, izločenih iz okraja, določi v teh mejah Prezidij Ljudske skupščine LRS, upoštevajoč pri tem tudi predpis zadnjega stavka 10. člena tega zakona. V mestu, ki se deli na rajone, Prezidij Ljudske skupščine 1 LRS tudi določi, koliko odbornikov od skupnega števila članov ljudskega odbora odpade na po$anv=7Tri raion.« 9. člen 13. člen se odslej glasi: »V ljudske odbore rajonov se voli od 50 do 100 odbornikov, in sicer voli rajon, ki ima do 25.000 prebivalcev, po 50 odbornikov, rajon, ki ima nad 25.000 prebivalcev, pa na vsakih nadaljnjih 1000 prebivalcev še po enega odbornika, toda nikdar več kakor 100 odbornikov. Število odbornikov posameznih ljudskih odborov rajonov mesta, izločenega iz okraja, določi v teh mejah na svojem zasedanju mestni ljudski odbor po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS. upoštevajoč pri tem tudi predpis zadnjega stavka 10. člena tega zakona.« 10. člen 14. člen se odslej glasi: »Število odbornikov ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane določi Prezidij Ljudske skupščine LRS tako, da pride na vsakih 1ÖOO prebivalcev najmanj en odbornik. Prezidij Ljudske skupščine LRS tudi določi, koliko odbornikov od skupnega števila članov mestnega ljudskega odbora odpade na posamezni rajon glavnega mesta Ljubljane.« 11. člen V 15. členu se: a) v prvem odstavku besede »Odborniki ljudskih odborov glavnega mesta Ljubljane, oblasti, okrajev, mest, ki ne spadajo k okrajem, in rajonov« nadomestijo z besedami: »Odborniki ljudskih odborov okrajev, iz okrajev izločenih mest in mestnih rajonov«, b) tretji odstavek črta. 12. člen V 16. členu se prvi odstavek odslej glasi: »Obseg in razmejitev volilnih enot določi po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS okrajna oziroma mestna volilna komisija.« 13. Sten V 17. členu ae drugi odstavek odslej glasi: »Te komisije so republiška volilna komisija ter okrajne volilne komisije in tem enake mestne volilne komisije za mesta, ki so izločena iz okraja.« 14. äen »V 18. členu se tretji odstavek glasi: »Republiška volilna komisija opravlja tele zadeve: 1) tehnično pripravlja volitve v svojem območju; 2) imenuje in razrešuje predsednika, tajnika, člane in namestnike okrajnih in mestnih volilnih komisij na predlog predsedstva pristojnega ljudskega odbora ; 3) nadzoruje delo okrajnih in mestnih volilnih komisij, jim pomaga in daje potrebna navodila; 4) odloča o pritožbah proti odločbam okrajnih in mestnih volilnih komisij; 5) opravlja druge zadeve po predpisih tega zakona in zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije.« 15. člen 19. člen se črta. 16. člen 20. člen se odslej glasi: »Okrajno oziroma mestno volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in trije člani. Vsi morajo imeti namestnike. Predsednik mora biti sodnik bkrajnega sodišča, ki je pristojno za okraj ali mesto, za katerega območje se imenuje komisija. Imenovanje se objavi v »Uradnem listu LRS«. .Ta volilna komisija opravlja tele zadeve: 1) tehnično pripravlja volitve na svojem območju; 2) odloča o potrditvi kandidatur in kandidatnih list; 3) določa volišča; 4) imenuje volilne odbore; , 5) ugotavlja in razglaša končne rezultate volitev; 6) opravlja druge zadeve po predpisih tega zakona in zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije.« 17. člen V 23. členu se v prvem in drugem odstavku besedi »15. člena« zamenjata z besedama »14. člena«. 18. člen 24. člen se odslej glasi: »Ista oseba je pri volitvah v ljudski odbor okraja ali iz okraja izločenega mesta lahko kandidat ali namestnik v največ dveh volilnih enotah. Tak kandidat mora imeti v vsaki volilni enoti drugega namestnika. Pri volitvah v ljudski odbor kraja, k okraju spadajočega mesta ali mestnega rajona je ista oseba lahko kandidat ali namestnik samo v eni volilni enoti.« 19. člen V 25. členu se: a) prvi odstavek črta; ' b) drugi odstavek odslej glasi: »Predlog za potrditev kandidature za ljudski odbor okraja, iz okraja izločenega mesta ali mestnega rajona mora podpisati najmanj 30 volivcev iz območja volilne enote, za katero so postavlja kandidat«; c) v tretjem odstavku besedi »15. člena« spremenita v besedi »14. člena«; č) šesti odstavek črta. 20. člen 26. člen se spremeni takole: a) drugi in peti odstavek se črtata; b) prvi in tretji odstavek se spojita v en stavek, ki se kot prvi odstavek tega člena glasi: »Predlog za potrditev kandidature ali kandidatne liste mora obsegati tele podatke: 1) ime ljudskega odbora, za katerega so volitve, 2) naziv volilne enote, 3) priimek in ime, poklic in bivališče kandidatov in namestnikov.« c) v šestem odstavku se točka c) odslej glasi: »c) potrdila pristojnih poverjeništev za notranje zadeve pri okrajnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborih o tem, da kandidati in njihovi namestniki niso obsojeni na omejitev državljanskih pravic, oziroma da jim je, če so bili obsojeni, ta kazen iztekla.« č) sedanja četrti in šesti odstavek postaneta dnigi in tretji odstavek. 21. člen 28. člen se odslej glasi: »Če kandidat ali njegov namestnik umre pred dnevom volitev ali po pobditvi kandidature ali kandidatne liste izgubi volilno pravico, lahko bi četrtine podpisnikov predloga predloži okrajni volilni komisiji v potrditev novega kandidata oziroma namestnika, in to najkasneje osem dni pred dnevom volitev. Vlagatelja predloga za pobditev kandidature oziroma kandidatne liste lahko umakneta že potrjeno kandidaturo ali kandidatno listo do dneva volitev. Namesto umaknjenih kandidatov ali namestnikov lahko predlagata okrajni volilni komisiji s pristankom treh četrtin podpisnikov predloga druge najkasneje osem dni pred dnevom volitev. Pristojne okrajne volilne komisije morajo obravnavati take predloge kot nujne. Če se v primerih iz prvega in drugega odstavka volitve ne morejo opraviti določenega dne, ker niso bili pravočasno predlagani novi kandidati in namestniki in za prizadeto volilno enoto ne obstoji druga potrjena kandidatura oziroma kandidatna lista, državni organ, ki je razpisal volitve, najkasneje v osmih dneh po dnevu, ki je bil določen za volitve, razpiše za prizadeto volilno enoto nove volitve.« 22. člen 29. člen se črta. 28. člen V naslovu pred 30. členom se črtajo besede »ter obravnavanje vezave«. 24. člen V 31. členu v prvem in drugem odstavku povsod, kjer je govor o oblastni volilni komisiji, stopi namesto oblastne volilne komisije republiška volilna komisija. 25. člen 32. člen se črta. 26. člen V 33. členu se v prvem odstavku črta celotno besedilo 1. in 5. točke ter drugi stavek drugega odstavka, 2., 3. in 4. točka prvega odstavka pa postanejo v sedanjem vrstnem redu 1., 2. in 3. točka. 27. člen V 34. členu se v prvem stavku drugega odstavka besedi >Ta mora« nadomestita z besedama »Ti morajo« in v drugem odstavku beseda »mora« z besedo »morajo«. 28. člen V 35. členu se v prvem odstavku besede »Republiška volilna komisija in oblastne volilne komisije morajo« nadomestijo z besedami »Republiška volilna komisija mora«, v tretjem odstavku pa se črta stavek: »Zapirati in odpirati se morajo z dvema različnima ključema.« 29. člen V 38. členu se v zadnjem odstavku besede »najmanj osem dni« nadomestijo z besedami »najmanj pet dni«. 30. člen V 39. členu se med besedi »pristojnih« in »krajevnih« vstavita besedi »izvršilnih odborov«. 31. člen V 40. členu se beseda »smeta« nadomesti z besedami »smejo kandidati kakor tudi«. 32. člen V 41. členu se besede »zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list« nadomestijo z besedo »se«. 33. člen 42. člen se odslej glasi: »Na dan pred volitvami se popoldne zberejo vsi člani volilnega odbora ali njihovi namestniki v poslopju, kjer bo glasovanje, ter prevzamejo od krajevnega • ga. rajonskega) ljudskega odbora proti potrdilu skrinjice, ustrezno število kroglic, izpisek iz stalnega volilnega imenika, objave kandidatur oziroma kandidatnih list in vse, kar je potrebno za izvedbo volitev. Skrinjice morajo pregledati in se prepričati, ali so v redu. Nato predsednik zapečati ustja skrinjic. Skrinjice kandidatur oziroma kandidatnih list se postavijo v istem vrstnem redu, v katerem so bile kandidature oziroma kandidatne liste potrjene. K vsaki skrinjici postavi volilni odbor na viden in nedvoumen način tiskovino z objavo kandidature oziroma kandidatne liste. Za temi skrinjicami se mora postaviti skrinjica brez navedbe kandidata oziroma kandidatne liste (skrinjica brez liste), v katero lahko oddajo glasove volivci, ki ne bi želeli glasovati za nobenega izmed kandidatov oziroma za nobeno kandidatno listo. Če so istega dne volitve odbornikov mestnih in rajonskih ljudskih odborov, se v sobi, določeni za glasovanje, postavijo na mizo, ki je na desni strani volilnega odbora, skrinjice kandidatur za odbornike mestnega ljudskega odbora v vrstnem redu po drugem odstavku tega člena in nato skrinjica brez liste; na mizo na nasprotni strani pa se postavijo skrinjice kandidatur za odbbrnike rajonskega ljudskega odbora po enakem vrstnem redu in nato skrinjica brez liste. Pri tem delu imajo pravico prisostvovati tudi zaupniki kandidatur oziroma kandidatnih list.« 34. člen V 46. členu se v drugem odstavku beseda »kandidature« nadomesti z besedo »kandidata«. 35. člen V 47. členu se besede »v 45. členu« nadomestijo z besedami »v 41. členu«. 36. člen V 57. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Če so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, se napravi zapisnik v dveh izvodih.« t 37. člen V 60. členu se besede »po 49. členu« nadomestijo z besedami »po 45. členu«. 38. člen V 61. členu se za besedo »omot« vstavi »(omota)«, 39. Člen V 62. členu se za besedo »omot« vstavi »(omota)«, besede »v 60. in 61. členu« pa se nadomestijo z besedami »v 56. in 57. členu«. 40. člen V 63. členu se beseda »oblastno« nadomesti z besedo »republiško«. 41. člen Naslov pred dosedanjim 64. členom se odslej glasi: »Ugotavljanje volilnih rezultatov po okrajnih (mestnih) volilnih komisijah.«' 42. člen V 64. členu se v prvem odstavku za besedo »okrajna« vstavi »(mestna)«, drugi odstavek se črta, tretji odstavek pa postane drugi odstavek. 43. člen V 65. členu se tretji odstavek črta. 44. člen 66. člen se odslej glasi: »Izvoljen je tisti kandidat ali kandidatna lista, ki je dobila v volilni enoti absolutno večino glasov, oddanih za vse kandidate ali vse kandidatne liste. Glasovi, oddani v skrinjico brez liste, se pri določanju absolutne večine ne upoštevajo. Če nobeden izmed kandidatov ali nobena izmed kandidatnih list ne dobi absolutne večine oddanih glasov, odredi okrajna (mestna) volilna komisija v tej volilni enoti ponovne volitve. O tem okrajna (mestna) volilna komisija obvesti republiško volilno komisijo. Pri ponovnih volitvah je izvoljen tisti kandidat, ki dobi navadno (relativno) večino glasov.« 45. člen 67. člen se črta. člen V 66. členu ae črtata besedi »oblastna oziroma«. 47. člen 09. člen se odslej glasi: »Če okrajna (mestna) volilna komisija ugotovi, da so bile na kakem volišču take nepravilnosti, ki utegnejo vplivati na pravilnost volilnih rezultatov v tej volilni enoti, razveljavi volitve na takem volišču in odredi nove volitve za prihodnjo nedeljo. Isto pravico ima tudi republiška volilna komisija, če ugotovi take nepravilnosti pri reševanju pritožb ah pri pregledu volilnih spisov.« 48. člen 70. člen se odslej glasi: »0 ugotavljanju volilnih rezultatov sestavi okrajna volilna komisija za vsako volilno enoto poseben zapisnik. Če so bile istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, se sestavi poseben zapisnik za vsake volitve in za vsako volilno enoto. V zapisniku se zlasti navede, koliko je bilo kandidatov ali kandidatnih list v volilni enoti, katere osebe so bile kandidati oziroma pri volitvah po kandidatnih listah, katere osebe so bile prvi kandidati na kandidatnih listah, koliko glasov je dobil vsak kandidat oziroma kandidatna lista v volilni enoti in kateri kandidati so v posameznih volilnih enotah izvoljeni za odbornike. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Vsak član ima pravico, dati na zapisnik svoje posebno mnenje in staviti pripombe. To velja tudi za zaupnike kandidatov oziroma kandidatnih list. Po končanem delu razglasi okrajna (mestna) volilna komisija na oglasni deski ljudskega odbora, za katerega območje je postavljena, koliko je vsak kandidat ali kandidatna lista dobila glasov in kateri kandidati so v posameznih volilnih enotah izvoljeni za odbornike. Rezultate volitev sporoči okrajna (mestna) volilna komisija ljudskim odborom, na katerih območju so bile volitve, z naročilom, naj jih objavijo na krajevno običajen način.« 49. člen V 71. členu se: a) prvi odstavek odslej glasi: »Proti odločbam okrajnih (mestnih) volilnih komisij se lahko pritožijo vlagatelji kandidatur oziroma kandidatnih list, kandidati in vsak drug volivec kakor tudi vsaka politična in družbena organizacija, vendar le vsak za svojo volilno enoto. Pritožbe se vložijo v treh dneh po objavi volilnih rezultatov pri okrajni (mestni) volilni komisiji. Ta mora v 24 urah po prejemu pritožbe s spisi in s svojim poročilom predložiti republiški volilni komisiji, ki mora pritožbe rešiti v treh dneh po prejemu.« b) v drugem odstavku črtata besedi »oblastna oziroma«, c) v tretjem odstavku črtajo besede »kakor tudi zaradi nepravilnosti odlopbe volilne komisije«. 50. člen 73. do 78. člen se črtajo. Na njihovo mesto pride nov 68. člen, ki se glasi: »Predpisi 5. do 14. člena zakona o delu ljudskih odborov okrajev, mest, ki so izločena iz okraja, in mestnih, rajonov se uporabljajo tudi za prva zasedanja ljudskih odborov krajev in k okrajem spadajočih mest Kjer ta zakon govori o predsedstvu ljudskega odbora, se pri ljudskih odborih krajev in k okraju spadajočih mest s tem izrazom razume predsedstvo zasedanja.« 51. člen 79. člen se odslej glasi: »Kaznivo dejanje stori in se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta: 1) kdor s podkupovanjem vpliva na volivca, da ne bi glasoval ali da bi glasoval po tuji volji ali da bi podpisal kandidaturo oziroma kandidatno listo ali odrekel podpis; 2) volivec, ki pri posameznih volitvah glasuje več kot enkrat za izvolitev odbornika ljudskega odbora ali poskusi več kot enkrat glasovati; 3) kdor pri volitvah glasuje ali poskuša glasovati namesto drugega pod njegovim imenom; 4) kdor kakor koli prekrši tajnost glasovanja; 5) kdor napade volilni odbor, volilno komisijo ali katerega njunega člana ali zaupnika kandidata oziroma kandidatne liste, ali kakor koli drugače ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije; 6) kdor pride Ha volišče z orožjem ali s kakšnim nevarnim orodjem kakor tudi kdor brez naročila predsednika volilnega odbora odredi, da se privede oborožena sila na volišče, ali jo privede brez njegove odredbe; 7) kdor uniči, prikrije, poškoduje ali odnese kakšno listino o volitvah ali kakršen koli predmet, ki ;e namenjen za volitve, spremeni število glasov z dodajanjem, odvzemanjem ali kako drugače ali kdor neupravičeno predrugači kandidaturo oziroma kandidatno listo, ki so jo predlagatelji že podpisali.« 52. člen 80. člen se črta. 53. člen 80 a člen se odslej glasi: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev ali z zaporom do trideset dni: 1) kdor se pri glasovanju nedostojno vede; 2) kdor potem, ko je glasoval oziroma ko se do-žene, da ni vpisan v stalnem volilnem imeniku, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča; 3) kdor v nasprotju s 33. členom tega zakona toči ali na kak drug način daje alkoholne pijače.« 54. člen 81. člen se črta. 55. člen 82. člen se odslej glasi: »Za upravno kazenski postopek o prekrških iz 70. člena tega zakona je pristojen izvršilni odbor okrajnega, mestnega oziroma rajonskega ljudskega odbora. Postopek se mora izvesti v najkrajšem času.« 56. člen Dosedanji členi 7 do 18 postanejo členi 6 do 17, členi 20 do 28 postanejo členi 18 do 26, člena 30 in 31 postaneta člena 27 in 28, členi 33 do 66 postanejo členi 29 do 62, členi 68 do 72 postanejo členi 63 do 67. člen 79 postane člen 69, čleu 80u postane člen 70, členi 82 do 88 postanejo členi 71 do 77 in členi 89 do 92 postanejo členi 78 do 81. 57. člen Prezidij Ljudske skupščine LRS se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov. 58. člen Ta zakon velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«, razen členov 51, 52, 53, 54 in 55, ki veljajo od 1. julija 1951. U št. 18 Ljubljana, dne 15. junija 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. 110. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o vskladitvi predpisov o kaznivih dejanjh in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije s kazenskim zakonikom, in z uvodnim zakonom h kazenskemu zakoniku, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na L rednem zasedanju dne 8. junija 1951 in ki se glasi: Zakon o vskladitvi predpisov o kaznivih dejanjih in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije s kazenskim zakonikom in z uvodnim zakonom h kazenskemu zakoniku 1. člen Določbe posameznih zakonov Ljudske republike Slovenije o kaznivih dejanjih in prekrških se spremenijo takole: I. V zakonu o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo kploni in viničarji (Ur. list LRS št. 62—397/45): 8. člen se črta. II. V zakonu o začasni ureditvi ribarstva v Sloveniji (Ur. list LRS št. 36—143/46): 18. člen se glasi: »Prekršek stori in se kaznuje v denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do trideset dni, kdor neupravičeno lovi ribe, ubije ali si prilasti ribo.« III. V zakonu o pečatih, štampiljkah in žigih državnih organov Ljudske republike Slovenije (Ur. list LRS št. 52—321/47): 7. člen se črta. IV. V zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. list LRS št. 10—61/48): 45-, 46. in 47. člen se črtajo. V. V zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. list LRS št. 23—137/48): 1) 18. člen se glasi: »Kdor ravna v nasprotju z določbami 5., 6., 8. in 12. člena tega zakona, stori kaznivo dejanje in se kaznuje z denarno kazniio ali z zaporom do dveh let. Z isto kaznijo se kaznuje, kdor brez dovoljenja pristojnega državnega organa spravi zavarovani premični spomenik v tujino.« 2) 19. člen se glasi: »Kdor ravna v nasprotju z določbo 15. člena tega zakona, stori prekršek in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do trideset dni.« 3) Dosedanja 19. in 20. člen postaneta 20. in 21. člen. VI. V zakonu o lovu (Ur. list LRS št. 16—91/49): 1) 40. člen se glasi: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z „apoloni do trideset dni: 1. kdor lovi z zanko; 2. kdor lovi ptice pevke ali druge za kmetijstvo ali gozdarstvo koristne živali, ki niso divjad, katere pa je prepovedano loviti; 3. kdor uničuje ali poškoduje legla ali gnezda zaščitene divjadi ali po 4. členu tega zakona zaščitenih koristnih živali ali ptic. Če ima prekršek iz prejšnjega odstavka hujše posledice, se sme storilcu odvzeti tudi lovno dovoljenje za določen čas ali za vselej.« 2) 41. člen se glasi: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev ali z zaporom do 15 dni: 1. kdor lovi brez lovnega dovoljenja; 2. kdor prepusti lovno dovoljenje drugemu; 3. kdor lovi v tujem lovišču, če nima za to dovoljenja; 4. kdor namenoma ovira izpolnitev lovskega plana; 5. kdor namenoma da netočne podatke o lovu in stanju divjadi v lovišču; 6. kdor lovi na nedovoljen način ali z nedovoljenimi sredstvi, kolikor s tem ne stori kaznivega dejanja; 7. kdor proti določbi 22. člena tega zakona ne pokaže članske izkaznice ali lovnega dovoljenja; 8. kdor hodi s puško po lovišču, v katerem nima pravice loviti, izven javnih poti in stez ali z nabito puško po takih poteh in smzah: 9. kdor ob nastavljanju strupov, za kar ima dovoljenje, ne ravna po predpisih točke b) drugega odstavka 32. člena tega zakona ali po drugih posebnih predpisih; 10. kdor brez dovoljenja lovi ali si prilasti živo divjad; 11. kdor ne priglasi lovskemu upravičencu uplenjene divjadi, ki si jo je prilastil po prvem odstavku 23. člena tega zakona; 12. kdor brez dovoljenja pobira ali prodaja jajca zaščitene perjadi in ptic, zaščitenih po 4. členu tega 'zakona. Če ima prekršek iz prejšnjega odstavka hujše posledice, se sme storilcu odvzeti tudi lovno dovoljenje za določen čas ali za vselej.« 3) 42. člen se glasi: »Storilec prekrška po 40. in 41. členu tega zakona mora povrniti škodo; škoda na divjadi se računa po vrednosti žive divjadi po ceniku, ki ga predpiše član vlade, pristojen za gozdarstvo.« VIL V zakonu o posesti in nošenju orožja (Ur list LRS št. 33—208 49): 1) v 13. členu s1 prvi odstavek glasi: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do trideset dni: 1. kdor brez dovoljenja pristojnega državnega organa nabavi, ima ali nosi orožje, kolikor s tem ne stori kaznivega dejanja; 2. kdor proda ali posodi orožje, za katero ima dovoljenje za nabavo, posest in nošenje, osebi, ki nima dovoljenja za nabavo, posest in nošenje takega orožja.« 2) Črta se 14. člen, spremenjen z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o posesti in nošenju orožja (Ur. list LRS št. 20—109/50). VIII. V zakonu o gozdovih (Ur. list LRS št. 20— 103/50): 1) 38. člen se črta. 2) 39. člen se glasi: >Prekršek stori in se kaznuje z zaporom do trideset dni in denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z eno izmed teh dveh kazni, kolikor s tem ne stori kaznivega dejanja: 1. kdor poškoduje ali uničuje gozdno drevesnico; 2. kdor brez posebnega dovoljenja seka gozdna drevesa, katerih sečnja je po posebnih predpisih prepovedana; 3. kdor ne pogozdi v določenem roku; 4. kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, podre v gozdu ali izven gozda eno ali več dreves in s tem napravi škodo, ki ne presega 2000 dinarjev; 5. kdor brez namena iz prejšnje točke protipravno podre v gozdu ali izven njega eno ali več dreves; 6. kdor poškoduje gozdne poti, objekte in naprave ter druge priprave v zvezi z njimi; 7. kdor poškoduje ali uniči mejna ali gozdnogospodarska znamenja; 8. kdor se ne ravna po predpisih gozdnega gospodarskega načrta.« 3) V 41. členu se prvi odstavek črta. IX. V zakonu o obrtništvu (Ur. list LRS št. 20— 102'50): V 132. členu se prvi stavek prvega odstavka glasi: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do trideset dni. kolikor s tem ne stori kaznivega dejanja.« X. V zakonu o vzdrževanju stanovanjskih poslopij (Ur. list LRS št. 20—105/50): 34. člen se glasi: »Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali z zaporom do trideset dni, kolikor s tem ne stori kaznivega dejanja, kdor kljub opozorilom trajno zanemarja vzdrževanje stanovanjskega poslopja ali stanovanjskih in poslovnih prostorov ali trajno uporablja stanovanjske ali poslovne prostore ali naprave in instalacije v nasprotju z njihovim namenom tako, da nastane ali grozi večja škoda.« XL V zakonu o spremembah zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije (Ur. list LRS št. 39—21S'50): 1) 15. člen se glasi: >61. člen se odslej glasi: Kaznivo dejanje stori in se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta: 1. kdor s podkupovanjem vpliva na volivca, da ne bi glasoval ali da bi glasoval po tuji volji, ali da bi podpisal predlog za potrditev kandidature ali izjavo o svoji privolitvi v kandidaturo ali da bi odi'ek el svoj podpis na eni izmed teh listin; 2. volivec, ki pri volitvah glasuje več kot enkrat ali poskusi več kot enkrat glasovati; 3. kdor pri volitvah glasuje ali poskusi glasovati namesto drugega pod njegovim imenom; 4. kdor kakorkoli prekrši tajnost glasovanja; 5. kdor napade volilni odbor, volilno komisijo ali j katerega njunih članov ali zaupnika kandidata ali kakorkoli drugače ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije; 6. kdor pride na volišče z orožjem ali s kakšnim nevarnim orodjem kakor tudi kdor brez naročila predsednika volilnega odbora odredi, da se privede oborožena sila na volišče, ali jo privede brez njegove odredbe; 7. kdor uniči, prikrile, poškoduje ali odnese kakšno listino o volitvah ali kakršen koli predmet, ki je namenjen za volitve, spremeni število glasov z dodajanjem, odvzemanjem ali kako drugače ali kdor neupravičeno kaj spremeni na predlogu za potrditev kandidata, ko so ga predlagatelji že podpisali.« 2) 16. člen se črta. 3) 17. člen se glasi: »62. člen se odslej glasi: Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ah z zaporom do trideset dni: 1. kdor se pri glasovanju nedostojno vede; 2 kdor potem, ko je glasoval, oziroma ko se do-žene, da ni vpisan v stalnem volilnem imeniku, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča: 3. kdor v nasprotju s 24. členom tega zakona toči ali na kak drug način daje alkoholne pijače. Upravni kazenski postopek vodi izvršilni odbor okrajnega, mestnega oziroma rajonskega ljudskega odbora. Postopek se mora izvesti v najkrajšem času.« 4) 18. in 19. člen se črtata. 5) 20. člen se glasi: »Sedanji 65. do 70. člen postanejo v dosedanjem vrstnem redu 63. do 68. člen.« 2. člen V zakonu o amnestiji in pomilostitvi (Ur. list LRS št. 52—319/47) se 3. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Postopek za pomilostitev, ki naj odpusti kazenski pregon, se sme začeti samo po uradni dolžnosti.« Dosedanji drugi odstavek tretjega člena postane tretji odstavek istega člena. 3. člen Zakon o državnih uslužbencih Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS št. 1—2/49) se spremeni takole: 1) V 19. členu se črta 6. točka. 2) V 82. členu se tretja točka glasi: »3. kadar ga sodišče obsodi na zapor, daljši od šest mesecev, ali na strožjo kazen.« 3) V 83. členu se 1. odstavek glasi: »Po sodbi rednega sodišča preneha služba, če je uslužbenec obsojen na kazen, ki ima za posledico izgubo državne službe.« 4) V 85. členu se prvi stavek četrtega odstavka glasi: »Prenehanje službe no sodbi disciplinskega sodišča nastopi z dnem, ko postane sodba pravnomočna.« 5) V 85. členu se drugi stavek petega odstavka glasi: »Če preneha njegova služba po sodbi disciplinskega sodišča, je treba razrešiti uslužbenca takoj, ko prispe poročilo o pravnomočnosti sodbe.« 4. člen Ta zakon velja od 1. julija 1951. U št. 19 Ljubljana, dne 15. junija 1951. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar L r. 111. Ukaz Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije in 57. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov z dne 15. VI. 1951, izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije prečiščeno besedilo zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov, ki se glasi: Zakon e volitvah odbornikov ljudskih odborov SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Volitve odbornikov ljudskih odborov na ozemlju Ljudske republike Slovenije se vrše po določbah tega zakona po splošni, enaki in neposredni volilni pravici s tajnim glasovanjem. 2. člen Odbornike ljudskih odborov krajev in tistih mest, ki spadajo k okraju, volijo državljani za dve leti. Odbornike ljudskih odborov okrajev, iz okraja izločenih mest in mestnih rajonov volijo državljani za tri leta. V primeru, da je ljudski odbor predčasno razpuščen, se vrše izredne volitve. V primeru odpoklica, smrti ali drugačnega prenehanja mandata posameznih odbornikov se vrše nadomestne volitve, to pa samo, če odbornik, čigar mandat je prenehal, nima namestnika ali če njegov namestnii: nima več pogojev za odbornika. Kadar se mandat novoizvoljenega odbornika in mandat njegovega namestnika ne verificirata, se vrše ponovne volitve. Odbornikom, izvoljenim pri nadomestnih ali ponovnih volitvah, traja njihova poslovna doba do takrat, ko poteče poslovna doba njihovemu ljudskemu odboru. 3. člen Pravico voliti in biti voljen ima vsak državljan FLRJ, ki je vpisan v volilnem imeniku kraja, megta ali rajona v območju upravno teritorialne enote, za katero so volitve razpisane. Vendar se v ljudski odbor okraja ali iz okraja izločenega mesta lahko voli tudi državljan FLRJ, ki je sicer vpisan v volilni imenik izven okraja ali iz okraja izločenega mesta, je pa rojen na ozemlju okraja ali iz okraja izločenega mesta, v ljudski odbor okraja pa razen tega tudi državljan FLRJ, ki je vpisan v volilnem imeniku mesta, v katerem ima ta okraj svoj sedež. Z istimi pogoji imajo pravico voliti in biti voljene tudi vojaške osebe. 4. član Glasovanje pri volitvah je svobodno. Nihče, niti organ državne oblasti ali organ državne uprave, ne sme v nobenem primeru klicati volivca na odgovornost zaradi glasovanja pri volitvah in tudi ne sme od volivca zahtevati, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval. Od dneva razpisa volitev se ne smejo več uvesti nikake omejitve glede prostega gibanja volivcev. Kandidati in njihovi namestniki kakor tudi zaupniki kandidatov se v tem času v upravno teritorialni enoti, v kateri kandidirajo, ne smejo pripreti, razen če so zaloteni pri izvrševanju hujšega kaznivega dejanja ali če je nevarnost, da pobegnejo. RAZPIS VOLITEV 5. člen Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije razpiše volitve z ukazom v tehle primerih: 1. splošne volitve za vse ljudske odbore iste stopnje kakor tudi volitve v ljudske odbore za posamezna območja Ljudske republike Slovenije, ne glede na to, ali je njihova1 poslovna dipba potekla; 2. volitve v ljudski odbor, ki ga je sam razpustil. 6. člen Predsedstvo ljudskega odbora okraja ali mesta, ki je izločeno iz okraja, razpiše volitve v tehle primerih: 1. volitve svojega ljudskega odbora kakor tudi ljudskih odborov krajev in k okraju spadajočih mest, oziroma ljudskih odborov rajonov svojega območja, ki jim je potekla poslovna doba; 2. nadomestne volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora in ljudskih odborov, navedenih v prednji- točki. V razpisu volitev predsedstvo okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora obvesti Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. 7. člen V primerih, ko preneha mandat zaradi poteka po-! slovne dobe, se morajo razpisati volitve najkasneje tri tedne pred potekom in izvesti najkasneje mesec dni po preteku poslovne dobe. Kadar se ljudski odbor razpusti, se morajo z aktom o razpustitvi obenem razpisati volitve novega ljudskega odbora, ki morajo biti najkasneje tri mesece po razpustu ljudskega odbora. V drugih primerih se morajo razpisati volitve takoj in izvesti najkasneje v sedmih tednih po prenehanju mandata. Razpis volitev po 5. členu tega zakona in dan teh volitev se mora objaviti v »Uradnem listu LRS«, v drugih primerih pa na krajevno običajni način in sicer najpozneje šest tednov pred dnevom volitev. 8. člen Dan volitev se določi v razpisu volitev ali naknadno. Volitve ljudskih odborov se vrše v nedeljo. Volitve v ljudske odbore različnih stopenj v istem kraju ne smejo biti istega dne, lahko pa so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore. Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, upoštevajoč pri tem tudi predpis zadnjega stavka 10. člena tega zakona. 13. člen ŠTEVILČNI SESTAV LJUDSKIH ODBOROV 9. člen X Pri določanju številčnega sestava ljudskih odborov je treba upoštevati število in gostoto prebivalstva kakor tudi obseg in posebnosti gospodarskih, kulturnih in drugih krajevnih razmer po načelih naslednjih členov. 10. člen V ljudski odbor kraja se voli najmanj 11 in največ 45 odbornikov, v ljudski odbor mesta, spadajočega k okraju, najmanj 35 in največ 60 odbornikov. Kraji, ki imajo do 500 prebivalcev, volijo 11 odbornikov, kraji, ki imajo od 500 do 1000 prebivalcev, do 20 odbornikov, kraji, ki ima jo od 1000 do 1500 prebivalcev, do 30 odbornikov, kraji, ki imajo 1500 do 3OQ0 prebivalcev, do 40 odbornikov in kraji, ki imajo nad 3000 prebivalcev, do 45 odbornikov. K okraju spadajoča mesta volijo, če imajo do 2000 prebivalcev, 35 odbornikov, Če imajo od 2000 do 3000 prebivalcev, do 40 odbornikov, če imajo od 3000 do 5000 prebivalcev, do 45 odbornikov, če imajo od 5000 do 8000 prebivalcev, do 50 odbornikov, če imajo od 8000 do 10.000 prebivalcev, do 55 odbornikov, če imajo nad 10.000 prebivalcev, do 60 odbornikov. Število odbornikov posameznih ljudskih odborov krajev in k okraju spadajočih mest določijo na svojih zasedanjih pristojni okrajni ljudski odbori po navodilih Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Pri tem lahko število odbornikov zvišajo ali znižajo za največ eno tretjino, vendar v mejah najvišjega in najnižjega števila odbornikov. , Število odbornikov ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane določi Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tako, da pride na vsakih 1000 prebivalcev najmanj en odbornik. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tudi določi, koliko odbornikov od skupnega števila članov mestnega ljudskega odbora odpade na posamezni rajon glavnega mesta Ljubljane. VOLILNE ENOTE 14. člen Odborniki ljudskih odborov okrajev, iz okrajev izločenih mest in mestnih rajonov se volijo po volilnih enotah tako, da se ozemlje okraja, mesta, izločenega iz okraja, ali rajona razdeli na volilne enote, in volivci vsake volilne enote volijo po enega odbornika. Če se pri določanju volilnih enot pokaže potreba po združitvi ali delitvi posameznih krajev, se to ne sme zgoditi na tak način, da bi se združili v eno volilno enoto deli posameznih krajev oziroma bi se kak kraj delil na dva ali več delov in bi se deli kraja priključili različnim volilnim enotam. Ljudski odbori krajev in k okrajem spadajočih mest se volijo praviloma prav tako po volilnih enotah, v katerih se voli po en odbornik. Pri volitvah v ljudske odbore manjših krajev in k okrajem spadajočih mest se lahko določijo volilne enote tako, da se voli v volilni enoti po več odbornikov, toda največ po 6 v krajih in največ po 3 v mestih, to pa le s pogojem, če bi se sicer ne moglo osnovati toliko volilnih enot. kolikor je treba voliti odbornikov. 15. člen 11. člen V ljudske odbore okrajev in ljudske odbore mest, izločenih iz okraja, se voli najmanj po 50 in največ po 100 odbornikov. Okraji in mesta, izločena iz okraja, ki imajo do 25.000 prebivalcev, volijo po 50 odbornikov, okraji in mesta, ki imajo nad 25.000 prebivalcev, pa na vsakih nadaljnjih 1000 prebivalcev še po enega odbornika, toda nikdar več kot 100 odbornikov. Število odbornikov posameznih ljudskih odborov okrajev in mest, izločenih iz okraja, določi v teh mejah Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, upoštevajoč pri tem tudi predpis zadnjega stavka 10. člena tega zakona. V mestu, ki se deli na rajone, Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tudi določi, koliko odbornikov od skupnega števila članov ljudskega odbora odpade na posamezni rajom 12. člen V ljudske odbore rajonov se voli od 50 do 100 odbornikov, in sicer voli rajon, ki ima do 25.000 prebivalcev, po 50 odbornikov, rajon, ki ima nad 25.000 prebivalcev, pa na vsakih nadaljnjih 1000 prebivalcev še po enega odbornika, toda nikdar več kakor 100 odbornikov. Število odbornikov posameznih ljudskih odborov rajonov mesta, izločenega iz okraja, določi v teh mejah na svojem zasedanju mestni ljudski odbor po navodilih Obseg in razmejitev volilnih enot določi po navodilih Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije okrajna oziroma mestna volilna komisija- Okrajna oziroma mestna volilna komisija po navodilih Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tudi določi, v katerih krajih in k okraju spadajočih mestih se voli v posameznih volilnih enotah po več odbornikov in koliko se jih voli v Vsaki teh enot. Svojo odločbo objavi komisija na krajevno običajni način najkasneje 10 dni po razpisu volitev in to pri volitvah v krajevne ljudske odbore in ljudske odbore k okraju spadajočih mest v krajih oziroma mestih, za katera so razpisane volitve, pri volitvah v druge ljudske odbore pa v vseh krajih, k okraju spadajočih mestih in rajonih upravno teritorialne enote, za katero so razpisane volitve. VOLILNE KOMISIJE 16. člen Volitve odbornikov ljudskih odborov vodijo volilne komisije. Volilne komisije so stalni državni organi z nalogami, ki jih določa ta zakon. V svojem delu so neodvisne od državnih upravnih organov. Ljudski odbori pa jih morajo podpirati v njihovem delu. Te komisije so republiška volilna komisija ter okrajne voh1 ne komisije in tmn ena1:0 mastne volilne komisije za mesta, ki so izločena iz okraja. Sedež republiške volilne komisije je v Ljubljani, sedeži drugih volilnih komisij pa na sedežih ljudskih odborov, za katerih območje so te komisije postavljene. 17. člen Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik, ki mora biti član Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije, tajnik in trije člani. Vsi morajo imeti namestnike. Imenuje in razrešuje jih Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Imenovanje se objavi v »Uradnem listu LRS«. Republiška volilna komisija opravlja tele zadeve: 1. tehnično pripravlja volitve v svojem območju; 2. imenuje in razrešuje predsednika, tajnika, člane in namestnike okrajnih in mestnih volilnih komisij na predlog predsedstva pristojnega ljudskega odbora; 3. nadzoruje delo okrajnih in mestnih volilnih komisij, jim pomaga in daje potrebna navodila; 4. odloča o pritožbah proti odločbam okrajnih in mestnih volilnih komisij; 5. ' opravlja druge zadeve po predpisih tega zakona in zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije. 18. člen Okrajno oziroma mestno volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in trije člani. Vsi morajo imeti namestnike. Predsednik mora biti sodnik okrajnega sodišča, ki je pristojno za okraj ali mesto, za katerega območje se imenuje komisija. Imenovanje se objavi v »Uradnem listu LRS«. Ta volilna komisija opravlja tele zadeve: 1. tehnično pripravlja volitve na svojem območju; 2. odloča o potrditvi kandidatur in kandidatnih list; 3. določa volišča; 4. imenuje volilne odbore; 5. ugotavlja in razglaša končne rezultate volitev; 6. opravlja druge zadeve po predpisih tega zakona in zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije. 19. člen Volilne komisije odločajo praviloma na sejah, ki so sklepčne, če so navzoči najmanj trije člani ali namestniki, med katerimi mora biti predsednik ali njegov namestnik. Odloča se z večino glasov navzočih. Pri enakosti glasov odloča glas predsedujočega. 20 člen Članom in namestnikom volilnih komisij in volilnih odborov preneha funkcija, če kandidirajo za ljudske odbornike ali namestnike v območju volilne komisije oziroma volilnega odbora. PREDLAGANJE KANDIDATUR IN KANDIDATNIH LIST 21. člen Odborniki ljudskih odborov se volijo na podlagi posameznih kandidatur ali v primeru iz drugega odstavka 14. člena na podlagi kandidatnih list, vloženih in potrjenih za posamezne volilne enote. Kandidatne liste za volitve v liudske odbore manjših krajev in k okrajem spadajočih mest (drugi odstavek 14. člena) obsegajo toliko kandidatov in toliko namestnikov, kolikor se voli odbornikov za posamezne volilne enote. 22. člen Ista oseba je pri volitvah v ljudski odbor okraja ali iz okraja izločenega mesta lahko kandidat ali namestnik v največ dveh volilnih enotah. Tak kandidat mora imeti v vsaki volilni enoti drugega namestnika. Pri volitvah v ljudski odbor kraja, k okraju spadajočega mesta ali mestnega rajona je ista oseba lahko kandidat ali namestnik samo v eni volilni enoti. 23. člen Predlog za potrditev kandidature za ljudski odbor okraja, iz okraja izločenega mesta ali mestnega rajona mora podpisati najmanj 30 volivcev iz območja volilne enote, za katero se postavlja kandidat. Predlog za potrditev kandidature v ljudski odbor kraja ali k okraju spadajočega mesta oziroma predlog za potrditev kandidatne liste v primerih iz drugega odstavka 14. člena tega zakona mora podpisati pet do dvajset volivcev iz območja volilne enote. Po koliko volivcev mora podpisati predlog kandidature oziroma kandidatne liste v posameznih volilnih enotah, določi okrajna volilna komisija. Prva dva podpisnika predloga veljata za vlagatelja predloga. ysak volivec sme podpisati en predlog. Če jih podpiše več, je veljaven samo podpis na predlogu, ki je vložen kot prvi. 24. člen Predlog za potrditev kandidature ali kandidatne liste mora obsegati tele podatke: 1. ime ljudskega odbora, za katerega so volitve, 2. naziv volilne enote, 3. priimek in ime, poklic in bivališče kandidatov in namestnikov. „ Nato slede podpisi volivcev, ki morajo biti overjeni od okrajnega (mestnega) ali krajevnega (rajonskega) izvršilnega odbora ali okrajnega sodišča. Predlogu je treba priložiti: a) pismene izjave kandidatov in namestnikov, da sprejmejo kandidaturo; podpisi morajo biti overjeni po predpisih prejšnjega odstavka; b) potrdila pristojnih komisij za volilne imenike ali krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov o tem, da izpolnjujejo kandidati in namestniki pogoje iz 3. člena tega zakona, in o tem, da so podpisniki predloga vpisani v volilnem imeniku ter da so iz območja volilne enote, za katero se predlaga kandidatura oziroma kandidatna lista; c) potrdila pristojnih poverjeništev za notranje zadeve pri okrajnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborih o tem, da kandidati in njihovi namestniki niso obsojeni na omejitev državljanskih pravic, oziroma da jim je, če so bili obsojeni, ta kazen iztekla. 25. člen Predlog za potrditev kandidature ali kandidatne liste mora biti predložen okrajni volilni komisiji v dveh izvodih najpozneje tri tedne pred dnevom volitev. Komisija izda osebi, ki predlog prinese, takoj potrdilo o prejemu. 26. člen Če kandidat ali njegov namestnik umre pred dnevom volitev ali po potrditvi kandidature ali kandidatne liste izgubi volilno pravico, lahko tri četrtine podpisnikov predloga predloži okrajni volilni komisiji v potrditev novega kandidata oziroma namestnika, in to najkasneje osem dni pred dnevom volitev. Vlagatelja predloga za potrditev kandidature oziroma kandidatne liste lahko umakneta že potrjeno kandidaturo ali kandidatno listo do dneva volitev. Namesto umaknjenih kandidatov ali namestnikov lahko predlagata okrajni volilni komisiji s pristankom treh četrtin podpisnikov predloga druge najkasneje osem dni pred dnevom volitev. Pristojne okrajne volilne komisije morajo obravnavati take predloge kot nujne. Če se v primerih iz prvega in drugega odstavka volitve ne morejo opraviti določenega dne, ker niso bili pravočasno predlagani novi kandidati in namestniki in za prizadeto volilno enoto ne obstoji druga potrjena kandidatura oziroma kandidatna lista, državni organ, ki je razpisal volitve, najkasneje v osmih dneh po dnevu, ki je bil določen za volitve, rkzpiše za prizadeto volilno enoto nove volitve. POTRDITEV IN OBJAVA KANDIDATUR IN KANDIDATNIH LIST 27. člen Okrajna volilna komisija mora preizkusiti v 24 urah predlog za potrditev kandidature oziroma kandidatne liste. Ako najde formalno napako, obvesti o tem vlagatelja predloga in ju pozove, naj v roku, ki jima ga določi, odstranita napako. 28. člen Če okrajna volilna komisija ugotovi, da kateri od kandidatov nima zakonitih pogojev za kandidata, zavrne kandidaturo oziroma kandidatno listo v 24 urah in obvesti o tem vlagatelja predloga z odločbo. Proti tej odločbi imata vlagatelja predloga pravico pritožbe na republiško volilno komisijo v 24 urah po prejemu odločbe. Pritožba se vloži pri okrajni volilni komisiji, ki jo mora s spisi in poročilom predložiti v 24 urah republiški volilni komisiji. Ta mora izdati odločbo v 24 urah po prejemu pritožbe. Njena odločba je dokončna. Če v predlogu ni napak kakor tudi če se napake odpravijo v danem roku, potrdi okrajna volilna komisija v 24 urah po prejemu predloga oziroma po odpravi napak kandidaturo ali kandidatno listo z navedbo, kdaj in v katerem vrstnem redu je bila za dotično volilno enoto potrjena. Odločbo o tem pošlje vlagateljema predloga in republiški volilni komisiji. Če napake v danem roku niso bile odpravljene, zavrne okrajna volilna komisija kandidaturo oziroma kandidatno listo v 24 urah po preteku roka. Proti tej odločbi je dopustna pritožba po predpisih prvega odstavka tega člena. 29. člen Okrajna volilna komisija je dolžna pravočasno razmnožiti objave potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih list, in sicer za vsako kandidaturo oziroma kandidatno listo posebej. Objava mora vsebovati: 1. ljudski odbor, za katerega so volitve; 2. naziv volilne enote; 3. rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidata oziroma kandidatov in njihovih namestnikov. Objave kandidatur oziroma kandidatnih list se morajo razlikovati med seboj po barvi papirja. 30. člen Okrajna volilna komisija mora pravočasno poslati potrebno število razmnoženih izvodov objav potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih list krajevnim (mestnim, rajonskim) ljudskim odborom zaradi razglasitve in uporabp na voliščih. Ti morajo najpozneje 8 dni pred dnevom volitev razglasiti objave potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih list na krajevno običajni način in jih razobesiti na primernih mestih v območju vsakega volišča. Najmanj po dva izvoda vsake objave morajo izročiti na dan pred volitvami volilnemu odboru zaradi razobc-šenja na volišču. VOLILNI MATERIAL 31. člen Republiška volilna komisija mora poskrbeti, da okrajne volilne komisije pravočasno dobijo in pripravijo ves potrebni volilni material (skrinjice, kroglice) in druge potrebščine. Okrajne volilne komisije skrbijo za hranjenje tega materiala in za to, da krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori material pravočasno pošljejo volilnim odborom. O poslanem volilnem materialu se mora voditi poseben zapisnik. Skrinjice morajo biti iz lesa ali druge primerne snovi. Napravljene morajo biti tako, da se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši. Na vsako skrinjico mora biti jasno vtisnjena zaporedna številka. Natančne vzorce vsega volilnega materiala določi republiška volilna komisija. VOLIŠČA. VOLILNI ODBORI. GLASOVANJE. 32. člen Vsak volivec sme glasovati samo osebno in samo enkrat. 33. člen Prepovedano je točenje in kakršno koli drugo dajanje alkoholnih pijač na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah. To prepoved razglasijo krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori tri dni pred volitvami. 34. člen Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori morajo preskrbeti za volišča najprimernejša poslopja in jih primerno urediti. Volišča odredi okrajna volilna komisija. V krajih, ki imajo nad 500 volivcev, je glasovanje na več voliščih. V krajih, ki imajo manj kot 500 volivcev, se glasuje na več voliščih, če je kraj razdeljen na več volilnih enot. Vsaka volilna enota morh imeti svoje volišče. Če je v kraju več volišč, mora imeti vsako volišče svojo številko. V bolnišnicah, porodnišnicah, invalidskih domovih in podobnih ustanovah, v katerih je nad 25 volivcev, se odredijo posebna volišča. Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori objavijo volišča na krajevno običajni način najmanj pet dni pred dnevom volitev z navedbo, kateri volivci bodo glasovali po posameznih voliščih. 35. člen Okrajna volilna komisija imenuje na predlog pristojnih izvršilnih odborov krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov za vsako volišče volilni odbor, sestavljen iz predsednika in dveh članov. Vsem trem imenuje namestnike. Odločbo o imenovanju, podpisano od predsednika in enega člana, pošlje okrajna volilna komisija proti potrdilu predsedniku volilnega odbora in krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, ki mora obvestiti o imenovanju oba člana volilnega odbora in namestnike. 36. člen Najpozneje tri dni pred volitvami smejo kandidati kakor tudi vlagatelja predloga vsake kandidature oziroma kandidatne liste prijaviti okrajni volilni komisiji za vsako volišče volilne enote po enega zaupnika odobrene kandidature oziroma kandidatne liste in njegovega namestnika. Predsednik okrajne volilne komisije izda prijavljenim zaupnikom in namestnikom v 48. urah potrdilo s svojim podpisom in sporoči imena zaupnikov in njihovih namestnikov krajevnim (mestnim, rajonskitn) ljudskim odborom, v katerih območju so volišča, za katera so postavljeni. Ta potrdila služijo zaupnikom in njihovim namestnikom kot legitimacija za sodelovanje pri delu volilnega odbora. 37. člen Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor je dolžan, da skupno z volilnim odborom odredi v bližini volišča primerno mesto, na katerem se javno razobesijo objave kandidatur oziroma kandidatnih list in volilna gesla. To mesto je treba dati zaupnikom na razpolago najpozneje 48 ur pred pričetkom volitev. 38. člen Na dan pred volitvami se popoldne zberejo vsi člani volilnega odbora ali njihovi namestniki v poslopju, kjer bo glasovanje, ter prevzamejo od krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora proti potrdilu skrinjice, ustrezno število kroglic, izpisek iz stalnega volilnega imenika, objave kandidatur oziroma kandidatnih list in vse, kar je potrebno za izvedbo volitev. Skrinjice morajo pregledati in se prepričati, ali so v redu. Nato predsednik zapečati ustja skrinjic. Skrinjice kandidatur oziroma kandidatnih list se postavijo v istem vrstnem redu, v katerem so bile kandidature oziroma kandidatne liste potrjene. K v^aki skrinjici postavi volilni odbor na ,iden in nedvoumen način tiskovino z objavo kandidature oziroma kandidatne liste. Za temi skrinjicami se mora postaviti skrinjica brez navedbe kandidata oziroma kandidatne liste (skrinjica brez liste), v katero lahko oddajo glasove volivci, ki ne bi žpleli glasovali za nobenega izmed kandidatov oziroma za nobeno kandidatno listo. Če so istega dne volitve odbornikov mestnih in rajonskih ljudskih odborov, se v sobi, določeni za glasovanje, postavijo na mizo, ki je na desni strani volilnega odbora, skrinjice kandidatur za odbornike mestnega ljudskega odbora v vrstnem redu po drugem odstavku tega člena in nato skrinnca brez liste; na mizo na nasprotni strani pa se postavijo skrinjice kandidatur za odbornike rajonskega ljudskega odbora po enakem vrstnem redu in nato skrinjica brez liste- Pri tem delu imajo pravico prisostvovati tudi zaupniki kandidatur oziroma kandidatnih list. 39. člen Ko volilni odbor to izvrši, napravi o svojem delu zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Nato zapre okna, zaklene in zapečati vrata in odredi stražo za poslopje oziroma volišče. Ključ volišča vzame predsednik volilnega odbora. Če so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, se napravi zapisnik v dveh izvodih. 40. člen Na dan volitev se ob 7. uri zjutraj zbere volilni odbor v volilnem poslopju, odstrani pečat, odpre Volilni prostor, vstopi vanj in se prepriča, ali so skrinjice in kroglice in vse drugo v redu. Nato odpre predsednik ustja skrinjic. O tem delu in ugotovitvah sestavi volilni odbor zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Če so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, se zapisnik napravi v dveh izvodih. Nato razglasi predsednik, da se začne glasovanje. V industrijskih središčih in rudarskih okoliših lahko okrajna volilna komisija določi drug dnevni čas volitev, vendar mora glasovanje trajati v celoti 12 ur. 41. člen Predsednik volilnega odbora skrbi z drugimi člani odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja. V primeru potrebe zahteva predsednik pomor narodne milice, ki je ta dan na volišču pod njegovim vodstvom. 42. člen Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora ali njihovi namestniki. Ako zaupnik kandidata oziroma kandidatno liste zapusti volišče, se to vpiše v zapisnik, a se volitve nadaljujejo brez njega. 43. člen Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem razen v primeru, navedenem v 41. členu. 44. člen V prostor, v katerem se glasuje, vstopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda nikdar več kakor po deset naenkrat. 45. člen. Praviloma glasuje vsak \ olivec na volišču, v katerega volilnem imeniku je vpisan. Volivci, ki po razpisu volitev spremenijo svoje bivališče, kakor tudi tisti, ki iz upravičenih razlogov v zvezi z zaposlitvijo (na primer železniško vozno osebje), v zvezi s šolami ali uradnim poslom ali v zvezi z volilnimi dejanji (člani volilnih odborov in njihovi namestniki, zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list in njihovi namestniki) na dan volitev niso v kraju, kjer so vpisani v volilni imenik, smejo glasovati v kraju, v katerem so na dan volitev, če predložijo potrdilo, da so vpisani v volilnem imeniku. To potrdilo jim mi a na njihovo zahtevo ljudski odbor okraja (mesta, rajona ali kraja), v katerem so vpisani v volilni imenik; taka potrdila se smejo izdajati od dne razpisa volitev pa do tretjega dne pred volitvami; pri izdajanju potrdila se v stalnem volilnem imeniku v pripombi označi, da je tej osebi izdano potrdilo o volilni pravici in da bo na dan volitev ta oseba glasovala v drugem kraju. Takemu volivcu odvzame volilni odbor ob glasovanju potrdilo in ga priključi zapisniku o svojem delu, v katerega tudi vpise, koliko takih volivcev je na tem volišču glasovalo. Volivec, ki mu je" bilo tako potrdilo izdano, sme na svojem volišču glasovati le, ako ob glasovanju potrdilo vrne. To se vpiše v volilni imenik in v zapisnik o delu volilnega odbora. S potrdili po drugem odstavku glasuje lahko volivec le takrat, če ležita kraj, kjer je vpisan v volilni imenik, in volišče, na katerem hoče glasovati, v območju ljudskega odbora, za katerega so volitve. 46. člen Vsak volivec mora na predsednikov poziv glasno povedati svoje rodbinsko in rojstno ime ter poklic, v krajih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. Predsednik ugotovi istovetnost volivca na podlagi osebne izkaznice ali na drug način. Nato predsednik, kolikor ne postopa po določbah drugega odstavka prejšnjega člena, ugotovi, ali je volivec vpisan v volilni imenik; ako je vpisan, obkroži njegovo zaporedno številko v volilnem imeniku v znamenje, da je vpisani glasoval. Obenem vpiše tisti, ki ' vodi seznam glasujočih, po zaporedni številki rodbinsko in rojstno ime glasovalca ter številko, pod katero je vpisan v volilnem imeniku. Če so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, se vodi seznam glasovalcev v dvojniku. 47. člen Nato razloži predsednik ali drug član volilnega odbora volivcu način glasovanja, mu izroči kroglico in ga napoti na mesto, kjer se glasuje. Če so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, izroči predsednik ali kak drug član volilnega odbora volivcu kroglico najprej za volitve odbornikov mestnega ljudskega odbora in ga napoti na mesto, kjer se glasuje. Potem, ko je glasoval za odbornika mestnega ljudskega odbora, se volivec vrne k predsedniku ter mu ta ali kak drpg član volilnega odbora da sedaj kroglico za volitve odbornikov rajonskega ljudskega odbora in ga napoti na mesto, kjer je to glasovanje. Predsednik ali eden izmed članov volilnega odbora pojasni pred glasovanjem vsakemu volivcu, kateremu kandidatu ali kateri kandidatni listi pripada vsaka glasovalna skrinjica. Vsak zaupnik kandidata (kandidatne liste) ali njegov namestnik ima pravico, volivcu povedati, kateri politični ali družbeni organizaciji pripada kak kandidat ali kaka kandidatna lista in katera je skrinjica tega kandidata ali kandidatne liste. Na volišču je prepovedana vsaka agitacija za določenega kandidata oziroma kandidatno listo. 48. člen Glasuje se takole: Ko volivec sprejme kroglico, jo položi v dlan desne roke, če te nima, pa v dlan leve roke, nato roko zapre in z zaprto roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjici in seže vanjo. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu oziroma kandidatni listi, kateri namerava oddati svoj glas, oziroma v skrinjico brez liste, če ne želi glasovati za nobenega kandidata oziroma nobeno kandidatno listo. Ko potegne roko iz zadnje skrinjice, jo pred vsemi odpre, da lahko vsakdo vidi, da v roki ni več kroglice. Ves čas, ko volivec glasuje, pazijo predsednik in člani volilnega odbora na to, da volivec ne premesti kroglice v drugo roko in da je ne odnese s seboj. 49. člen Volivec, ki zaradi telesne hibe ne more glasovati na način, ki je predpisan v prejšnjem členu, ima pravico, pripeljati s seboj osebo, ki odda glas namesto njega. 0 tem izda volilni odbor odločbo in jo vpiše v zapisnik. 50. člen Ko volivec konča glasovanje, se mora odstraniti z volišča. Za volišče se šteje poslopje, v katerem se glasuje, in njegovo dvorišče. 51. člen Volilni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisana v stalnem volilnem imeniku ali ki je upravičena glasovati na podlagi potrdila po 45. členu. Morebitni ugovori ali pripombe članov volilnega odbora ali zaupnikov se vpišejo v zapisnik. Če hoče glasovati voliveq, za katerega je zabeleženo, da je že glasoval, odredi predsednik volilnega odbora, da se njegovo rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, a mu ne pusti glasovati. 52. člen Glasovanje traja nepretrgoma ves dan do 19. ure zvečer. Samo v primerih nereda ali višje sile se sme s privolitvijo večine volilnega odbora glasovanje prekiniti za čas, da se vzpostavi red. Vzrok za prikinitev in trajanje prekinitve glasovanja se vpišeta v zapisnik. Ob 19. uri se dvorišče ali poslopje, ako dvorišča ni, zapre, in se nihče ne sme več pustiti na volišče. Volivcem pa, ki so tedaj že v poslopju ali na dvorišču volišča, se dovoli glasovanje. Ako se je moralo glasovanje zaradi nereda prekiniti za več kakor eno uro, se glasovanje za toliko časa podaljša. 53. člen 0 poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi važni dogodki. Vsak član odbora in vsak zaupnik kandidata oziroma kandidatne liste sme dajati na zapisnik svoja posebna mnenja in staviti svoje pripombe. Vsi člani odbora morajo zapisnik podpisati; zapisnik podpišejo tudi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list. Če bi ti zapisnika ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njihovih podpisov. Če so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, se napravi zapisnik v dveh izvodih. UGOTAVLJANJE VOLILNIH REZULTATOV NA VOLIŠČIH 54. člen Ko se glasovanje konča, prešteje vofflni odbor neporabljene kroglice in jih shrani v posebno vrečico, ki jo zapečati. 55. člen Nato volilni odbor po volilnem imeniku in po seznamu glasovalcev ugotovi skupno število oddaml: glasov. Nato začne odpirati volilne skrinjice drugo za drugo in šteti glasove o oddanih kroglicah po tistem vrstnem redu, kakor so skrinjice postavljene; če so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, odpre najprej skrinjice za volitve v mestni ljudski odbor, nato pa skrinjice za volitve v rajonski ljudski odbor. Predsednik odpre prvo skrinjico po vrstnem redu, kakor je postavljena, in prešteje nato pred vsemi člani odbora in navzočimi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list kroglice takole: ko jih našteje sto, jih izroči enemu izmed članov odbora, da jih še ta prešteje, ta pa jih izroči zaupniku tistega kandidata oziroma kandidatne liste, katere glasovi se preštevajo, da jih še on lahko tretjič prešteje. To se ponavlja toliko časa, da se preštejejo vse kroglice ene skrinjice. Nato se takoj vpiše v zapisnik z besedami številka skrinjice, kandidata oziroma kandidatne liste, sa katero so bik oddani v to skrinjico glasovi, in z besedami število kroglic, ki so bile v skrinjici. Vsi člani odbora in zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list se nato podpišejo. Na enak način se odpro po vrsti druga za drugo nadaljnje skrinjice in se preštejejo kroglice, ki so v njih, ugotovi število oddanih glasov in vpiše v zapisnik. Če so istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, se zapisnik vodi posebej za volitve v mestni ljudski odbor in posebej za volitve v rajonski ljudski odbor. Ko je končano štetje kroglic v vseh skrinjicah, se zapisnik zaključi in ga podpišejo vsi člani odbora in navzoči zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list. Pod podpisom se pritisne pečat krajevnega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mesta ali rajona. Posebna mnenja in pripombe o delu odbora so tudi tukaj dovoljene. Nato razglasi predsednik volilnega odbora javno pred volilnim poslopjem, koliko glasov je dobil vsak kandidat oziroma kandidatna lista. 56. člen Zapisnike s priključenimi potrdili po 45. členu, volilni imenik in seznam glasovalcev spravi volilni odbor v poseben omot in ga pod pečatom ljudskega odbora naslovi na okrajno volilno komisijo. Omot z volilnimi spisi pusti v volilnem prostoru in odide. Volilni prostor zaklene in zapečati na enak način kakor prejšnji dan ter odrbdi -stražo. Ključ volilnega prostora pa shrani predsednik. Če so Istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, spravi volilni odbor zapisnike in sezname glasovalcev v posebna omota za mestni in rajonski ljudski odbor in ravna z njima po določbah prvega odstavka. Izpisek iz volilnega imenika spravi v omot, v katerem so volilni spisi za mestni ljudski odbor. , \ Straža ne Vic to noč nikogar in z nobenim pogojen. pustiti v volilni prostor. 57. člen Naslednji dan po končanem glasovanju se zberejo ob 7. uri zjutraj vsi člani volilnega odbora pred vrati volilnega prostora, ga odpro in vstopijo. Prepričajo se, ali je vse v redu in tako, kakor so prejšnji dan pustili, in ugotovijo to v zapisniku. Nato vrnejo volilni material ljudskemu odl/oru, ki jim vrne potrdilo. Nato vzame predsednik omot (omota) z volilnimi spisi in ga (ju) osebno odnese okrajni volilni komisiji. Predsednika lahko spremljajo tudi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list in njihovi namestniki. 58. člen Ako volilni odbor soglasno sklene in v to privolijo vsi navzoči zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list, sme predsednik volilnega odbora, ko je bil ta sklep vpisan v zapisnik, vzeti omot (omota) z vsemi volilnimi spisi takoj po končanem glasovanju in po preštetju glasov s seboj, da ga osebno odda okrajni volilni komisiji. V tem pr.meru odpade postopek, predpisan v 56. in 57. členu, in volilni odbor vrne takoj volilni material ljudskemu odboru. 59. člen Ako se na dan volitev na enem ali več voliščih glasovanje iz posebnih vzrokov ni moglo končati, odredi okrajna volilna komisija, kakor hitro to izve, da se na teh voliščih glasovanje opravi naslednjo nedeljo ter obvesti o tem republiško volilno komisijo. Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor mora pravočasno objaviti, kdaj in kje bo naknadno glasovanje. UGOTAVLJANJE VOLILNIH REZULTATOV PO OKRAJNIH (MESTNIH) VOLILNIH KOMISIJAH 60. člen Dan po volitvah se sestane ob 8. uri zjutraj okrajna (mestna) volilna komisija zaradi prevzemanja volilnih spisov in ugotavljanja volilnih rezultatov; prinašalcem volilnih spisov mora potrditi prejem spisov. Pri delu volilnih komisij je lahko navzoč po en zaupnik vsakega kandidata oziroma kandidatne liste v času, ko se sešteva število oddanih glasov oziroma se ugotavljajo volilni rezultati za dotično volilno enoto, kakor tudi pri razglasitvi teli rezultatov. 61. člen Okrajna volilna komisija sešteje po prejetih volilnih spisih za vsako volilno enoto število glasov, oddanih na posameznih voliščih volilne enote za posamezne kandidate oziroma kandidatne liste in za skrinjico brez liste. Ako se pri tem ugotovi razlika med številom oddanih glasov po seznamu glasovalcev in številom oddanih glasov po kroglicah, velja rezultat po kroglicah. 62. člen Izvoljen je tisti kandidat ali kandidatna lista, ki je dobila v volilni enoti absolutno večino glasov, oddanih za vse kandidate ali vse kandidatne liste. Glasovi, oddani v skrinjico brez liste, se pri določanju absolutne večine ne upoštevajo. Öe nobeden izmed kandidatov ali nobena izmed kandidatnih list ne dobi absolutne večine oddanih glasov, odredi okrajna (mestna) volilna komisija v tej volilni enoti ponovne volitve. 0 tem okrajna (mestna) volilna komisija obvesti republiško volilno komisijo. Pri ponovnih volitvah je izvoljen tisti kandidat, ki dobi navadno (relativno) večino glasov. 63. člen Okrajna volilna komisija izda izvoljenim odbornikom potrdMo o izvolitvi. Potrdile podpišeta predsednik in tajnik. Potrdila se izročijo izvoljenim odbornikom neposredno ali pa po izvršilnem odboru okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora. Obrazec potrdila predpiše republiška volilna komisija. 64. člen Če okrajna (mestna) volilna komisija ugotovi, da so bile na kakem volišču take nepravilnosti, ki utegnejo vplivati na pravilnost volilnih rezultatov v tej volilni enoti, razveljavi volitve na takem volišču in odredi nove volitve za prihodnjo nedeljo. Isto pravico ima tudi republiška volilna komisija, če ugotovi take nepravilnosti pri reševanju pritožb ali pri pregledu volilnih spisov. 65. člen U ugotavljanju volilnih rezultatov sestavi okrajna (mestna) volilna komisija za vsako volilno enoto poseben zapisnik. Če so bile istega dne volitve v mestne in rajonske ljudske odbore, se sestavi poseben zapisnik za vsake volitve in za vsako volilno enoto. V zapisniku se zlasti navede, koliko je bilo kandidatov ali kand.datn-h list v volilni enoti, katere osebe so bile kandidati oziroma pri volitvah po kandidatnih listah, katere osebe so bde prvi kandidati na kandidatnih listah, koliko glasov je dobil vsak kandidat oziroma kandidatna lista v volilni enoti in kateri kandidati so v posameznih volilnih enotah izvoljeni za odbornike. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Vsak član ima pravico, dati na zapisnik svoje posebno mnenje ;n staviti pripombe. To velja tudi za zaupnike kandidatov oziroma kandidatnih list. Po končanem delu razglasi okrajna (mestna) volilna komisija na oglasni deski ljudskega odbora, za katerega območje je postavljena, koliko je vsak kandidat ali kandidatna lista dobila glasov in kateri kandidati so v posameznih volilnih enotah izvoljeni za odbornike. Rezultate volitev sporoči okrajna (mestna) volilna kom, si ja ljudskim odborom, na katerih območju so bile volitve, z naročilom, naj jih objavijo na krajevno običajen način. 66. člen Proti odločbam okrajnih (mestnih) volilnih komisij se lahko pritožijo vlagatelji kandidatur oziroma kandidatnih list, kandidati in vsak drug volivec kakor tudi vsaka politična in družbena organizacija, vendar le vsak za svojo volilno enoto. Pritožbe se vložijo v treh dneh po objavi volilnih rezultatov pri okrajni (mestni) volilni komisiji. Ta mora v 24 urah po prejemu pritožbe s spisi in s svojim poročilom predložiti republiški volilni komisiji, ki mora pritožbe rešiti v treh dneh po prejemu. Okrajna volilna komisija izroči vse volilne spise s svojim poročilom ljudskemu odboru, za katerega so bile volitve, zaradi verifikacije mandatov izvoljenih odbornikov in zaradi nadaljnjega hranjenja spisov. Vsaka politična in družbena organizacija kakor 'udi vsak državljan lahko vloži pritožbo na novo izvo-jeni ljudski odbor zaradi nepravilnosti, ki so se zgo- dile med volilnim postopkom. Ljudski odbor rešuje vse pritožbe ob verifikaciji mandatov izvoljenih odbornikov. • ODPOKLIC ODBORNIKOV LJUDSKIH ODBOROV 67. člen Volivci lahko odpokličejo posamezne odbornike ljudskega odbora pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni, ob pogojih in na način, ki jih določa zakon o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije. PRVO ZASEDANJE LJUDSKEGA ODBORA 68. člen Predpisi 5. do 14. člena zakona o delu ljudskih odborov okrajev, mest, ki so izločena iz okraja, in mestnih rajonov se uporabljajo tudi za prva zasedanja ljudskih odborov krajev in k okrajem spadajočih mest-Ker ta zakon govori o predsedstvu ljudskega odbora, se pri ljudskih odborih krajev in k okraju spadajočih mest s tem izrazom razume predsedstvo zasedanja. KAZENSKE DOLOČBE 69. člen Kaznivo dejanje stori in se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta: 1. kdor s podkupovanjem vpliva na volivca, da ne bi glasoval ali da bi glasoval po tuji volji ali da bi podpisal kandidaturo oziroma kandidatno listo zdi odrekel podpis; 2. volivec, ki pri posameznih volitvah glasuje več kot enkrat za izvolitev odbornika ljudskega odbora ali poskusi več kot enkrat glasovati;' 3. kdor pri volitvah glasuje ali poskuša glasovati namesto drugega pod njegovim imenom; 4. kdor kakor koli prekrši tajnost glasovanja; 5. kdor napade volilni odbor, volilno komisijo ali katerega njunega člana ali zaupnika kandidata oziroma kandidatne liste ali kakor koli drugače ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije; 6. kdor pride na volišče z orožjem ali s kakšnim nevarnim orodjem kakor tudi, kdor brez naročila predsednika volilnega odbora odredi, da se privede oborožena sila na volišče, ali jo privede brez njegove odredbe; 7. kdor uniči, prikrije, poškoduje ali odnese kakšno listino o volitvah ali kakršen koli predmet, ki je namenjen za volitve, spremeni število glasov z dodajanjem, odvzemanjem ali kako drugače ali kdor neupravičeno predrugači kandidaturo oziroma kandidatno listo, ki so jo predlagatelji že podpisali. 70. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev ali z zaporom do trideset dni: 1. kdor se pri glasovanju nedostojno vede; 2. kdor potem, ko je glasoval oziroma ko se do-žene, da ni vpisan v stalnem volilnem imeniku, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča; 3. kdor v nasprotju s 33. členom tega zakona toči ah na kak drug način daje alkoholne pijače. 71. člen Za upravno kazenski postopek o prekrških iz 70. člena tega zakona je pristojen izvršilni odbor okraj nega, mestnega oziroma rajonskega ljudskega odbora. Postopek se mora izvesti v najkrajšem času. 72. člen Vsa dejanja, kazniva po tem zakonu, ki se zgodijo do dneva volitev ali na sam dan volitev, vpiše . volilni odbor v svoj zapisnik z.navedbo imen storilcev. Ko volilna komisija konča svoje uelo, izpiše vsa ta kazniva dejanja iz zapisnika volilnega odbora in pošlje izpisek pristojnemu javnemu tožilcu, da uvede postopek. POSEBNE DOLOČBE 73. člen če se ozemlje ljudskega odbora kraja, k okraju spadajočega mesta ali mestnega rajona oziroma samo del njegovega ozemlja, ki je pri volitvah krajevnega, mestnega ali rajonskega ljudskega odbora tvorilo posebne volilne enote, priključi ozemlju drugega ljudskega odbora kraja, k okraju spadajočega mesta ali mestnega rajona, postanejo odborniki ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, ki se odcepi, odborniki tistega ljudskega odbora, katerega ozemlju se priključi. 74. člen Če se del ozemlja okrajnega ljudskega odbora, ki je pri volitvah ljudskega odbora okraja tvorilo posebne volilne enote, priključi ozemlju drugega okrajnega ljudskega odbora, postanejo odborniki ljudskega odbora okraja, ki so bili izvoljeni na območju, ki se odcepi, odborniki ljudskega odbora tistega okraja, katerega ozemlju se priključi. Če se del ozemlja okrajnega ljudskega odbora, ki je pri volitvah okrajnega ljudskega odbora tvorilo posebne volilne enote, priključi ozemlju iz okraja izločenega mesta ali narobe, postanejo odborniki okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, ki se odcepi, odborniki tistega ljudskega odbora mesta oziroma okraja, katerega ozemlju se priključi. 75. člen Če se območje ljudskega odbora razdeli tako, da nastane dvoje ali več upravnih teritorialnih enot iste vrste, postanejo odborniki, ki so bili izvoljeni na tem območju, odborniki ljudskih odborov novih upravnih teritorialnih enot, pod katere pripada ozemlje volilnih enot, v katerih so bili odborniki pri volitvah izvoljeni. Prvo zasedanje teh ljudskih odborov skliče predsedstvo višjega ljudskega odbora oziroma Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, in sicer najpozneje v osmih dneh po razdelitvi območja ljudskega odbora. Isto velja, če se k okraju spadajoče mesto izloči iz območja okraja. 76. člen Vendar postanejo v primerih 73. do 75. člena odborniki, ki so bili izvoljeni v volilnih enotah odcepljenega ali izločenega ozemlja, odborniki ljudskega odbora, ki se mu to ozemlje priključi ali ki se na novo ustanovi, samo tedaj, če prebivajo na območju tega ljudskega odbora. 77. člen Če v primerih 73. do 75. člena stari ali novi ljudski odbor nima ali nima več zadosti odbornikov za uspešno opravljanje svojega dela, lahko po predlogu takega ljudskega odbora pristojni organ razpiše nove volitve. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 78. člen Dokler ne bodo izdani glede volilnega material^ za volitve v ljudske odbore posebni predpisi, se uporablja za volitve v ljudske odbore isti material kot za volitve v Ljudsko skupščino Ljudske republiko Slo venije. 79. člen Vse listine, predlogi za potrditev kandidatov oziroma kandidatnih list, pritožbe in druge vloge kakor tudi vsi posli pred ljudskimi sodišči, ki so v zvezi s tem zakonom, so prosti vseh državnih pristojbin. 80. člen Predsednik vlade Ljudske republike Slovenije je pooblaščen, da izdaja navodila za uporabo tega zakona. 81. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, razen 69., 70. in 71. člena, ki veljajo od 1. julija 1951. U št. 20 Ljubljana, dne 15. junija 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. Vlada Ljudske republike Slovenije ' 112. Na podlagi 52. člena zakona o ureditvi ljudskih sodišč z dne 21. VI. 1946 (Uradni list FLRJ, št. 51— 349/46) izdaja vlada LRS po predlogu ministra za pravosodje uredbo o ustanovitvi okrožnih sodišč v Celju in v Novem mestu 1. člen Ustanovita se okrožno sodišče v Celju in okrožno sodišče v Novem mestu. 2- člen V območje okrožnega sodišča v Celju spadajo: okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, ki se izloči iz območja okrožnega sodišča v Mariboru, in okrajna sodišča v Celju, v Šoštanju in v Trbovljah, ki se izločijo iz območja okrožnega sodišča v Ljubljani. 3. člen V območje okrožnega sodišča v Novem mestu spadajo okrajna sodišča: v Brežicah, v Kočevju, v Metliki, v Novem mestu in v Trebnjem, ki se izločijo iz območja okrožnega sodišča v Ljubljani. 4. člen Okrožni sodišči v Celju in v Novem mestu začneta poslovati s 1. julijem 1951. 5. člen Minister za pravosodje LRS je pooblaščen, da izda natančnejše predpise za izvedbo te uredbe- 6. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. II 709/1-51 Ljubljana, dne 14. junija 1951. Minister za pravosodje LRS: Predsednik vlade LRS: Dr Deli Modic 1. r. Miha Marinko 1. r. Ministrstva in sveti vlade LRS 113. Na podlagi 5. člena uredbe vlade LRS o ustanovitvi okrožnih sodišč v Celju in v Novem mestu z dne 14. junija 1951. štev. S-zak 11-709/1—51 (Uradni list LRS, št 21—112/51), izdajam odredbo o prenosu opravil na okrožni sodišči v Celju in v Novem mestu 1 Okrožni sodišči v Ljubljani in v Mariboru končata vse tekoče prve in drugostopne kazenske in civilne zadeve iz območij tistih okrajnih sodišč, ki se izločijo iz njunega območja. Če druga stopnja razveljavi prvostopno odločbo okrožnega sodišča v Ljubljani ali v Mariboru, se spis pošlje tistemu okrožnemu sodišču, v katerega območje spada zadeva po uredbi o ustanovitvi okrožnih sodišč v Celju in v Novem mestu. Prav to velja v primeru, če je katera koli odločba razveljavljena zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti, če se obnovi postopek ali vloži obnovitvena tožba. 2 Okrožno sodišče v Ljubljani vrne trgovske in zadružne registre okrožnih sodišč v 'Celju in v Novem mestu, ki jih je prevzelo na podlagi odredbe ministra za pravosodje LRS z dne 11. V. 1949 (Uradni list LRS, št. 16—95/49) tema sodiščema- Obenem pošlje vse spise in iz svojega trgovskega in zadružnega registra prepise za tiste zadeve, ki spadajo v območje izločenih okrajnih sodišč, kolikor so še tekoče oziroma kolikor niso posamezne firme in zadruge izbrisane. Prav to opravi okrožno sodišče v Mariboru glede tistih zadev, ki spadajo v območje okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Okrožni sodišči v Celju in v Novem mestu opravita na podlagi prepisov, ki jih prejmeta od okrož- nega sodišča v Ljubljani oziroma v Mariboru, po kronološkem redu vse vpise v vrnjene registre. 3 Okrožni sodišči v Ljubljani in v Mariboru vrneta okrožnima sodiščema v Celju in v Novem mestu arhiv in vpisnike, ki sta jih prevzeli od njih ob njihovi ukinitvi leta 1949. Spisi, ki ne spadajo med spise, ki jih omenja 2. točka te odredbe, in ki sta jih obravnavali in končali v času od 1. junija 1949 dalje, pa ostanejo pri okrožnih sodiščih v Ljubljani in v Mariboru. 4 Ta odredba v°lia od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št- zak—52/51 Ljubljana, dne 14. junija 1951. Minister za pravosodje LRS: Dr. Hcli Modic I. r. 114. Na podlagi 3. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 23—137/48) izdajam po predlogu Zavoda za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije v sporazumu z ministrom-predsed-nikom Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo odločbo o zavarovanju Male Pišencc pri Kranjski gori. 1. Mala Pišenca, lepo zaokrožena visokogorska dolina v območju Julijskih Alp s potokom istega imena in s skoraj nedotaknjeno gozdno .vegetacijo, se zaradi posebne prirodne slikovitosti in lepote ter zaradi primernosti za gozdarska znanstvena raziskovanja, posebej še za proučevanje prirodnih macesnovih sestojev po navedenem zakonu zavaruje kot prirodna znamenitost. 2. Zavarovano območje Male Pišence omejuje črta, ki teče po ostrih grebenih s temi-le značilnejšimi vrhovi: Na severu Vitranc (1582 m) in Vitrančeva špica (1622 m), na zahodu Ciprnik (1763 m), Suhi vrh (1662 m) in Sračnik (1443 m), na jugu Mojstrovka (2232 in 2267 m), na vzhodu Ribišče (1922 m), Špica (1711 m) in Škribinjek (1357 m). 3. Mala Pišenca obsega tele zemljiške parcele, ki so last splošnega ljudskega premoženja pod upravo Ministrstva za gozdarstvo oziroma Gozdnega gospodar-darstva na Bledu in ki leže v k. o. Kranjska gora ter s6 vpisane v vi. št. 547 in vi. št. 453: ' parcele št. 750/3. 750/4, 751/3 752. 753, 754, 755, 756/2. 757/1, 757/3, 757/4, 826/3, 826/1. ves gozd in parcelo št. 890, voda Pišenca, v skupni površini približno 868 ha. 4. Na zavarovanem območju Male Pišence se prepoveduje: a) paša živine, b) pokončavanje vseh živali oziroma vse favne, dovoljen pa je lov na divjad. 5. Gozdna in negozdna vegetacija se sme izkoriščati samo po privoljenju in s sodelovanjem Gozdarskega instituta Slovenije. 6. Varstvo Male Pišence se glede na prednje predpise izroča krajevnemu ljudskemu odboru v Kranjski gori, ki naj domače prebivalstvo seznani s predpisi te odločbe. Pri varstvu sodelujejo Gozdno gospodarstvo Bled kot upravni organ, Gozdarski institut Slovenije in njegova raziskovalna postaja v Kranjski gori. 7. Kršilci te odločbe se kaznujejo po 18 členu splošnega zakona' o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. X. 1946 (Uradni list FLRJ, št. 81—576/46) 8. Ta odločba velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«, za upravne organe pa takoj po pravnomočnosti. ' Št. 968/2 Ljubljana, dne 2. junija 1951. \ Minister-predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo Strinjam se! Boris Ziherl 1. r. Po pooblastilu ministra-^redsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo: direktor Glavne uprave za gozdarstvo LRS: Jaka Avšič 1. r. * 115. Na podlagi 3. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 23—137/48) izdajam po predlogu Zavoda za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije v sporazumu z ministrom-predsedni-kom Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo odločbo o zavarovanju a) alpineta »Julijana« v Trenti, b) alpi-neta v steni Kukie, c) arboreta »Trenta«, d) gozdnega rezervata pod Knklo, e) predela Mlinarica-Razor in i) soteske Mlinarica-Korita 1. Kot prirodne znamenitosti se zavarujejo: a) Alpinet »Julijana« v Trenti, botanični vrt, ki ima velik prirodoslovno-znanstveni ter turistično- pro- • pagandni pomen in svetovni sloves zaradi v njem zbrane dolinske, gorske, subalpske in alpske flore, flore me-lise m prodišč; b) Alpinet v steni Kukie, skalnata stena s slapom ob vznožju Kukie — zaradi kultumo-znanstvenega po- mena glede na tem prostoru prirodno rastoče reliktne vegetacije in nekaterih botaničnih redkosti; c) Arboret »Trenta«, v dveh predelih, z redkim gozdom obrasel svet, ker je določen za nasade eksotičnih drevesnih in grmovnih vrst za znanstvene in šolsko-vzgojne namene; d) Gozdni rezervat pod Knklo, gozdovi pragozdnega tipa v prirodnem sestoju, ker so primerni in namenjeni za gozdarska znanstvena raziskovanja in proučevanja ter zaradi estetsko-turisti enega pomena; e) Predel Mlinarica—Razor, skalovit, visokoalpski svet brez sklenjene vegetacije, zaradi botanično-znan-stvenega pomena, ker na njem uspeva kot krajevna posebnost značilna alpska flora; f) Soteska Mlinarica—Korita, globoko v skalovje vrezana struga potoka Mlinarice zaradi turističnega pomena, ker spada med najlepše vintgarje Slovenije. 2. Alpinet »Julijana« leži severno od cerkve sv. Marije v Trenti, ob cesti Log—Vršič in obsega parcelo št. 75/3 k. o. Trenta leva, s površino J.2575 ha, ki je last ing. Alberta Bois de Chesne, stanujočega v Trstu, Via Romagna št. 22. Alpinet v steni Kukie leži nad posestvom Antona Tožbarja pri cerkvi v Trenti, ca. 60 m oddaljen od alpineta »Julijana« ter obsega del parcele št. 71/1, gozd, k. o. Trenta leva, s površino ca. 1 ha, in parcelo št 465, potok »Grapa« — državna voda, ista k. o., s površino 0 3075 ha, ki sta last splošnega ljudskega premoženja, pod upravo KLO Trenta. Arboret »Trenta« leži nad državno cesto, levo in, desno od Tožbarjevih travnikov ter obsega del parcele št. 86, pašnik k. o. Trenta leva, s površino ca. 1 ha in del parcele št. 71/1, gozd, iste k. o. s površino ca. 2 ha, ki sta oba last splošnega ljudskega premoženja, pod upravo KLO Trenta. Gozdni rezervat pod Kuklo obsega okoli 70 ha in leži na delu parcele št. 71/1 k. o. Trenta leva, last splošnega ljudskega premoženja, pod upravo KLO Trenta. Na jugu ga omejuje kineta, imenovana »Graben«, odtod gre meja vzhodno od planine »Na jamah« do »Rdečega grabna«, ki je podaljšek struge s slapom na parceli št. 465 k. o. Trenta leva, nato po »Rdečem grabnu« navzgor do meje s parcelo št. 447 k. o. Trenta leva ter po tej meji do korita Mlinarice in po tem koritu doli do Soče. Predel Mlinarica—Razor, leži vzhodno od gozdnega rezervata pod Kuklo in obsega tele nepremičnine v k. o. Trenta leva, ki so last splošnega ljudskega premoženja: del parcele št. 447, pašnik, ca. 68 ha, celo parcelo št. 446/1 planina, ca. 150 ha. del parcele št. 66/1, planina, ca. 5 ha, celo parcelo št. 66/3, planina, ca. 16 ha in del parcele št. ^71, neplodno, ca. 12 ha, vsega skupaj približno 250 ha. Vse te parcele so pod upravo KLO Trenta, razen parcele št. 471, ki jo upravlja Gozdno gospodarstvo Sv. Lucija. Sotesko Mlinarica—Korita tvori parcela št. 464, k. o. Trenta leva, s površino 0.5268 ha, po kulturni vrsti: Korito potoka Mlinarica v lasti splošnega ljudskega premoženja (javno dobro—vode). 3. Prepovedano je, a) vsakršno poškodovanje obeh alpihetov, kakor trganje in ruvanje rastlin, hoja izven poti in steza, odmetavanje papirja in drugih predmetov poškodbe plotov, klopi, vodovodnih naprav, svarilnih tabel, napisnih tablic pri rastlinah itd., b) vsakršno poškodovanje in uničevanje flore na vsem zavarovanem ozemlju, zlasti v arboretu >Trenta<, c) vsakršno poškodovanje potov, stez, ograj in mostov zlasti v soteski Mlinarica—Korita, pa tudi na ostalem zavarovanem območju. 4. Izkoriščanje in čiščenje gozda v arboretu >Trentat in v gozdnem rezervatu pod Kuklo je dovoljeno le s privoljenjem Gozdarskega instituta Slovenije. Nove zgradbe — stavbe, mostovi, ograje, steze itd. se smejo na vsem zavarovanem ozemlju postavljati samo s privoljenjem Zavoda za spomenško varstvo LRS. 5. Varstvo obeh alpinetov, arboreta, gozdnega rezervata pod Kuklo, predela Mlinarica—Razor in soteske Mlinarica—Korita se glede na prednje predpise in predpise splošnega zakona o ljudskih odborih izroča krajevnemu ljudskemu odboru Trenta, ki naj domače prebivalstvo seznani s predpisi te odločbe. Pri varstvu sodelujejo: a) glede obeh alpinetov in soteske Mlinarica— Korita — Prirodoslovni muzej v Ljubljani; b) glede arboreta in gozdnega rezervata pod Kuklo — Gozdarski institut Slovenije in njegova raziskovalna postaja v Kranjski gori; c) glede enega dela predela Mlinarica—Razor — Gozdno gospodarstvo Sv. Lucija kot upravni organ. 6. Kršilci te odločbe se kaznujejo po 18. členu splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. X. 1946 (Uradni list FLRJ, št. 81—576/46). 7. Ta odločba velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«, za lastnike oziroma upravne organe pa takoj po pravnomočnosti. 8. S tem dnem preneha veljati začasni nalog o varovanju alpineta >Julijana< ki ga je dne 16. IV. 1947 s št. IV- 6136/1 izdalo Ministrstvo za prosveto — okrajnemu ljudskemu odboru v Tolminu. Št. 970/2—51 Ljubljana, dne 2. junija 1951. Minister-predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo Strinjam se! Boris Ziherl 1 r Po pooblastilu ministra-predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo: direktor Glavne uprave za gozdarstvo LFS: Jaka Avšič 1. r. 116 Na podlagi 1. in 3. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 23—1Š7/48) izdajam po predlogu Zavoda za spomeniško varstvo LR Slovenije in v sporazumu z ministrom-predsedni-kom Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo odločbo o zavarovanju drevesnega parka v Turnišču pri Ptuju 1 Drevesni park v Turnišču, edini objekt te vrste na Dravskem polju, se zaradi svojih starih, močno in lepo razvitih dreves domačih in eksotičnih vrst ter lepotičnega grmovja, ki so porazdeljena po skupinah in posamič po tratah v obliki angleškega parka, ter zaradi svojega ribnika, ki ima mnogo izvirkov močnih vrelcev in redke močvirne rastline, zavaruje kot prirodna znamenitost. 2. Zavarovani park leži ob dvorcu v Turnišču, 3 km od mesta Ptuja in obsega tele zemljiške parcele, ki so splošno ljudsko premoženje pod upravo republiške kobilarne Tumišče-Pragersko: kat. obe. Spodnji Breg vi. št. 624 pare. št. 393/4, površina 0.1798 ha pašnik, sedaj travnik > > 390/1, > 4.7609 ha park > > 393/5, > 0 1876 ha pašnik, sedaj travnik > > 393/6, > 0.2210 ha pašnjk, sedaj travnik > > 393/1, > 10.0677 ha ribnik, deloma travnik vi. št. 892 pare. št. .1 I 1 1.5762 ha park > > 398/1, > 0.0124 ha vrt > > 398/3, > 0.1970 ha vrt > > 399/8, > 0.1747 ha pot > > 399/9, > 0.2314 ha pot, prej pašnik > > 399/5, > 0.0953 ha pot > > 399/7, > 0.2358 ha vrt > > 399/4, > 0.0729 ha pašnik, sedaj travnik skupaj ca 18 ha. 3. V zavarovanem območju parka se prepoveduje: a) kakršnokoli poškodovanje drevja in grmi- čevja, parkovnih sprehodnih poti in trat; b) hoja izven dovoljenih poti, poleganje po tratah parka in odmetavanje odpadkov in podobno; c) paša živine in vožnja s kakršnimikoli vozili; č) kopanje v ribniku in trganje vodnega rastlinstva. 4. Zavarovano drevje in grmičevje se brez prej-šnjega privoljenja Zavoda za spomeniško varstvo LRS ne sme posekati. 5. Nove zgradbe v parku se smejo postavljati le z dovoljenjem in po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo LRS. 6. Varstvo parka se glede na prednje predpise izroča kobilarni Tumišče-Pragersko v Turnišču, kj kot upravni organ skrbi za njegovo vzdrževanje. Pri varstvu parka sodeluje mestni ljudski odbor v Ptuju, ki naj domače prebivalstvo seznani s predpisi te odločbe. 7. Kršilci te odločbe se kaznujejo po 18. členu splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. X. 1946 (Uradni list FLRJ. št. 81-576/46). ' 8. Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, za upravnega organa pa takoj po pravnomočnosti. Št. 971/2-51 Ljubljana, dne 2. junija 1951. Minister-predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo Strinjam se! Borisi Ziherl 1. r. Po pooblastilu ministra-predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo: direktor Glavne uprave za gozdarstvo LRS: Jaka Avšič 1. r. 117. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v f. V"d republiki Sloveniji (Uradni list LRS, Št. 23—137/48) izdajam po predlogu Zavoda za spomeniško varstvo LR Slovenije in v sporazumu z ministrom-predsedni-kom Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo odločbo o zavarovanju drevesnega parka v Tišini (Prekmurje) 1. Drevesni park v Tišini, primer tako zvanega angleškega parka iz prehoda XVIII. v XIX. stoletje, se zaradj različnih vrst deloma zelo starega in lepo razvitega domačega in eksotičnega drevja ter lepotič-nega grmovja, ki pomenita za prekmursko pokrajino posebno naravno lepoto, zavaruje kot prirodna znamenitost. 2. Zavarovani park je za vrtno hišo v Tišini 7.4 km po cesti zahodno od Murske Sobote, leži na zemljiških parcelah v k. o. Tišina, št, 106, 105/2 in 107/b ter obsega približno 1.81 ha. 3. Park je splošno ljudsko premoženje pod upravo Gozdarskega instituta Slovenije (pare. št. 106) in Gozdnega gospodarstva v Murski Soboti (pare. št. 105/2 in 107/b). 4. V parku se prepoveduje: a) kakršnokoli poškodovanje drevja in grmovja, parkovnih sprehodnih poti in trat, b) hoja izven dovoljenih poti, poleganje po tratah v parku, odmetavanje odpadkov in podobno, c) paša živine. 5. Zavarovano drevje in grmovje se sme posekati le po poprejšnji privolitvi Gozdarskega instituta Slovenije v sporazumu z Zavodom za spomeniško varstvo LRS. 6. Nove zgradbe v parku se smejo postavljati le z dovoljenjem in po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo LRS. 7. Varstvo parka se glede na prednje predpise izroča krajevnemu ljudskemu odboru v Tišini (OLG Murska Sobota), ki naj domače prebivalstvo seznani s predpisi te odločbe. Pri varstvu parka sodelujeta Gozdarski institut Slovenije in Gozdno gospodarstvo v Murski Soboti kot upravna'organa. 8. Kršilci, te odločbe se kaznujejo po 18. členu splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. X. 1946 (Uradni list FLRJ št. 81—576/46). 9. Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, za upravnega organa pa takoj po pravno-* močnosti. Št. 972/2—51 Ljubljana, dne 2. junija 1951. Minister-pred sed ni k Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo Strinjam sel Boris Ziherl 1. r. Po pooblastilu ministra-predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo: direktor Glavne uprave za gozdarstvo LRS: Jaka Avšič 1. r. ZAPISNIK 2. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugega sklica dne 11 aprila 1951 Predsedovala: Ivan Novak, predsednik verifikacijskega odbora in dr. Ferdo Kozak, novoizvoljeni predsednik Ljudske skupščine LRS. Tajnika: Avgust Zupet, začasni tajnik, ing. Pavle Žavcer, novoizvoljeni tajnik. Predsednik verifikacijskega odbora prične sejo ob 9. uri 20 minut in določi za začasnega tajnika Avgusta Zupeta. Nato pozove začasnega tajnika Vinka Hafnerja, naj prebere zapisnik prve seje, katerega skupščina odobri, nato se zapisnik podpiše- Predsednik sporoči, da je skupščina prejela več pozdravnih resolucij naših delovnih kolektivov; začasni tajnik jih prebere. ■ Nato preide predsednik na prvo točko dnevnega reda, na poročilo verifikacijskega odbora in na razpravo o tem poročilu. Poročilo je bilo razmnoženo in razdeljeno ljudskim poslancem pred pričetkom seje.' Poročevalec verifikacijskega odbora Franc Primožič prebere poročlo, nakar pozove predsednik ljudske poslance k razpravi, V razpravi je govorila tovarišica Lidija Šentjure in sicer »za«; predsednik nato zaključi razpravo in preide k glasovanju. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Predsednik objavi, da so verificirani mandati vseh ljudskih poslancev, ki so navedeni v poročilu. Sledi druga točka dnevnega reda: prisega ljudskih poslancev- Predsednik pozove ljudske poslance, naj vstanejo in za njim ponavljajo besedilo prisege. Po opravljeni ustni prisegi ljudski poslanci podpišejo pismeno besedilo prisege. Naslednja točka dnevnega reda je izvolitev predsedstva ljudske skupščine. Po določbah 5. člena poslovnika voli skupščina predsednika, podpredsednika in tri tajnike, in sicer zapored vsakega z relativno večino oddanih glasov. Na predlog ljudskega poslanca ing. Jožeta Levstika skupščina z dviganjem rok soglasno izvoli za predsednika Ljudske skupščine LRS dr. Ferda Kozaka- Predsedujoči pozove novoizvoljenega predsednika skupščine, naj zavzame svoje mesto in prevzame nadaljnje vodstvo seje. Predsednik dr. Ferdo Kozak se nato zalivali za izkazano zaupanje in po končanem krajšem govoru prosi predlogov za izvolitev podpredsednika ter treh tajnikov. Skupščina na predlog ljudskega poslanca ing. Jožeta Levstika soglasno izvoli za podpredsednika Ljudske skupščine dr. Antona Kržišnika in nato še tajnike, in sicer: ing. Pavla Žavcerja, Eda Mavriča in Marijo Fifolt. Po izvolitvi skupščinskega predsedstva objavi predsednik, da je predsednik vlade LRS poslal skup- ' ščini tri pisma in predlaga, na se k dnevnemu redu te seje doda glede na vsebino objavljenih pisem kot sedma točka ostavka vlade Ljudske republike Slovenije, kot osma točka razprava in sprejetje odloka Ljudske skupščine LRS o reorganizaciji vlade LRS in kot deveta točka potrditev odločbe Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LRS na področju narodnega gospodarstva- Skupščina predlog soglasno sprejme, nakar predsednik nadaljuje z dnevnim redom. V četrti točki dnevnega reda skupščina soglasno izvoli po določbah poslovnika stalne skupščinske odbore, in sicer: 1. Na predlog ljudskega poslanca dr. Franca Hočevarja so za člane zakonodajnega odbora soglasno izvoljeni: Vlado Krivic, dr. Jože Pokorn, Jože Petejan, dr. Anton Melik ing. Jože Levstik, Albin Vipotnik, dr- Teodor Tominšek, Vinko Hafner, Mira Svetina, Ivan Štucin in Anton Utroša, za njihove namestnike pa: Alojz Colarič, Mitja Ribičič, Vlado Majhen, Emilija Rogan, Danilo Petrinja, Leon Kovačič, Josip Jeras, Slavica Božič, ing. Ivo Pintarič, Jože Molek in Janko Sekirnik. 2. Na predlog ljudskega poslanca Vlada Majhna so v odbor za gospodarski načrt in finance soglasno izvoljeni: Albert Jakopič, dr. Miha Potočnik, Maks Krmelj, Matija Maležič, Matevž Hace, Jože Klanjšek, Miha Berčič, Zvonko Labura in Janko Markič, za njihove namestnike pa: Albin Dujc, Dernikovič Tončka, Ivan Trojar, Mirko Jerman, Marija Mežek, Franc Češnovar, Karl Reberšek in ing. Alojz Pohar. 3. Na predlog ljudskega poslanca Avgusta Zupeta so za člane mandatno-imunitetnega odbora soglasno izvoljeni: Ivo Svetina, Andrej Stegnar, Ivan Kovačič, Nina Pokorn in Bogomil Vižintin, za njihove namestnike pa: Avgust Jazbinšek, Anton Medved, DolJka Paulus, Bernard Jarc in Franc Štekar. 4. Na predlog ljudskega poslanca Alojzija Mlakarja so v administrativni odbor soglasno izvoljeni: Viktor Stopar, Franc Černe, Rozika Bohinc, France Krese — Čoban in Jože Primožič, za njihove namestnike pa: Albin Kovač, Janez Por, Drago Humek, Miha Kojc in Ivan Urh. 5. Na predlog ljudskega poslanca Ivana Trojarja so v odbor za prošnje in pritožbe soglasno izvoljeni: Ada Krivic, Polde Maček, Angela Ocepek, Stane Bobnar in Alojz Diacci, za njihove namestnike pa: Alojz Mlakar, Albin Rehar, Darinka Gregoretič, Geza Vida in Heliodor Gruden. Sledi peta točka dnevtiega reda — poročilo Pre-zidija Ljudske skupščine LRS, poda ga sekretar Pre-zidija France Lubej- Ker se nihče ne javi k razpravi, da predsednik poročilo Prezidija na glasovanje. Skupščina poročilo soglasno sprejme. Pri šesti točki dnevnega reda izvoli skupščina j Po 71- členu ustave in na predlog ljudskega poslanca I Vlada Krivica, Prezidi j Ljudske skupščine LRS, in sicer: za predsednika Josipa Vidmarja, za podpredsednike Ivana Regenta, Edvarda Kocbeka in Franceta Bevka, za sekretarja Franceta Lubeja in za člane: Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Josipa Rusa, Franca Leskoška, Miho Marinka, Jako Avšiča, dr. Marijana Breclja, Toneta Fajfarja, Janeza Hribarja, Borisa Kraigherja, Maksa Krmelja, Ivana Mačka, Janeza Mlakarja, Angelo Ocepek, Zorana Poliča, Janka Rudolfa, Petra Stanteta in Lidijo Šentjurc. Predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS se v imenu izvoljenega Prezidija zahvali za izkazano zaupanje. Naslednja točka dnevnega reda je ostavka vlade LRS; skupščina jo soglasno sprejme. Predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar predlaga skupščini, naj se v dokaz zaupanja, ki ga je vlada uživala pri slovenskem ljudstvu, znova poveri sestava nove vlade dosedanjemu predsedniku Mihi Marinku. Ta predlog sprejme skupščina z dolgotrajnm odobravanjem- Nadaljnja točka dnevnega reda je razprava in sprejetje odloka o reorganizaciji vlade LRS. Predsednik prebere predlog odloka in pozove ljudske poslance k razpravi. V razpravi je govoril ljudski poslanec Miha Marinko in sicer >zac. Skupščina nato soglasno sprejme odlok o reorganizaciji vlade LRS, ki začne takoj veljati. Ob 13. uri 10 minut je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 16. uri 20 minut. Mandator za sestavo nove vlade ljudski poslanec Miha Marinko prebere predlog za sestavo nove vlade-Po 75. členu ustave LRS Ljudska skupščina LRS predlog soglasno potrdi ter imenuje novo vlado v sledečem sestavu: \ Miha Marinko — Ivan Maček — Marijan Brecelj — Sergej Kraigher — Boris Kraigher — Zoran Polič — dr. Heli Modic — Tone Fajfar — ' Boris Ziherl — dr. Jože Potrč — Stane Kavčič — Janez Hribar — Viktor Avbelj — predsednik vlade, podpredsednik vlade — predsednik Sveta za gradbene in komunalne zadeve, podpredsednik vlade — predsednik Sveta za predelovalno industrijo, podpredsednik vlade — predsednik Gospodarskega sveta, minister za notranje zadeve in predsednik Sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, minister za finance, minister za pravosodje, minister za delo, minister — predsednik Sveta za prosveto in kulturo, minister — predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo, minister — predsednik Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo, minister — predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, minister — preds Jdnjk Sveta za blagovni promet. Pri zadnji točki dnevnega reda skupščina soglasno potrdi uredbe, ki jih je izdala vlada LRS na področju narodnega gospodarstva. Slednjič pozove predsednik izvoljene skupščinske odbore, naj se konstituirajo. Odbori predlože predsedstvu skupščine svoja poročila, nakar objavi predsednik, da so se odbori konstituirali takole: v zakonodajnem odboru: predsednik Vlado Krivic, podpredsednik Jože Petejan in tajnik dr. Jože Pokorn, v odboru za gospodarski načrt in finance: predsednik Maks Krmelj, podpredsednik Miha Berčič in tajnik dr- Miha Potočnik, v mandatno-imunitetnem odboru: predsednik Ivo Svetina, podpredsednik Andrej Stegnar in tajnik * Bogomil Vižintin, v administrativnem odboru: predsednik Franc Černe, podpredsednik Franc Krese in tajnik Rozika Bohinc, v odboru za prošnje in pritožbe: predsednik Ada Krivic, podpredsednik Polde Maček in tajnik Stane Bobnar. '3 izčrpan, zaključi predsednik drugo sejo I. rednega zasedanja drugega sklica. Tretja seja bo sklicana pismeno-Št. LS 191/1-51 Ljubljana, dne 11. aprila 1951. UUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik: Predsednik: Pavle Žaucar 1. r. Dr Ferdo Kozak 1. r. ZAPISNIK 3. seje 1. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS drugega sklica dne 8. junija 1951 Predsedoval: dr. Ferdo Kozak, predsednik Tajnik: Edo Mavrič Predsednik prične ob 10. uri 20 minut sejo in določi, da bo zapisnik te seje vodil tajnik Edo Mavrič. Nato pozove tajnika ing. Pavla Žaucerja, naj prebere zapisnik 2 seje. katerega skupščina odobri, nakar se zapisnik podpiše. Pred prehodom na dnevni red objavi predsednik, da je skupščina prejela od vlade LRS naslednje zakonske predloge: 1. predlog zakona o razglasitvi dvaindvajsetega julija za državni praznik Ljudske republike Slovenije, 2. predlog zakona o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bleda, , 3. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predet„vnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije, 4. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov, 5. predlog zakona o vskladitvi predpisov o kaznivih dejanjih in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije s kazenskim zakonikom in z uvodnim zakonom h kazenskemu zakoniku. Vsi ti zakonski predlogi so bili po 31. členu po slovnika poslani zakonodajnemu odboru, ki je o njih sklepal, jih v celoti sprejel in poslal skupščini svoja poročila. Zakonski predlogi so z obrazložitvami in poročili bili razmnoženi in razdeljeni ljudskim poslancem Vlada LRS je nadalje poslala ljudski skupščini v potrditev uredbo o kmetijskih gospodarskih šolah, ki jo je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva. Predsednik Vrhovnega sodišča LRS je poslal skup. ščini predlog o razrešitvi Vrhovnega sodišča LRS. Minister za pravosodje vlade LRS pa je poslal skupščini predlog odloka o razrešitvi in začasni postavitvi sodnikov okrožnih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji. Predsedstvo Ljudske skupščine LRS predlaga spremembo in dopolnitev poslovnika Ljudske skupščine LRS, katerega predlog je razmnožen in razdeljen ljudskim poslancem. Vse to pride na dnevni red, če tako sklene skupščina. Nato skupščina odobri zaprošeni dopust ljudskim poslancem Dragu Jermanu, Rudiju Kodriču, Francu Černetu, Karlu Notarju. Borisu Kidriču, Edvardu Kardelju, Francu Leskošku, Jožetu Brileju, Jakobu Ženu dr. Marjanu Ahčinu, Jožetu Dolencu, Maksu Krmelju. Slavku Furlanu, Ladu Kozaku, Vidi Gezi, Salku Hu-kiču, Adi Krivic, Antonu Laburi in Angeli Serdinšek. Glede na uvodoma objavljena poročila predlaga predsednik naslednji dnevni red: 1. razprava in sklepanje o predlogu zakona o raz glasitvi dvaindvajsetega julija za državni praznik Ljudske republike Slovenije; 2. razprava in sklepanje o predlogu zakona o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bleda; 3. razprava in sklepanje o predlogu zakona o i spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Sloven je; 4. razprava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov; 5- razprava in sklepanje o predlogu zakona o vskladitvi predpisov o kaznivih dejanjih in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije s kazenskim zakonikom in z uvodnim zakonom h kazenskemu zakoniku; 6. razrešitev in volitev Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije; 7. razprava in sprejetje odloka Ljudske skupščine LRS o razrešitvi in začasni postavitvi sodnikov okrožnih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji; 8. potrditev uredb, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblast ili vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva; 9. razprava in sklepanje o predlogu poslovnika Ljudske skupščine LRS. Skupščina predloženi dnevni red soglasno sprejme. Predsednik preide na prvo točko dnevnega reda, t. j. na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o razglasitvi dvaindvajsetega julija za državni praznik Ljudske republike Slovenije. Poročevalec zakonodajnega odbora Ivan Štucin prebere poročilo zakonodajnega odbora k temu zakonskemu predlogu. V razpravi je nato govoril predsednik vlade LRS Miha Marinko, minister za delo Tone Fajfar in ljudski poslanec Tomo Brejc, in sicer vsi >za«, nakar skupščina zakonski predlog soglasno sprejme. V drugi točki dnevnega reda, to je v razpravi in sklepanju o predlogu zakona o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bleda, so po poročilu poročevalca zakonodajnega odbora Ivana Štucina govorili v razpravi ljudski poslanci dr. Miha Potočnik, Jože Rus in dr. Anton Melik, Vsi »za«. S popravkom, ki ga je predlagal ljudski poslanec Jože Rus, da se v prvem členu beseda »tujski« zamenja z besedo »letoviški«, skupščina ta zakonski predlog soglasno sprejme. V tretji točki dnevnega reda, to je v .razpravi in sklepanju o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije, je dal poročilo zakonodajnega odbora poročevalec Albin Vipotnik. Ker se nihče od poslancev ne javi k razpravi, da predsednik zakonski predlog na glasovanje. Po soglasnem sprejetju tega zakonskega predloga prekine predsednik ob 13. uri 10 minut sejo. Seja se nadaljuje ob 16. uri 45 minut. Četrta točka dnevnega reda je razprava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov. Ker se po poročilu poročevalca zakonodajnega odbora Albina Vipotnika nihče ne javi k besedi, da predsednik zakonski predlog na glasovanje; skupščina ga soglasno sprejme. Enako sprejme skupščina tudi predlog zakona o vskladitvi predpisov o kaznivih dejanjih in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije s kazenskim zakonikom in z uvodnim zakonom h kazenskemu zakoniku. Poročilo zakonodajnega odbora k temu zakonskemu predlogu je dal poročevalec odbora dr. Jože Pokorn. Vsi ti' zakoni bodo po določbah ustave in poslovnika poslani Prezidiju Ljudske skupščine LRS v razglasitev. Pri šesti točki dnevnega reda predlaga predsednik skupščini, da po 112. členu ustave potrdi predlog Vrhovnega sodišča LRS o njegovi razrešitvi. Skupščina predlog soglasno potrdi, nakar predsednik objavi, da je Vrhovno sodišče LRS razrešeno, in prosi predlogov za izvolitev novega. Po obrazložitvi in na predlog ministra za pravosodje dr. Helija Modica skupščina soglasno izvoli za predsednika vrhovnega sod'šča dr. Franca Hočevarja, za sodnike pa Jožeta Černeta, Mateja Dolničarja, dr. Milka Gabra, dr. Albina Juharta, Karla Košenino, Antona K rajska, Pavla Marca, Karla Mejaka, Silverija Pak'ža, dr. Alojzija Parica, dr. Bogdana Petelina, Alojzija Piškurja, Marka Simčiča, dr. Teodorja Tominška in Martina Žalika. V nadaljnji točki dnevnega reda skupščina po brazložitvi, ki jo je dal minister za pravosodje dr. Helij Modic soglasno sprejme odlok o razrešitvi in začasni postavitvi sodnikov okrožnih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji. Nadalje potrdi skupščina uredbo vlade LRS o kmetijskih gospodarskih šolah in predsednik objavi, da bo skupščina izdala odgovarjajoči odlok. Deveta točka dnevnega reda je razprava in sklepanje o predlogu poslovnika Ljudske skupščine LRS. Po poročilu poročevalca zakonodajnega odbora Jožeta Petejana so v razpravi govorili: predsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti Boris Kraigher ter ljudska poslanca Vlado Majhen in Ivan Regent, ki predlaga spremembo 40. (prej 38) člena poslovnika, —vsi »za«. Nato sprejme skupščina soglasno pos'ovnik s predlagano spremembo in predsednik objavi takojšnjo veljavnost poslovnika. Ker določa novi poslovnik ustanovitev odbora za ljudsko oblast in spremembo števila članov in namestnikov v drugih stalnih odborih, predlaga predsednik, da se doda dnevnemu redu še deseta točka: volitev in konstituiranje skupščinskih odborov. Skupščina ta predlog sprejme ter po določbah poslovnika soglasno izvoli: 1. za člane zakonodajnega odbora na predlog ljudskega poslanca Viktorja Stoparja naslednje ljudske poslance: Slavico Božič, Milka Goršiča, Jožeta Gričarja, dr. Franca Hočevarja, Ivana Janžekoviča, Josipa Jerasa, Leona Kovačiča, dr. Antona Melika, Antona Laburo, ing. Jožeta Levstika, dr. Antona Kržišnika, Jožeta Molka, Danila Petrinjo, ing. Ivo Pintariča, Jožeta Petejana, dr. Jožeta Pokorna, dr. Miho Potočnika, Ivana Štucina, dr. Teodorja Tominška, Albina Vipotnika in Janeza Žuniča. Za namestnike pa: Alojza Colariča, Drago Humek, Leopolda Mačka, Zdravka Smrekarja in Jožeta Tramška; 2. za člane odbora za gospodarstvo in finance na predlog ljudskega poslanca Toma Brejca naslednja ljudske poslance: Miho Berčiča, Jožeta Borštnarja, Stano Boštjančič, Franca Češnovarja, Jožeta Klanjška, Maksa Krmelja, Antona Laburo, Janka Markiča, Andreja Petelina, Janeza Petroviča, ing. Alojza Poharja, Karla Reberška, Ivana Trojarja, Toneta Ulriha in Martina Žuglja. Za namestnike pa: Tončko Dernikovič, Maksa Ivanuša in Ivana Mavsarja; 3. za člane 'odbora za ljudsko oblast na predlog ljudskega poslanca dr. Borisa Kocjančiča naslednje ljudske poslance: Heleno Borovšak, Ervina Dolgana, Albina Dujca, Jožeta Globačnika, Vinka Hafnerja, Viktorja Kovača, Vlada Krivica, Vlada Majhna, Jožeta Primožiča, Franca Primožiča, Mitjo Ribičiča, Miro Svetina, Antona Utroša, Ignaca Voljča in Jakoba Žena. Za namestnike pa: Jerneja Broliha, Cirila Majcna in Cvetko Vodopivec; 4. za člane odbora za prošnje in pritožbe na predlog ljudskega poslanca Cvetke Vodopivec naslednje ljudske poslance: Staneta Bobnarja, Alojzija Diaccia, Ado Krivic, dr Antona Kržišnika, Alojza Mlakarja in Angelo Ocepek. Za namestnike pa: Darinko Grego retič in Albina Reharja; 5. za člane mandatno-imunitetnega odbora, na predlog ljudskega poslanca Staneta Bobnarja, naslednje ljudske poslance: Ivana Kovačiča, Antona Medveda, Nino Pokorn, Ivo Svetina. Andreja Stegnarja in Bogomila Vižintina. 7a namestnike pa: Avgusta Jazbinška in Dolfko Paulus; 6. zu člane administrativnega odbora na predlog ljudskega poslanca 'toneta Tomana naslednje ljudske poslance: Roziko Bohinc, Iranca Černeta, Franca Klešeta, Ivo Krevsa, Ivana Novaka in Avgusta Zupeta. Za namestnike pa: Albina Kovača in Janeza Pora. Slednjič pozove predsednik izvoljene skupščinske odbore, da se konstituirajo in predlože skupščini svoja poročila. Po krajšem odmoru predsednik objavi, da so se odbori konstituirali takole: v zakonodajnem odboru: predsednik dr. Jože Pokorn, podpredsednik Jože Petejan in tajnik dr. Teodor Tominšek, v odboru za gospodarstvo in finance: predsednik . Jože Borštnar, podpredsednik Maks Krmelj in tajnik Miha Berčič, v odboru za ljudsko oblast: predsednik Vlado Krivic, podpredsednik Vlado Majhen in tajnik Ervin Dolgan, v odboru za prošnje in pritožbe: predsednik Ada Krivic, podpredsednik dr- Anton Kržišnik in tajnik Stane Bobnar, v mandatno-imunitetnem odboru: predsednik Ivo Svetina, oodpredsednik Andrej Stegnar in tajnik Bogomil Vižintin, v administrativnem odboru: predsednik Ivan Novak, podpredsednik P'ranc Černe in tajnik Ivo Krevs. Ker je bil s teni dnevni red seje izčrpan, predlaga predsednik, da se seja zaključi, in prosi skupščino, da pooblasti predsednika in tajnika, da podpišeta zapisnik te seje. Skupščina predlog soglasno sprejme, nakar zaključi predsednik ob 18. uri 45 minut 3 sejo in s tem tudi I. redno zasedanje Ljudske skupščine LRS drugega sklica. Št. LS 202/1—51 Ljubljana, dne 8. junija 1951. LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik: . Predsednik: Edo Mavrič 1 r. Dr. Ferdo Kozak 1. r. POPRAVEK V odločbi o zavarovanju cemprinovega nasadu na Klad jeku pod Črnim vrhom (Uradni list LRS, št. 15— 81/51) se popravlja pomota v 2. točki tako, da se namesto: »na parceli št. 110 k. o. Št. Ilj pod Turjakom« pravilno glasi: >na parceli št- 1110 k. o. Št. Ilj pod Turjakom«. Št. 1014/13—51 Ljubljana, dne 11. junija 1961. Iz Sveta vlade LRS za prosveto n kulturo Pregled »Uradnega lista FLRJ« Št. 25 z dne 23. maja 1951 253. Uredba o vpisovanju morskih ladij in čolnov FLRJ. 254. Uredba o socialnem zavarovanju duhovnikov. 255. Odredba o prenosu glavne direkcije združenih kmetijskih posestev »Belje« in državnih kmetijskih podjetij, združenih v to glavno direkcijo, »Poskusnega kmetijskega posestva Zemun Polje« in zveznih inštitutov pri svetu za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ v pristojnost vlad ljudskih republik. 256. Odločba o prenosu zveznih institutov za turbostroje, za metalurgijo in za lahke kovine v pristojnost vlad ljudskih republik. 257. Odločba o ustanovitvi radijske postaje »Radio Jugoslavija«. 258. Navodilo za izvajanje uredbe o poslovauju gospodarskih podjetij za promet s kmetijskimi pridelki in o plačah osebja, zaposlenega v teh podjetjih. Popravek kazenskega zakonika. Popravek uvodnega zakona h kazenskemu zakoniku. Št. 26 z dne 30. maja 1951: 259. Ukaz o odpovedi konvencije o mednarodni uniji za pomoč ob elementarnih nesrečah. 260. Obvezna razlaga tretjega odstavka 43. člena in sedmega odstavka 87. člena zakona o državnih uslužbencih. 261. Obvezna razlaga 28. člena temeljnega zakona o razlastitvi v zvezi s spremenjenim 36. členom zakona o agrarni reformi hi kolonizaciji. 262. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o obveznosti opravljanja strokovnih izpitov državnih uslužbencev. 263- Uredba o spremembi uredbe o ustanovitvi Jugoslovanskega ladijskega registra. 264. Splošno navodilo o varovanju državnih gospodarskih podjetij. 265. Navodilo o formiranju cen, po katerih prodajajo proiz-vajalna podjetja s področja lokalnega gospodarstva v prosti prodaji proizvode, namenjene za široko potrošnjo. 266. Odredba o prometu in cenah naravnih vin hi žganja. 267. Program strokovnega izpita za nižjega pravnega referenta, ki se opravlja pri svetu za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ. 268- Odločba o priložnostni poštni frankovni znamki ob Otroškem tednu 1951. Št. 27 z dne 6. junija 1951: 269. Navodilo o izvajanju uredbe o zbiranju in o prometu z odpadki. 270. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izdelavo predračunov in obračunov izvršenih del na gradbenih objektih v letu 1951. 271. Odredba o obvezni prodaji mlatilniške merice in o plačevanju delavcev pri mlat vi v letu 1951. 272. Odločba o razdelitvi pozitivnega salda razlik pri prosto formiranih cenah v trgovini. 273. Odločba o izvajanju odredbe o cenah investicijskega gradbenega materiala. Izdaja »I i racal list LRS«. — Di rektor ta odgovorni urednik: dr Rastko Močnik, tisk-- tlekarna »Toneta Tomšiča« — vel v Ljubljani Naročnina: letino 440 din. — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več. pe pošti 3 din več. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gajeva ulica 5, poštni predal 336. — Telefon uprav e: 55-79. — Cekowi račun: 601-90180-0. URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE L-etmk VIII Priloga k 21. kosu z dne 19. junija 1951 Štev. 21 Razglasi in oglasi Vsi dopisi in pošiijKe za »Uradni list LRS« naj se naslovijo t*.: Uradni list LRS, Ljubljana, poštni predal 336. * Celoletna naročnina »Uradnega lista LRS« za tekoče leto 1951 je zaradi podražitve papirja povišana za 200 din na 440 din ter znaša za prvo tromesečje 60 din, za drugo tromesečje 110 din, za tretje in četrto tromesečje po 135 din. Zaradi tega prosimo vse naročnike, ki so prvotno določeno letno naročnino 240 din v celoti nakazali, da vplačajo še 200 din, ker jim bomo sicer z dnem 15. Vlil. 1951 prenehali dostavljati list. Tisti naročniki, ki so imeli »Uradni list LRS« plačan do 1. X. 1951 in ga želijo dobivati do konca leta, naj nakažejo še 260 din, v nasprotnem primeru j m bomo morali list ustaviti s prvo julijsko številko. Tistiip pa, ki so imeli »Uradni list LRS« plačan do 1. VII. 1951 in ua naše pismeno obvestilo niso odgovorili z doplačilom 50 din, smo ustavili dostavljanje lista po poprejšnjem pismenem obvestilu z dnem 1. VI. 1951. Položnice smo bili priložili! Uprava »Uradnega lista LRS« Izšel je SPLOŠNI REGISTER PREDPISOV ZA LETO 1950. Vsebuje vse predpise, objavljene v letu 1950 v Uradnem listu FLRJ, Uradnem listu LRS, Uradnem vestniku Prezidi ja Ljudske skupščine FLRJ, Vestniku urada za cene pri predsedstvu vlade LRS in Finančnem zborniku. Obseg 320 strani, cena 120 din. Državna gospodarska podjetja, zavode, urade in druge interesente opozarjamo na knjige, ki jih imamo še v zalogi: IZNAJDITELJSKA DELAVNOST in njena ureditev v naši državi (Dr. Stojan Pretnar). Strani 140, cena 52 din. POLITIČNA EKONOMIJA, Gradivo za strokovne izpite. Strani 296, cena za ustanove z naročili nad 20 izvodov 40 din, za posamezne izvode 50 din. ZAKON O OBRTNIŠTVU, s statutom za obrtne zbornice v LRS. Strani 88, cena 20 din. SPLOŠNI REGISTER PREDPISOV za leta 1945—1947. Strani 458, cena 60 din. SPLOŠNI REGISTER PREDPISOV za leto 1949. Strani 356, cena v trde platnice vezani knjigi 55 din. PRIROČNIK ZA KRAJEVNE LJUDSKE ODBORE, III. del. Strani 227, cena 50 din. Zbirka GOSPODARSKIH PREDPISOV. I. del, ponatisnjen in izpopolnjen v drugi izdaji. Strani 565, cena 88 din. II. del, strani 752, cena 105 din. III. del, strani 879, cena 130 din. ZBIRKA SKRBNIŠKIH PREDPISOV. Strani 150, cena 25 din. ZBIRKA ZAKONITIH PREDPISOV ZA UPORABO V CIVILNEM SODNEM POSLOVANJU. Strani 206, cena 44 din. V zalogi imamo tudi še izdaje »Društva pravnikov LRS«: DOKUMENTI O RAZVOJU LJUDSKE OBLASTI V SLOVENIJI, s komentarjem in pregledom posameznih obdobij. (Dr. Makso Šnuderl). Strani 240, cena za broširan izvod 66 din, Vezano v polplatno 78 din, v celo platno 90 din. GRADIVO ZA UPORABO ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI (Dr. Bogdan Petelin). Strani 28, cena 10 din. Vse te knjige se naročajo na naslov: Uradni list LRS, Ljubljana, Poštni predal 336, dobe se pa tudi ro knjigarnah. Ravnateljstvo »Uradnega lista LRS« Register državnih gospodarskih podjetij Pri vsaki registraciji je »edež podMi* ozn.očen v besedilu, dan vpisa, spremembe ali izbrisa pa v datumu Vpisi 750. Besedilo: Delavnice kmetijske strojne službe, Maribor. Poslovni predmet: Popravljanje traktorjev in drugih kmetijskih strojev, prevoznih sredstev in orodja ter izdelovanje manjših rezervnih delov; opravljanje specialnih kmetijskih del s težkimi traktorji — goseničarji; opravljanje tehnične kontrole nad kmetijskimi stroji in prevoznim parkom socialističnega gospodarstva po odredbah Glavne uprave za kmetijstvo LRS. Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št S. II 313/1—51 z dne 21. III. 1951. Operativni upravni voditelj: Glavna uprava za kmetijatvo LRS. Za podjetje podpisujeta: Klešin Vladimir, direktor, samostojno, po zakonitih pooblastilih in Hed Vilko, glavni računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu epi. zakona o drž. gosp. podjetjih. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 29. maja 1951. Št. 243257/1-1951 5506 * 751. Besedilo: Kovinski servis, Maribor. Poslorvoi predmet: Servisno oskrbovanje industrijskih, rudarskih, obrtnih in komunalnih podjetij zveznega, republiškega in lokalnega pomena v LRS s proizvodi in materialom panoge 114 (črna metalurgija), 115 (raznobarvni metali), 116 (brusni kamni, zagostiln; material in steklo) ter 117 (kovine m kovinski izdeMd) — v okolišu, ki ga podjetju natančneje določi njegovo višje gospodarsko združenje. Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS odločba št. II 1760/1—50 z dne 1. IH. 1951. Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija industrijskih servisov LRS. Za podjetje podpisu jej o: Lednik Franjo, direktor, samostojno, po zakonitih pooblastilih, Pihler Ferdo’, glavni računovodja, sopodpisuje listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih, Grosman Marica, nižji komercialist, v odsotnosti direktorja v istem obsegu kot on in Pešl Milena, nižji komercialist, v odsotnosti glav. računovodje v istem obsegu kot on. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 18. maja 1951. Št. 243 278—1951 5299 752. Besedilo: Otroška restavracija, KLO Štore. Poslovni predmet: Postrežba otrok s toplimi in mrzlimi jedili ter brezalkoholnimi pijačami. bnlaiiuviicij m operativni upravni voditelj podije-tja: KLO Store, odločba št 201 z dne 9. 11. 1961. Za podjetje podpisujeta: Mekinda Franjo, upravnik in Roškar Alojz, poslovodja, oba skupaj. 01-0 Celje okolica, poverj. za finance dne 23. maja 1951. Št. 346/1—51 5441 -V- 753. Besedilo: Krajevna klavnica in mešanja, Škofljica (Lanišče 30). Poslovni predmet: Nakup in klanje živine ter prodaja mesa in mesnih izdelkov. Ustanovitelj in operativna upravni voditelj podjetja: KLO Škofljica. Za podjetje podpisujejo: Javornik Ivan, upravnik, samostojno, Bitenc Marija, računovodja eopodpisuje Listine po 47. čl. spl. zakona o drž. gosp. podjetjih, Jenkole Josipina, nam. računovodje, kakor računovodja, v njegovi odsotnosti. 0L0 Ljubljana okolica, poverj. za linance dne 2. junija 1951. žt. 1200/24 5511 754. Besedilo: Okrajno podjetje za odkup prostih poljskih pridelkov. Poslovni predmet: Odkup in prodaja prostih poljskih pridelkov. Ustanovitelj podjetja: 0L0 Murska Sobota. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Murska Sobota. Za podjetje podpisujeta: Rogan Jože, ravnatelj in Hajdinjak Martin, računovodja, po zakonitih pooblastilih. OLO Murska Sobota, poverj. za finance dne 10. maja 1951. Št. 6904/51 4SS6 755. Besedilo: Remont KOP. Gornja Radgona. Poslovni predmet: Zidarska, mizarska, eoboslikarska .n druga dela. Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: KLO Gornja Radgona. Za podjetje podpisujejo: škafa j Jožko, upravnik. Cimerman Franc, računovodja in Volf Ludvik, namestnik upravnika, po zakonitih pooblastilih. 0L0 Radgona, poverjeništvo za finance dne 24. maja 1951. Št. 105/48 5314 756. Besedilo: Krajevni mlin, Komen. Poslovni predmet: Mletev vseh belih žit, koruze, ajde itd. Podjetje sme ustanavljati in jemati v zakup obrate in naprave, ki služijo posredno mlinarstvu :n žaganju. Ustanovitelj podjetja: KLO Komen odločba št. Pov. 40/51 z dne 12. V. 1951. Operativni upravni voditelj: KLO Komen. Za podjetje podpisujeta: Abram Alojz, upravnik in Godnič Franc, računovodja, po predpisih in pravilih podir-tja. 0L0 Sežana, poverjeništvo za finance dne 29. maja 1951. Št. 5{4—355—2/1951 5331 757. Besedilo: Okrajno remontno podjetje, Dravograd. Poslovni predmet: Popravila n vzdrževanje državnih m drugih stavb, manjša investicijska dela ter kontrola pri gradnji privatnih stavb. Ustanovitelj podjetja: 0L0 Slovenj Gradec odločba št. I/Vil 345/1—1951 z dne 26.'ll. 1951. Ojaerativni upravni voditelj: OLO Slovenj Gradec, poverjeništvo za lokalno gospodarstvo. Za pxxijetje podpisujeta: Korošec Jože, upravnik in Kolenbrand Pero. knjigovodja, v vseh zadevah skupaj, listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih pa še Cappellan Milka, knjigovodja, skupaj z upravnikom ali knjigovodjem. OLO Slovenj Gradec, poverj. za linance djetjih. Ministrstvo za linance LRS, Ljubljana dne 21. maja 1951. Št. 243 234—1951 5216 Besedilo: Izvozno podjetje »Slovenija — vino«, Ljubljana. Izbriše se Muršee Drago in vpiše Krivec Franc, upravnik v Ptuju, ki podpisuje za upravo te kleti, po zakonitih pooblastilih. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 18. maja 1951. Št 243 27/2—1951 5210 762. Besedilo: Podjetje za promet * veterinarskimi potrebščinami v Ljubljani. Vpišeta se: Komah Ciril, namestnik direktorja m bbic.jan Marija, ki podpisujeta v odsotnosti direktorja v ostem obsegu kot on. 'št. 243 256/2—1951 5218 Besedilo: Ribarsko gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. Izbrišeta se: Rumpel Emil in Marn Franc ter vpišeta: Kovač Anton, direktor, k; podpisuje samostojno, po zakonitih pooblastilih in Bučar Franjo, glavni računovodja, kr so-podpisuje listine, po . 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih. Št. 243 286-1951 5219 Ministrstvo za finance LR.S, Ljubljana dne 22. maja 1951. * 76.3. Besedilo: Uradni list Ljudske republike Slovenije Ljubljana. Vpiše se Klenovšek Karl. v. d. glavnega računovodje, ki eopodpisuje listine, po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 25. rtiaja 1951. Št. 243 261/1—1951 5504 734. Besedilo: Hotel »Union« (Ljubljana). Izbriše se Primožič Jože in vpiše Juričev Milan, ravnatelj. MLO Ljubljana, poverjeništvo za finance dne 30. maja 1951. Fin. št. 1421/51 54.50 •¥■ 765. Besedilo: Trgovsko podjetje »Prehrana« (Ljubljana). Izbrišejo se: Izdelovalnima mesnih izdelkov v Povšetovi 38 in poslovalnica na Sv. Petra nasipu 15. ter vpišejo poslovalnice Frančiškanska 3, Čopova 7 in izdeloval-nica mesnih izdelkov Doleniekn 64. Fin. št. 1115/51 5449 Besedilo: Trgovsko podjetje MLO »Ura«, Ljubljana. Besedilo odslej: Državni obrtni obrat »Tira« Prešernov trg 1. Fin. št. 1435/51 5448 MIX) Ljubljana, poverjeništvo aa finance dne 81. maja 1951. Trgovinski register Pri vsaki registraciji je sedež podjetja označen v besedilu, dan vpisa, spremembe ali izbrisa pa v datumu Izbrisi 195. Besedilo: I. C. Tschinkel, parna žaga in lesna industrija, Goriča vas pri Ribnici. Rg A I 158/3 5022 Besedilo: Rošler Oskar, lesna industrija na Ortnekn. Rg A II 78/2 5021 . Besedilo: Ing. A & M. Rndež, lesna industrija in trgovina v Ribrriei. Rg A IT 53/6 5023 Zaradi vpisa v register državnih gospodarskih podjetij pri Ministrstvu za finance LRS. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 12. maja 1961. Oglasi sodišč Amortizacije Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se polivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne 'TI R 524/51 5483 Blaznik Leopold, drž. uslužbenec v ievnici 203, prosi za amortizacijo vložne «jižice Ljudske posojilnice v Celju št. >028/22351, z vlogo 10.000 dan, z dne 17. VI. 1939 in vložne št. 4765/12475, z vlogo .2.907.50 din z dne 31. X. 1939. Priglasit vena rok: šest mesecev od te objave. Okrajno sodišče v Brežicah dne 29. maja 1951. I R 133/51—5 5362 Senčar Jelica, kmetica-zadrnžmea pri Mali Nedelji, p maj za amortizacijo svoje izgubljene hranilne knjižice bivše Hranilnice pr Mali Nedelji, št. 22/11, z vlogo 3842 din. I R 134/51—5 5363 Štuhec Ana. posestnica v Logarovelh 3, prosi za amortizacijo svoje izgubljene hranilne knjižice bivše Hranilnice in posojilnice v Križevcih, št. 6, z vlogo 1138 dinarjev. I R 135/51—5 5364 Kodoliič Marija, delavka Babine-:, sedaj v Domu onemoglih pri Mariji Snežni, prosi za amortizacijo svoje izgubljene hranilne knjižice bivše Okrajne posojilnice v Ljutomeru, št. 4332, z vlogo 1888 din. PriglasMveni rok v vseh primerih je: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 24. marca 1951. Razni oglasi Pozivi upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svojo obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali Št. VIII—3/1—51 5239 Mestno podjetje »Prašičjereja« in »živinorejska ekonomi jat, Jesenice, sta prešli v likvidacijo. Priglasitveni rok: petnajst dni od te objave . Predsednik likvidacijsko komisije Št. VIII—3/1-----51 5236 Mestno podjetje »Zagat, Jesenice, je Prešlo po odločbi MLO Jesenice dne 25. IV. 1951 v likvidacijo. Priglasitveni rok: petnajst dni od te objave. Predsednik likvidacijske komisije 6t. 89/51 5619 Po sklepu upravnega odbora z dne 18. V. 1951 je Kmetijska zadruga v Slamni vasj prešla v likvidacijo. Priglasitveni rok: do 15. juti jp 1951. Kmetijska zadruga Slamna vas 5629—3—1 Potrošniška zadruga, Tržič je po skle-Pu izrednega zbora dne 6. IV, 1950 pre-v likvidacijo. Priglasifverii rok: tri Mesece od tretje objave v Ur. listu LRS. Likvidatorji St. 168/51 5424 Upravni odbor KZ Zapoge je na občnem zboru 1. IV. 1951 sklenil, da preide zadruga v likvidacijo. Priglasitveni rok: do 30. VIII. 1951. Kmetij$' i zadruga Zapoge azgubljene listine preklicujejo Änderte Terezija, Ljubljana, Rimska 2, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5671 Apnenica RZ, Solkan, evid. tabbeo št. S—5695, tovornega avtomobila »Lancia«. 5525 Avbelj Martina^ Maribor, Tezno, Ptujska 8, osebno izkaznico reg. št. 19276, ser. št. 0008622, :zdano v Mariboru 22. XII. 1950. 5740 Bajuk Marija, Ljubljana, Tomšičeva 8, osebno izkaznico .izdano v Ljubljani. 5874 Berčič Stanislava, Ljubljana, Hrenova 17, šolsko spričevalo 6. razreda gimnazije za leto 1948/49- 5661 Bezjak Janez, Hajdoše 3 prt Ptuju, delovno knjižico št. 1261318, izdano v Ptji-ju 1947. 5745 Bomhlek Rozalija, Maribor, Stepinsonova 4, delovno knjižico št. 1253523. izdano v Dol. Lendavi 1948. 5731 Brand steter Slavica, Maribor, Gubčeva 6, osebno izkaznico reg. št. 18466, ser. št. 0576644, izdano v Selcah pri Mariboru. 5726 Brezovnik Marija, Čeplje 12, Vransko, osebno izkaznico reg. št. 9107, ser. št. F 0674922. 5490 Brunčič Katarina, Sp. Perčič 11 pri Sv. Trojici, osebno izkaznico reg. št. 19681, ser. št. 5075259, izdano pri Sv. Trojici 1951. 5725 Burger Jože, Ljubljana, Vodnikova 17. osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5799 Gebe Kristina, Selnica ob Dravi, osebno izkaznico reg. št 37088, ser. št. 0198557, izdano v Selnici 1951. 5736 Cegrad, Ljubljana, prometno tablico S—1208. 5805 Cesar Jože, Trbovlje, Loke 271, osebno izkaznico reg. št. 2337, ser. št. F 0715647. 5587 Cipot Franc, Polana 47, p. Puconci, osebno izkaznico za prebivalce obmejnega pasa, reg. št. 6501. ser. št. 0088201, izdano v Murski Soboti. 5588 Cokan Franc, Kljiučarovci 37, Ljutomer, reg št. 11265, ser. št. F 0644775. 5266 Cvetko Marija, roj. 18. VI. 1909, Mez-govše 68, Moškanjcd, osebno izkaznico reig. št. 27815, ser. št. F — 0271123, izdano 27. III. 1951. 8645 Čeh Alojzij, Maribor, Dravska 5, osebno izkaznico reg. št. 8359, ser. št. 0004569, izdano v Mariboru 7. XII. 1960. 5736 čelesnik Danica, Ljubljana, osebno izkaznico. izdano v Ljubljani. 5798 Češarek Marta, Ljubljana. Kongresni trg 18, osebno izkaznico, reg. št. 56150/51, ser. št. F 0078460, izdano v Ljubljani. 5920 črnac Roža, Ljubljana, Zaloška 5, osebna izkaznico, izdano v Ljubljani. 5644 Dennelj Albert, Ljubljana, Vošnjakova 10, avtomobilsko tablico S-914. 5428 Dežman Ivanka, Rodešče 20, Bled, osebno izkaznico reg. št. 18004, ser. številka 0823814. izdano v Radovljici. 5646 Dobnikar Mihael, Maribor, Studenci, Leningrajska 20, osebno izkaznico reg. št. 35639, ser. št. 26351, izdano v Mariboru 16. I. 1951. 5742 Dom Sonja, Zagrad 113, Celje, delovno knjižico, izdano od Tkalnice blačev ne, Celje. 5630 Emeršič Blaž, Maribor, Koroška 102, osebno izkaznico reg. št. 8783, ser. številka 0009993, izdano v Mariboru 12. XII. 1950 in prometno knjižico za !«*> številka 188881. 5752 Erlih Bogomila, Veržej, 123, preklic o izgubljen; osebni izkaznici reg. št- 11677, ser. št. F-0845187, izdano v Ljutomeru, objavljen v Uradnem listu LRS, številka 16/1951, ker se je listina medtem našla. k 4590 Ferbežar Ivan, postaja LM Moščanci, M. Sobota, uslužbensko izkaznico številka 54048, izdano 4. IX. 1947 v M. Soboti. 5371 Perčič Lojzka, Morje pri Framu, spričevalo o teoretičnem izpitu za kvalificiranega delavca krojaško-šiviIške stroke, izdano od Krajevnega podjetja v Račah pri Mariboru in učno pogodbo istega podjetja z reg št. 204/48 z dne 29. XII. 1948. 5753 Ferluga Viljem, Maribor, Tezno, Zagrebška 39, osebno izkaznico rog. številka 18970, ser. številka 0006316, izdano v Mariboru 18. XII. 1950. 5739 Fornazarič-Rožič Štefanija, Nova Gorica, Ajševica 17, osebno fzkaznVo ser. št. 0294134, reg. št. 39939. 5868 Frandolič Uršula, Ljubljana', Cenkovn 34, osebno izkaznico reg. št. 75149/51, ser. št F-0097459, izdano v Ljubljani. 5800 Golčnik Kristina, Loke 235, Trbovl je I, osebno izkaznico Po 71905/5747. 5343 Gozdna manipulacija Ve]. Tašče, delovno knjižico na ime Spelič Anton, gozdni delavec. 4945 Gruden Angela, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 15, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5924 Hegeduš Ivan, Maribor, Konstruktor, delovno knjižico št. 1306329, registrirano pri OLO Maribor pod št. 8329. 5750 Hercog Jože, Maribor, Meljska 53, osebno izkaznico reg. št. 29388, ser. številka 0022547, izdano v Mariboru 10. I. 1951. 5732 Herga Janez, Gab mik 8, J uršinci, osebno izkaznico, reg. št. 13288, ser. številka 0254602. 5526 Hlede Danica, Jesenice, Obrtniška 18, osebno izkaznico reg. št. 3960, ser. št. 0295741. 5527 Hren Teodor. Celje, Aškerčeva 4, delovno knjižico. 5632 .Takšetič Frančiška, Trpčane 42, Ilirska Bistrica, roj- 6. XII. 1903, osebno izkaznico reg. šl. 6497, ser. št. 0353807. 5323 Katavič Ivo, Ljubljana, Volaričeva 16, indeks rudarske metalurške fakulteto, izdan v Ljubljani in naborni izkaz, izdan od vojaškega odseka na Reki. ,5916 Kerčmar Josip. Križevci 221, osolimo izkaznico št. 0.0123560, reg. št. 41856, izdano v M. Soboti- 5287 h.btiš Anton, Maribor, Pobrežje, delavsko naselje 3b. osebno izkaznico reg. št. ±2488, ser. št. 0044689, izdatno v Mariboru 24. 11. 1951. 5741 Kham Mica, Ljubljana, Marijin trg 3, knjižico za kolo št. okvira 510432, izdano v Ljubljani. 5868 Klančnik Ivan, invalid, Šmartno ob Paki, izplačilno knjižico št. 2555, invalidsko knjižico in knjižico za četrtineko vožnjo. 5324 Kokalj Terezija, Ljubljana Kogojeva 6, svojo osebno izkaznico in osebno izkaznico na ime Kokalj Janez. 5650 Kolar Angelo, Maribor, Smetanova 42, osebno izkaznico, reg. št. 9010. ser. št. 0010220, izdamo v Mariboru 14. XII. 1950. 5748 Kolar Jože, Maribor, Maistrova 3, oseb-no izkaznico, reg. št. 6387, ser. številka 0016198, izdano v Mariboru 28. XII. 1950. 5734 Kolednik Roza, Stojnci 90, p. Markovci pri Ptuju osebno izkaznico. 5242 Kovač Franc, Maribor, Kamnica 41, osebno izkaznico, reg. št. 23448, ser. št. 0029866 izdano v Mariboru 17. I. 1951. 5737 Kovačič Francka, Ljubljana, Dravlje, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5802 Krajne Anica, Maribor, Splavarsk-; prebod 5, delovno knjižico, izdano v Mariboru 1947. 5749 Lavrih Amalija, St. Vid pri Stični, osebno izkaznico, izdano v Sežani. 5923 Leskovce Anton, Ljubljana, Drenikov vrh 1. spričevalo I. klasične gimnazije, izdano v Ljubljani. 5778 Logar Ernest, Mežica 84, evid. tablico za motorno kolo št. S—03568. 5495 Lorenčič Jože, klepar, Gradis. Stmišče pri Ptuju, delovno knjižico št. 1264363, izdano pri OLO Ptuj. 5530 Maksič Milorad, Ljubljana, Poljanski nasip 40, delovno knjižico, izdano v Ljubljani. 5843 Manko Helena, Rihtarovci 37, p. Slat. Radenci, osebno izkaznico, reg. št. 3412. ser. št. 0060111. 5425 Maričič Marjana. Ljubljana, Pokopališka 5, osebno izkaznico, reg. št 71869/51. ser. št. F 0094178, izdano v Ljubljani 5919 Milojevič Marija, Maribor, Tezno, V. blok, osebno izkaznico reg. št. 20140. ser. št. 0017486, izdano v Mariboru 1. V. 1951. 5730 Mizcrit Leo, Huje 54, Kranj osebno izkaznico. 5622 Modic Janez, Ljubljana, Črna ves 440. osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5847 Mrvar Ivana, Ljubljaan, Hotimirova 12. osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5921 Muck Peter, Ljubljana, Krakovski nasip 6. osebno izkaznico reg. št. 66618/51, ser. št. 0088928. izdano v Ljubljani. 5922 Mulej Jožefa, Plintovec, Zg. Kungota pri Mariboru, osebno izkaznico reg. št. 26223. ser. št. 0192155, izdano v Mariboru. 5729 Mulej Miha, Plintovec, Zg. Kungota pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 26137, serija 0192084, izdano v Mariboru. 5728 Okrajna zveza kmetijskih zadrug Ilirska Bistr-ca, delovno knjižico št. 1296651, izdano v Ilirski Bistrici na ime Cek Franc. 5644 Okrajni komite KPS, Postojna, avtomobilsko knjižico št. 12002, reg- št. 5406, izdano v Postojni za bivši Oblastni LO za Goriško oblast. 5589 Petelin Nežka, Polje, Zg. Kašelj 38. osebno izkaznico, reg. št. 72968/51, ser. Št. 0095278, izdano v Polju. 5846 Pirc Ivan, Ig pn Ljubljani,, delovno knjižico. 5248 Podobnik Anton, Ljubljana, Tržaška 16, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5806 Pogovc Milan, Ljubljana, Preradovičeva 12, osebno izkaznico reg. št. 18131/50, ser. št. F' 0040441, izdano v Ljubljani. 5918 Pohar Cilka, roj. 20. XI. 1898, Jesenice, Prešernova 31, osebno izkaznico ser. št. G 0351058. reg. št. 6348, izdano na Jesenicah. 5628 Porenta Albina, Ljubljana, Savska 13, osebno izkaznico. 5590 Poropat Ivana, roj. Dodič 24. XL 1914 v Obrovu, II. Bistrica, zdaj v Hrušici 100, H. Bistrica osebno izkaznico reg. št. 9355 ser. št. 0356665. 5925 Potočnik Jože, Maribor, Smetanova 48, delovno knjižico št. 1403726, izdano v Ljubljani 13. VI. 1947. 5733 Prek Janez, Ljubljana, Knafljeva ulica, spričevalo II. razreda VI. gimnazija, izdano v Ljubljani. 5917 Prosen Rok, PreserjA Podpeč 28, osebno izkaznico in knjižico za kolo, izdani v Preserju in režijsko letno karto, izdano v Ljubljani. 5807 Puhan Ana, roj. Hidič, Bogojina 12. Lendava, osebno izkaznico za prebivalca obmejnega pasu, ser. št. G 0223759, reg. št. 1049. izdano v Dol. Lendavi in izkaznico ljudske inšpekcije št. 000807, izdano 1951. 5376 Puhmajster Marija, Maribor, Pesniški dvor 14, osebno izkaznico reg. št. 25219, ser. št. 0174838 izdano v Pesnicj 1951. 5746 Pukl Terezija, Maribor, Strossmayerjeva 30, osebno izkaznico reg. št. 26261, ser. št. 0026969, izdano v Mariboru 13. I. 1951. 5743 Schoss Marija, Ljubljana, Ziherlova 30, osebno izkaznico, izdano v Ljubljeni. 5803 Sešek Aleksander, Ljubljana, Tyrševa 124, spričevalo IV. razreda gimnazije (mala matura). 5872 Sila Bia, Maribor, Kopališka 4, osebno izkaznico reg. št. 248, ser. št. 1858, izdano v Mariboru 24. XI. 1950. 5744 Simrajh Miha, žel. postaja Sv. Ožbalt ob Dravi, izkaznico za režijsko vožnjo št-94224 in osebno izkaznico št 21638. 5196 Skrbinšek Sonja, Ljubljana. Večna pot 3, osebno izkaznico, reg. št- 65411/51, ser. št. F 0087721 in knjižico za koto, izdani v Ljubljani. 5860 Slana Anton, roj. 17. XI. 1914, Juršinci 25 pri Ptuju, delovno knjižico številka 2799704. 5528 Slovnik Milan, Ljubljana Stari trg S, osebno izkaznico, naborno potrdilo in knjižico predvojaške vzgoje, izdano v Ljubljani. 5848 Smolej Jakob, Žirovnica 57, izkaznico za kolo št. okvira G 84161. 5294 Smolej Stane. Žirovnica 57, osebno izkaznico. 5295 Sorosi Jože, Ljubljana, Zg. Zadobrova 81, delovno knjižico in potrdilo za nabavo lovskega orožja, izdani v Ljubi jan:.. 5870 Stegnar Rudolf, Jesenice, Prešernova 10, delovno knjižico št. 1626914 izdano 18. XL 1948 od OLO Jesenice. 5624 Stepančič Milan, Domžale. Industrijska cesta 25, osebno izkaznico reg. št. 24118, ser. št. 0470028. 5373 Škvar Anton Robedišče 14, Tolmin, osebno izkaznico reg. št 4746, ser. št. G 0257456, izdano 22. XII. 1950 v Tolminu. 5873 Sömen Helena, roj. 17. II. 1922, Dolnja Lendava, Vodna ul. 10, delavka, osebno izkaznico za prebivalce obmejnega pasu res št. 5659, ser. št. G 0228369, izdano 22.' I. 1951. . 5648 Springer Terezija, Maribor, Strossma-yerjßva 10, osebno izkaznico reg. številka 45552, ser. št. 47639. izdano v Mariboru 28. III. 1951. 5747 Štiherl Anton, Radovljica, osebno izkaznico in knjižico za kolo št. 52678, izdani v Radovljici. 5804 Učakar Franc, Bela 12, Špitalič pri Kamniku, osebno izkaznico reg. M. 16 124, ser. št. 0462034, izdano v Kamniku. 5115 Uhler Trude, Maribor, Belokranjska 1, osebno izkaznico reg. št 46186, ser. St. 0048431, izdano v Mariboru 17. IV. 1951. 5727 Vernik Jože, Slov. Bistrica, spričevalo III. razreda klasične gimnazije v Ljubljani. 5808 Verstovšek Silvo, zdravilišče Novo Celje, delovno knjižico, izdano od urada za delovno salo v Celju. 5629 Vola ve Marija, Maribor, Ulica heroja Staneta 14, osebno izkaznico reg. št. 2809, ser. št. 0015121, izdano v Mariboru 26. XII. 1950. 5Ö88 Vrše« Ivan, Maribor. Melje, Internat IKž, osebno izkaznico reg. št. 48029, ser. št. 0048551, izdamo v Mariboru 14. IV-1951. i 5751 Vrterič Vinko, Medmurje, Pod-ttrren. delovno knjižico, izdano od Proizvodnje nafte, Dolnja Lendava. 5633 Zadravec Pavel, roj. 28. IV. 1904, Ia>-peršice 48, Ormož, osebno izkaznico reg. številka 19803. izdano v Ptuju. 5625 Zadravec Pavla, roj. 11. L 1900, Loper-šice 48, Ormož, osebno izkaznico, izdamo v Ptuju. 5626 Zdolšek Marija, Selce 15, Celje, delovno knjižico, izdano od. Tovarne emajiurame posode. Celje. 5631 Zorko Peter, Gradis, Stmišče pri Ptuju, osebno izkaznico št. 3170 ia osebno izkaznico št. 11174 na ime Zoriao Ge ra. 5427 Zule Jože, Domžale, osebno izkaznico reg. št. 24933, ser. št. 0470843, izdamo V Domžalah. 5$®’ Izdaja »Uradni list LRS«. Direktor in odgovorni urednik; dr. Rastko Močnik, tiska tiskarna »Toneta Tomsiča< v Ljubljani