8t. 10. V Gorlel, due 4. decembra 1919. L«tnik II. Izhaja v Gorici vsak četitek opoludne. Velja do konca leta L. 1. Posamezna številke se dobivajo v raznih go- riških trasikah in trgo- vinah po 15 stot. GORISKA STRÄZA Naitcr.n.a i aj te pcülja ra vpiavniŠlvo .Gtri- Ske Straže* v Gcrici, ulica Vetturini 9, ck>pisi pa na urtdmštvo ravno- tatn. Oglasi se računa.o v štrini enega stolpka 1 D m visokosli 2a enkiat 50 st., za \eclnat po dogovvru. Rokopisi «e lit- viača-c. Naša drušfva - na plan! Mi Slovenci smo imeli v zasedenem ozemlju krasno razpredeno društveno organizacijo. Stranke vseh barv so polagale prav vroče svojim pristašem na srce, naj se zbirajo v društvih: izobraževalnih, bralnih in pevskih, telovadnih in gospcdarskih itd. In drustva so rastla a ne samo na papirju. tcmveč ogromna večina teh je tudi v resnici vstrajno delo- vala, kar se ie eutilo prav posebno v zadnjih letih pred izbruhom svetovnega požara na vseh poljih našega narodnega življenja. Imeli smo v Gorici dve društveni središči: »Krščansko socijalno zvezo«, in »Zvezo narodnih društev«. Razen teh sta Goriška Sokolska župa in Orlovska zveza prav krepko tek- movali. da sta razširili pravo umevanje telcvadbe do zadnjih kotov naše zemlje. Nasa gospodarska drust- va pa so postajaia čimdalie odk>čilnejši činitelji pri napredku in gcispodarski samoosvojitvi slovenskega ljudstva. Veliki pomen zadružne misli je prodrl do najširših ljudskih plasti. Vse to smo imeli in naši lju- dje, ki so morali vsled vojrfcga divjanja v begun- stvo, so se prav radi pobahali z našimi kulturnimi in gospcdarskimi organizacijami med tujci, kamor jih je usoda zanesla. Tudi dancs je še dosti ljudi med nami, ki se ra- di vdarijo na prsi, češ: imeli smo pred vctjno to in to, vidiš prijatelj, da nismo mevže. Res je to, toda s tern nam ni prav nič pomagano, ker od samih spominov na lepo pretekiost ne moremo živeti v nelepi seda njosti. Tudi tujec, ki prihaja med nas, bo sodil naš narod Ie po tem, kar ima in kar se trudi. da si zopet vstvari. a ne po hvalisanju preteklosti. To mora biti danes že vsakcinur jasno. Vojna nam je vzela vse, škodovala je ogroinno tudi našim društvom. A kakor se trudimo, da übno- vimo svoje poruscne domove, razkopane vinograde, i'dkc- inoramo krepko zastaviti vse svoje sile, da zo- pct oživimo naša društva po vseh naših krajih do zsdujega koti1, kjer biva naš človek. Vsa naša dništ- va se morajo zopct obuditi k življeniu in tvoriti vsa- kn v svojem oko'isu trdno opirališčc za naše kultur- m> in •icspctlarskr delo. Zdaj s& >x nastopili dolgi zimski večeri, naše ljudstvo ima več časa, vsled tega naj se izrabi ta prilika, da se napravijo vsi potrebni koraki za obudi- tev naših izobraževalnih crganizacij. To vprašanje je prevažno; vsak dan zamude nam je v neizmenio škodo. Menim, da bi ne bilo odvcč, ako bi se tudi drufc'i oglasili z morebitnimi nasveti in predlogi. S cincanjem, zdihovanjem in tožbo c sedanjih nezno- snih razmerah ne odpravimo ničesar, le krepko in smotrcno delo vedno in povsod. nas more rešiti in nam izboljšati naš težavni položaj, v katerega nas je pahnila zločinska vojna brez na.se krivde. Zato pa vsi, prav vsi, na krcv, da otmemo svojo ladjo in da vstvarimo dobro podlago za nadaljni svcj kultu- ni in gospodarski napredek. Volifve v Italiji. Značilno za volitve v Italiji je dejstvo, da se meščanski srednji sloji niso udeležili volitev. Med njimi vlada splošna nezadovoljnost radi sedanjih obupnih razmer. Pcmanjkanje živil in draginja je v mestih vedno večja, ker mora država tiskati in raz- sipati miljarde bankovcev za izplačilo svojih dolgov, ker za sedaj ni mogoč drugi način izplačevanja dr- žavnega dolga. Na tak način se pa gre nasproti po- gubi in obupu in ni čuda, da ni od meščanskega sred- njega stanu glasovala niti polovica volilcev, kateri so se držali načela cbupancev: delavec vidi svojo rešitev v socijalizmu, kmet v Ijudski stranki, a mi, od vseh prevarani in na poti v siromašvto. kam naj se mi obrnemo? Ta nezadovoljncst je spojena s splošnim razoča- ranjem, ki so ga nudili dogodki po vojni. Liberalno meščanstvo je morale doživeti popolen poraz ita- ljanske diplomacije v Parizu, in Anglija in Amerika nista kazala nobenega zanimanja za gospodarske težnje Italije po vcjni. Zdi se, kct bi ti dve državi ne upošteva^e več svoje stare zaveznice, ki je navse- zadnje napravila svojo dolžnost in gre sedaj radi te- ga na trnjevo pot temne prihodnjosti. Liberalno meščanstvo v Italiji je bilo nositelj velike nacijonalnc-imperijalistične ideje in je toliko ča sa in z velikim hrupom in vriščem naganjalo neraz- sodne ljudske mase na vojno, da jo je slednjič Italija napovedala, opirajoč se ravno na te srednje sloje. A prišlo je drugače. Prišlr. ie vojna z nepregled- nimi posledicami in je po petih letih prinesla obra- čun. Strahovit poraz liberalne stranke v Italiji in po- pe Ina zmaga ljudske stranke in socijalistov, ki ude- rejo sedaj kot vihar ljudske nevolje v zbornico, je sijajen dokaz, da niso hotele široke plasti italjanske- ga naroda vojne, ki je ravno Italiji povzročilai toliko zla in da ne pride več ona stranka na površje, ki se je s sedanjim molkom pri volitvah sama sebe obso- diia in ki je že 25 let odločevala c> usodi Italije. Kaj bo sedaj? Liberalne stranke vseh struj so izgubile okolu 200 mandatov in štejejo sedaj nekaj čez 200 poslancev; to število je premajhno, da bi te stranke tudi v slučaju, da nastopajo skupno, mogle same odločevati. Socijalisti štejejo z demokrati in republikanci tudi skoraj 200 poslancev, a ljudska stranka jih ima sto. Iz teh številk se razvidi takoj, da bo treba prihodnji vladi krpati. Če in kako se ji to posreči, je za sedaj nemogoče prorokovati. Za nas v zasedenem ozemlju je za sedaj iz narodnih ozirov velepomembno, da je po- ražena nacijonalistična liberalna struja in da je zma- gala na celi črti socijalna demokracija. Ta prevrat bamo v kratkem neposred.no občutili. Na drugi strani nas učijo te volitve, da je vojna sicer sama na sebi grozna, ali navsezadnje ima tudi svojo dobro stran: očisti politično ozračje kot nevi- hta. Ako je komu potres porušil hiso, bo sezidal no- vo, počasi in s težavaini ali morda bo lepša in udob- nejša kot prejšnja. V Italiji se je pri zadnjih Volitvah vršil isti pro- ces, kot se bo, oziroma se je že vršil po vojni v vseh državah: stranke brez prave organizacije in brez ljudskih mas, stranke, ki morajo ob vsaki priloznosti in v vsaki državi ali deželi s politiko, koje obzorje ne sega čez ono s cerkvenega stolpa, krpati in širiti svoj program, izginjajo prej ali slej med dvemi nabi- jali; demokracijo vseh struj in krščansko ljudsko stranko. Zveza slovenskih županstev in njeno zborovanje dne 27.nov. V četrtek dne 27. nov. bi se imel vršiti v Gorici redni obeni zbor »Zveze slovenskih županstev«. Ta zveza je naša najvažnejša gospodarska institucija, obsegajoč 105 občin na Goriškem; ker se je pa raz- tegnil delokrog komisarja za avtonomne zadeve Qo- riške tudi na zasedeni del Kranjske in Koroške (Ziljska in Kanalska dolina), bi Zveza rada razsirila avtonomatično svoj delokrog tudi na te občine, tako da bi združila kakih 170 županstev. Delovanje Zveze bi bikx ravno v sedanjem času neizmerne važnosti. Qre za velevažna vprašanja voj- nih odšk^dnin, podpor. bc^nnce^ itr?_ Ravno v tana- men in da se Zveza v smislu sedanjih potreb reorga- nizira, je bil sklican občni zbor v Gorico. Civilni komisar °ottardi je pa z dopisom z dne 20. nov. občni zbor kratkomalo prepovedal, sklice- vaje se na avstrijski drustyeni zakon iz 1. 1867. -- Predsednik Zveze je bil klican h karabinirjem, kjer se mu je reklo, naj se raje briga za družino in obei- no, v kateri še ni nobenega italijanskega napisa. ~ Zveza se je obrnila na to z brzojavnim protestom v Rim in v Trst. Generaini civ. kemisar je poklical brzojavno k sebi deputaeijo županov v Trst, ki se je oglasila v sredo dne 26. ckt. pri eksc. Ciuffelli-ju. V razgovoru, ki je trajal tri četrt ure, mu je deputaeija razložila pemen in namen Zveze; razpravljala so se tudi druga vprasanja. Iz vsega razgovora je bilo Pri vfpaveu. Živimo v dobi stavk. Ni ga dnevnika, ki bi nam iie princsel vesti o kaki ncvi stavki. In kdo vse že ne stavka dandanes! V New Ycrku so stavkali gle- dališčni igralci. V tem njihovem boju jih je podpiralo vse obeinstvo, pa naj je že pcsečalo gledališča ali ne. Podjetja so se morala slednjič iidati, zvišala so place igralcem. obenem pa tudi ceno vstopnicam, kar je povzročilo takojšnjo stavko občinstva. Igralci so sicer igrali, a igrali so praznirn sedežem in še bolj praznim mošnjičkom podjetnikov. Ko se pa poleže stavka cbčinstva, prično stavkati podjetniki sami in umetnost postane žoga, katero vrže ta z roko, brcne drugi z nogo in cdbije tretii z glavo. V Bostonu so stavkali nicstni redarji. Ta stavka je trajala samo 24 ur. Redarji se sicer niso mogli ponašati s pozitivnim uspehom, pač pa mesto samo. Po preteku enega dne sploh ni bilo kaj varovati in ščititi, ker so v tem času roparji in tatovi že vse poropali in pokradli. Prizanesli niso niti samim redarjem, ki niso smeli, zvesti svoji dani stavkarski prisegi, braniti lastnin- ske pravice. V Firence so stavkalc babice. Kako je bilo s to stavko, nismo mogli dognati iz čascpisov -- zadeva je bila za javnost predelikatna, — toda prijatelj. ki se je vrnil ni dolgo od tega iz tega mesta, nam ni vcdel ničesar poročati, iz česar sklepamo, da so se potolažile babice, očetje in novorojenčki. Da pa stavkajo stavci zdaj tu, zdaj tarn, ni nič čud- nega. Strcc in stavka morata biti, če sodimo že po besedah, v najblizjem scrodstvu. Po vsi naši deželi je objavljen takozvani »Cal- miere«, cenik za najpotrebnejše stvrari. V tem ceniku je določena tudi cena perutnini. Piščanci in kokoši in sem spadajo tudi petelini, se plačujejo po 7 L, kilo žive vage. In vendar se je zgodil v naši deželi izje- men slučaj. da je plačala kmetica za petelina črez 7v50 lir, ako seštejemo stroške njenega odvetnika, stncske odvetnika njene nasprotnice. stroške sod- nijske komisije in druge take malenkosti. In bil je to čisto navaden petelin. Pobrskal je nekoliko po dvo- rišču in vzdignil tak prah, da je postaloi vse pozorno. Karabinirji so poizvedovali, sodnija je določila ko- misijo in ogled na lieu mesta in tej komisiji so se pridružili odvetniki. »Kam pa greste?«, jih je vpra- šal radoveden potnik. »Na petelina!«, je dobil odgo- vor. »Brez pušk in brez lovske >c iznenadili štiri vojake, ki niso pričakovaii take insnekcije. Oblegani vojaki so fantom zastomj žugali hi zastonj jih prosili, naj jih spuste, dokler niso prisli irožniki, ki so jih spravili v varnejši kraj. Nepricako- ani gostje so bili že ves denar potlačili v žepe. Avtomobilska zveza Bovec - Kobarid - Sv. Lu- cija. Ootovo je avtomobilska zveza Bovec - Sv. Lu- uja zelo koristna naprava vojaške intendance, a je i '»ristna v prvi vrsti samo za isto ter ima še mnogo ücdostatkov. Avtomobili, ki vozijo, so navadni lahki i »vorni avtomcbili, ki so samo z navadno plahto po- Miti, kar lahko potnike obvaruje pred dežjem, ni- 1 akor pa ne pred mrazom, ki bo posebno sedaj v 'iinskem času zelo neprijeten spremljevalec za vsa- fcega, ki mora potovati. Aytomobila vozita le dva za ivilno prebivalstvo in to tako, da se y Kcbaridu MeCata ana dva, ki prideta iz Bovca in imata zvezo z vlakom, ki odhaja ob H'30 predpoldne iz Sv. Lu- -ijc To je za potnike premalo zveze. oni morajo "stajati n. pr. Cez noč v Tolminu, če imajo tarn oprav- Ke. s tem zapravljajo čas in denar, ali pa morajo ho- J'.ti peš. Vsaj še eden avtomobil bi se moral uposta- viti za civilno prebivalstvo. Potem ti avtomobili pre- 'uifjlo voziio. Vojaški avtomobili so že znani, da vo- z:jo najhitreje in najvratolomneje, a najvratolomnejši •>J najhitrejših so avtcmobili »corriere«. Seveda je to šoferju ali morebiti vojakom in mogoče tudi koje- mu potniku v zabavo. A z avtomobilom se vozijo tu- di stari ljudje in ženske, ki so v vednem strahu, da *e prigodi kaka nesreča. Če primerjamo avtomobil- sko zvezo v mirni dobi med Sv. Lucijo in Trbižem, s>c moramo čez sedanjo zvezo resno pritoževati. Se- veda je tudi ta sedanja koristna, a če že piačamo §e Precej visoko voznino, lahko tudi zahtevamo plačilu orirnerno udobnost. V mirni dobi je vozil avtomobil večkrat na dan, in sicer tako. da smo lahko zjutraj urišli k vlaku ter imeli za nazaj od večernega vlaka tudi zvezo. Govori se. da je neko podjetje prosilo. da bi se iTiu dovolilo vzdrževati avtomobilsko zvezo Bavec - LW. Lucija s privatnim avtomobilom, a mti je bila Drošnja odbita. Zakaj? Civilno podjetje bi po naših mislih gotovo gledalo na to, da bi vspostavilo boljšo zv'ezo in za gotov denar tudi občinstvo boljše po- streglo. Merodajne oblasti imajo pa skrbeti za to, da se ljudstvu omogoči kolikor mogoče veliko in udob- •iih zvez, kar je tudi sploh v občno korist Domače vestL »Oorlgka Straža« v letu 1920. Po dolgem razmiSljanju in posvetoyaaiju z raz- nimi sorojaki, smo z ozirom na razne težkoče in ovi- re prisli do zaključka, da bcmo za enkrat tudi v no- vem letu izdajali list le enkrat na teden. Upostevaje na eni strani med drugim naš go- spodarski položaj in na drugi silno draginjo, ki nam naklada toliko žrtev in bremen. sma se bali. da, bi naše ljudstvo, ki večkrat še za kruh nlma. pri naj- boljši volji ne moglo segati po svojem domačem li- stu, ki ga je — toot nam-kaze število naročnikov vzljubilo in sprejelo popolnoma za svo|ega. Da ne govorimo tu o dragem, naj cmenimo samo še nad vse žalostno in sramotno slabe in še vedno neureje- ne poštne zveze po naši deželi, kar je za prospeh večkrat izhajajočega lista velikanske vaznosti. Vemo sicer, da ne bodo s tem našim sklepom vsi zadovoljni. da se bo to mnogim zdelo premalo. Te prosimo za sedaj še potrpljenja. Potolažijo naj se za enkrat malo s tem, da ba oWika (format) lista v no- vem letu nekaj večja, da bomo oskrbeli od časa listu po možnosti tudi prilogo. List bo stal: Celo leto 8 L, pol leta 5 L, četrt leta 2 In pol L, me- sečno 1 L. Za inozemstvo 12 L, celo leta Posamezna številka 15 stotink. Plačati ie treba naprei! Ceno lista smo znižali do skrajnih mej, da damo taiko možnost tudi revnejšim, da se narocijo na »Qo- riško Straža«. Če se bo to komu. ki ima morda kaj več pod palcem, zdelo premalo naj v svojeni ogor- čenju sede ter napiše na nas ukor — v obliki »naikaz- nice« z opazko: »Pošiljam 10, 20, 100 lir kot dar Goriški Straži«. Ta ukor bo rodoljuben in bogo- ljuben. Ce ie narččnina nizlta, bodi pa števiio naročni- kov visoko! Zato prosimo SS- poverjenike. da pri- čnejo takoj pobirati naročnino za leto 1920. List osta- ne za ljudstvo, kar je bil do sedaj; radi tega upamo, da nam bo novo leto prineslo lepo število novih na- rocnikov. »Goriška Straža« v vsako his«! JVa delo za »Goriško Stražo«! »Goriška Straža« stane do konec leta eno liro. Umrl je 15. novembra Frančišek Habe nai Gočah pri Vipavi, v starcsti 67 let. Pokojnik je bil lastnik velikega posestva, vzoren gospodar in kletar. Qo- stoljubnost njegova je bila znana daleč na okoli. V zasebnem in javnem življenju je bil vedno veren mož. N. p. v m.! Slovenske sole v Gorici. Stariši poprašujejo ne- prestano in z veliko skrbjo, kedaj se otvorijo v Gorici slovenske ljudske in druge sole. Odgovarjamo, da so se storili vsi potrebni koraki in sicer nele enkrat, ampak večkrat, a da nimamo še nobenega odgovo- ra. Prosili in zahtevali bomo energično, dokler se ne izpolnijo naše pravice, ki jih imamo do omike nasega ljudstva. Mi nočemo analfabetov! Mi hočemo biti se nadalje omikan narod. To naj vedo merodajni krogi. Šol nam dajte, ki smo jih imeli prej! Dokler se nam ne izpolnijo pravične zaJiteve, naj slovenski stariši sami skrbe, da se otroci nauče pi- sanju in računanju! Podučujte po družinah sami, dai ne bo med nami analfabetov! Krščanski nauk v šoli. Kakor pri nas. je hotela ital. vlada tudi na juznem Tirolskem odpraviti kr- ščanski nauk iz šol. Računala je najbrže na potrpež- ljivost in nezavednost ljudstva. Toda zadela je na odpor, in umaknila je svoj odlok. Bodimo zavedni in napredni tudi pri nas! Zahte- vajmo odločno, naj se vlada strogo drži zakonov in volje ljudstva. Drugega ne vprašamo. Krščanski nauk, ki je podlaga prave »mike, mora biti tudi za naprei del šolskega poduka in se ima torej poduče- vati med šolskimi urami. Podučevati ga morajoi ose- be, ki so postavljene od cerkvene oblasti. torej du- hovniki ali izjemoma take civilne osebe, ki so od cerkvene oblasti pooblaščene. Slovenci. dokažimo, da smo zavedni! Pripravlja se drugi natis Koledarja, ki izide za novo leto. Prvega natisa se je razprodalo 10.000 iz- vodov. Nova naročila že prihajajo; kdor si ni še omi- slil Koledarja, naj se zglasi osebno ali pismeno v »Na- rodni tiskarni« y Gorici od 15. t. m., in naj ob enem pošlje tudi število novih naročnikov. katere je pri- dobil za drugi natis. Cena je 2'60 L. Trg Sv. Andreja je bil precej slabo obiskan, in ni dosegel one višine prometa iz dobrih starih časov. Prodajalnih kolib je bilo na Travniku mnogo manj kot v prejšnjih letih, a kričači, ki so ponujali rado- vednemu občinstvu yse mogoče in nemiagoce stvari, so bili na vseh koncih in krajih. »Komedije, med te- mi tradicijonelni »ringl špil« in barke, so izginile po- polnoma. Kie so žveplenke? Jedenkrat primanjkuje tctba- ka, drugikrat olja in riža, a pomanjkanje žveplenk je v mestu v zadnjih dnevih doseglo že vrhunec. Ljudje tavajo s prodajalne v prodajalno, ai žveplenk ni ni- kjer. Pomanjkanje povsod, a navzlic temu plavamo v obilici — blata. 2elezniški tarifi so se podražili s 1. decembrom: in sicer pri osebnem prometu za prvi razred za 41 lodstotkov, pri drugem razredu za 30 in pTi tretjem na splošno za 20 odstotkov. Ravno tako so se po- dražili občutni tarifi pri blaigovnem prmetu in sicer za 40 do 50 odstotkov. Okrajna bolniška bla^ajna v Gorici. vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 7. dec. sH9 ob 10 uri zjutraj v Qorici v blagajniskih prostoxih ul. Q. Leopardi 6 I. Za »PuSkega pri}atel]a« so darovali po 10 lir: Q. dež. sodni svetnik A. Komavec, g. sodni svetnik L MaSera in g. Fr. Špacapan (Oor. Trebuša). Izgubljeno. V torek okrog poldne je izgubila oseba z j^ežele v sredini mesta (na Travniku) lepo svoto denarja z listnicb vred. Najditelj je uljudno na- prošen, da nesrečnežu, ki živi le od dela svojih rok - vrne denar potom našega upravništva, kjer dobi za najdeno pošteno nagrado. Kolkovanje bankovcev v JitgostavUL V zmislu vladne naredbe se je pričelo v Jugoslavia kolkova- nje žigosanih bankovcev. Ta odredba je bila nujno potrebna, da se država reši neprepečatenih in zlo- rabno prepečatenih bankovcev, katerih se ie zaneslo že več miljard v državo. Radi tega sa vse meje za- prte in je obustavljeno vidiranje potnih \\stov\ v Ju- goslavijo do 14. t. m. Pri kolkovanju, pri katerem se prilepi na vsak žigotsan bankovec še državni kolgk. dotri stranka 80 odstotkov v kolkovanje predložene svote v kol- kovanih bankovcih, za 20 odstotkov v kolkovanje predlozene svote pa priznanico. Na ta način vzame država 20 odstotkov bankovcev iz prometa in izda zanje svogečasno izplačljive priznanice. Ako bi imel kdo izmed naših ljudii tostran de- markacijske črte žigosane bankovce, nai se toraj požuri. dokler je Še čas. Regulaciia valute v zasedenem ozemlju. Ker nam danes primanjkuje prostora, da bi se mogli podrob- nejše baviti z novim zakonom o valuti, bomo pri- občili pirhodnjič daljši članek o tem zakonu. Za se- daj naj omenjamo, da bo država od 25. februarja do 30. junija prih. leta izplačala vsem onim. ki so že menjali pri državnih blagajnah krone v lire na pod- lagi 40 odstotkov, še dvajset odstotkov. — Za one serije lir, ki so imele svoječasno z odlokom. 9. de- cembra 1918 oziroma 27. februarja t. 1. prisilni kurz; K 2'50 za liro, bo država v gori navedenem roku iz- plačalai se 50 cent, za vsako liro in sicer sledečih se- r|j bankovcev: LI — ser. 91; L 2 — ser. 61; Lo- ser, od 3227 do 3236 in od 3183 do 3212; L 10 - ser. od 2561 od 2590 in od 2607 do 26iq. Predsednik begunske posredovalnice v Ljublja- ni nas naproša, naj opozorimo vsa županstva go- riskega in sežan. oikraja, naj pošljejo za vse one be- gunce, ki se nahajajo še v Sloveniji, potrdilo na na- slov posredovalnice, da ima dotični begunec, ki se hoče vrniti domov, preskrbljeno stanovanje oziroma posestvo v občini. Atentat na zaloge municiie v Zagraju. V nede- ljo zvečer je pri municijskih skladiščih postavljena vojaška straža preprečila atentat, ki bi imel za eel Zagraj nepregledne posledice. Neznani zlikovci, ki so že napeljali vžigalno vrvico v granato brez za- maška, so pravočasno zbežali. ~ Zadnji čas je že, da se spravi zaloge razstreliva v neobljudene kraje. Vprašanja in odgovori. A. K. v Tolminu. Ako so bili dotični gospodje ta- ko »iini«, da so Vam vse stanovanje pomazali in ce- lo Vase stvari odnesli in ste itak celo zadevo nazna- nila karabinirjem, kjer je zaspala, potem bo stvar najbrže naprej spala. Ako imate škodo na hisi, napravite predlog na sodnijo, naj Vam to skodo ceni. J. P. v Sežečah. Ako Vam bi sodnija že ugoto- vila škodo na hiši, oziroma zemljišču (gozdu, trti, sadnem drevju), dobite za sedaj le 3 odstotno poscc- jilo za to škodo in sicer le 50% povzroičene škode. Odškodnino dobite izplačano šele po aneksiji ozem- lja od strani Italije. R. N. y Ajdovščini. Naknadno Vam moramo spo- ročiti, da imajo vdova in sorodniki pravico do pen- zije le tedaj, ko se bo to ozemlje anektirak*. Radi te- ga naj opustijo vsi prizadeti vsako vlaganje prošeni za sedaj. T. P. v Tržiču. Ker je Vas zadnji naš članek o vojnih odškodninah in rekvizicijah yznemiril, čes, država toraj ni primorana plačati vojnih odskodnin in jih radi tega morda ne bo izplačala. Vam moramo povedati sledeče: ysaka država je moralno primo- rana, da izplača vojno odškodnino in bo to tudi sto- rila, v najslabšem slučaju s pomočjoi Zveze narodov. Izplačevanje vojne odškodnine se boi gotovo zavle- klo, ali vsaka država bo v slučajih nujne potrebe tu- di nujno posredovala, da vdobijo najpotrebnejsi od- škodnino prej kot mogoče izplačano. — Za našo osi- romašeno in od vojne tako prizadeto deželo se bo tä- ka akcija gotovo prej kot mogoče uvedla. Treba bo pred vsem enotnega nastopanja od naše strani. F. B. v Tolminu. Vprašajte na tamošnjem gla- varstvu, ali je treba za službo gozdnega čuvaja zna-. nje italjanskega jezika. Po našem mnenju tega ni treba. N. N. v Štanjelu. Dotični, ki Vam hoče kratiti pravico do posesti parcele, katera je v Vaši lasti že 60 let, seveda nima do te parcele nobene pravice, tu- di ako ste imei ves čas le užitek te parcele. A. §. v Krasnem. Ako Vam je granata ubila očeta in brata, napravite za sedaj prošnjo na Vrhovno po- veljstvo (potom županstvai), naj se Vam prisodi ka- ka podpora. Pravico do penzije oziroma enkratne odškodnine bodete imela šele tedaj ko in če postanete italjanska državljanka. Zglasite se radi prošnje izje- moima osebno pri nas, morda v torek od 10—12. 0. G. v Skopem. Ako imate v rokah kak doku- ment o prodaji dotične parcele, lahko zahtevate iz- plačilo, drugače ne. 1. K. v Kobaridu. Zahtevajte od druzbe »Feniks« izplačilo že plačanih obrokov. R. S. v Ljubljani. Veseli nas, da sega zanimanje za to našo rubrikio že tako daleč. Kar se tiče Vaših vprašanj je najbolje. da se obrnete osebno na ame- rikanski konzulat v Trstu, Via S. Caterina 1; ta urad je odprt od 9--12 in od 3—5. Od tega konzulata smo dobili le pismeno obvestilo, da ponuja »Maritime Na- vigation Company, New York, Battery Place I7« antracit v vsaki množini in da je cena brez konku- rence. Od zneska, ki ste nam ga hoteli po Vašem po- sredoyalcu vrcčiti, smo si pridržali le 50 cent, za poštnino. Opozarjamo Vas in druge naročnike, ki se zanimajo za naše »Odgovcre«, da smo vsem brez- plačno na razpolago, a zahtevamo le, da je dotični naročnik. Ako ni še. naj se takoj naroči. T. P. v Nabrežini. Katera je največja tovarna železniških strojev v Evropi? Ker gre za stavo, ho- čemo biti točni: največja tcvarna lokomotiv v Evro- pi (in na svetu sploh) je sedaj nekdanja največja li- varna topov, Krupova tovarna v Essenu. Ta tovar- na bo izdelovala letno 300 lokomotiv s tenderji in 2400 železniških vozov. Tozadevna pogcdba Kruppo- vih tvornic z nemško državo je žc sklenjena. Zanimivosfi. Vrhunec prdrznosti. V privatno stanovanje graškega tovarnarja sta prišla mcža. ki sta polago- ma cbvestila gospoda. da so zločinci ulomili v nje- govo pisarno. Iz blagajne so pobrali samo pol škat- lje sportov, vse drugo, kakor terjatve na avstrijski vojni erar, listine o vojnih posojilili so pustili. Me- neč, da ima pred seboj detektiva, se jima tovarnar zahvali za informacije in se zelo začudi ko ga prosi mlajši za napitnino, češ: »Midva, sama sva ulomila pri vas, tri ure sva se trudilu in naporno delala po noči in pri tem sva požgala cc!o, drago svečo in vse to ~ brez uspeha-« Dandancs hoče biti pač vsak de- lavec plačan. Listnica uredništva. Mnogc dopisov smo morali za to številko odložiti. Dcpisniki naj nam to oproste. Prhodnjic. Dopisnike na deželi prosimo, naj se pridno ogla- šajo z dopisi. Obveščajo naj nas o vseh d&godkih iz svojcga okoliša, mi bomo radevoljc priobčevali vse, kar zanima naše čitatelje. TEPENSKI KOLEDAR. DECEMBER. ". nedelja, 2. adventna, t Ambrcsij, 8. ponedeljek, Brezmadežno spočetje Mar. Dev. 9. torek, Peter For., Sirij; 10. sreda. Laurctanska Mati Božja, Judita; 11. četrtek, Damaz, Trazon; 12. petek, Sinezij, Epimali; 13. sobota, Lucija, Otilija. Izšel je: ~ „Vedež"! ¦*> za leto 1920. Zbog vsakcvrstne in zanimive vsebine, prekaša »Vedež« vse svoje prednike! Radi praktičnejšega prcgleda, razvrstil je »Ve- dež« svojo vsebino na štiri dele in sicer 1.) Za vsaki dan, 2.) Statistika, 3.) Zabava in pouk. 4.) Zapisnik. Z ozirom na veliko število c-djcmalccv, je zvišal »Vedež« dobitke in darila svojim srečnim naročni- kom na število 100. »Vedež« odhaja med ljudstvo s polno torbo, da niti sain Sv. Miklavž mu ne more delati konkurencc. Lično vezan stane L 2. istočasno je izšei: , „Gospodinjski koledar" za leto 1920. brez katerega gotovo ne ostane ncbena pridna in skrbna gospodinja. kcr polcg zapisnik a za vsak dan v letu in seznama za perilo. bo naški naša gospodinja v svojem Koledarju vse polno podukov in navodil posebno glcde vzgoje itd. »Gospodinjski koledar« jc vsaki gospodinji naj- boljša opora. Kar je človeku vera, to je »Gcspodinj- ski Koledar« pridni gospodinji! Trdo vezan stane L 4. Založništvc in razprodaja J. ŠT0KA knjigarna in papirnica TEST. UL. MILAMO 37. »Vedež« in »Gospodinjski Koledar« se dobita v prodajalni Kat. tiskr društva v Gorici v Montovi hiši. Tovarna za bombaževino v Trobaso - Intra (LAGO MAGGIORE). CENTRALNA ZALOGA: Milan. Podružnice: Torin, Trst, Reka, Trident, Bombay, Smirna. Zaloga na debelo v Gorici, »astopana po go«p. ARTUR-JU BCMESCHI, se je preložila iz ulice Via Teatro st. 6 v isto alico na it. 12 (znotraj, v bivše poštne prostore). Izdaja kcnsorcij .Goriške Straže*. Odgovorni urednik: Josip VimpolSek. {Tiska .Narodna Tiskaraa* t Gorici. Anton Brescak velika trgovina 8 pohiitvom vseh vrst Borica, Via Carducci If PETER GBUDEN G o r i c a - Piazza Grande 6 - G o r i c a PriporoČa svojo zalcgo najboljših vin in mešanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dorn. Zaloga šip, porcelanastega in steklencga blaga okvirjev za podobe in zrcala Hnfon Koren, Gorica, Via Carducci 4 Andrej Golja Gorica — Piazza Grande 22 Prodajalna stekla, potrebščin za kuhinjo. Velika zaloga reset, škafov, kadij in raznovrstne suhe robe. Občeznana ZALOGA istrskega; vipayskega, briskega, ita- iijan^kega in dalmatinskega = vina = in vsakovrstnega Žgfanja, (tudi na drobno),vermoutha, marsale itd. 1 debelo. CENE BREZ KO ;KURENCE. Brata Abuja, Gorica, Via S. Antonio 4 (poleg Korna). Hiša. V Mrnu (pri cesli) se proda kmečka hiša z dvema prostoroma, skednjem in hlevom, pripravna tudi za rokodelstvo ali gostilno. Več se poizvc pri Andreju Urdihu, M.ren 153. Lepa prilika. Proda se takoj dobro shranjen pianino. — Več se poizve pri naši upravi. Išče se ===== a»- vee krojačev (moSkih) za krojačnico modne trgovine. Z^lasiti se treba v Boriei, Copso 6. Verdi, 38,1. nadstr. 0. Bruggnaller Bcplca, Via Wenacbe S. Velika izbira rakev, umcinih vencev in vseh drug h pogrebnih potrebŠčin. — Delo domače — cene ze'o zmerne. Naročila se izvršujejo točno. Nova zaloga vina, vermoutha, marsale ter več vrst žganja. Josip Krainich in Evg. Namar Via S. Antonio 2 (poleg Korna) v Gorici. BRIVNICA LUDVIK COTER, Gorica, Piazza Grande, Tiro. 17 se priporoča slavnemu občinstvu. Fotograf A. JERKIČ TRST, ul ROMA 24, GOF^ICA, Corso VERO! 36 na dvorišču Miha Kozman, Gorica 27 Via Rastello 27 Bogata zaloga kmetijskih. lesnlh — kakor tudi zaloga hišmh in kuhinjskih potrcb- ščin. Velika izbera krogelj za balincanjc, — steklenih izdelkov in iinatih posod. — Knjigarna Kat. Tlsk. Društva Gorica, Mo^tova hiša, Za'oga na drobno in na debelo : Pisarniskih in šolskih potrebščin, Cigaretni papir „Abadie", „Exelsior" in drugi. Svalčice za cigarete „Abadie", Raz^lednice, Pisemski parpir. Zaloga, Dr. Pečjakov Šolski molitvenik in Večna molitev pred Jezusom v Zakra • mentu ljubezni. Slovenske leposlovne knjige. Dr. Valjavec, Italjansko slovcnski slcvar in Iskravec, Slovensko-italjanski slovar. > Koledar goriskih slovencev za leto 1930. A. DRUFOVKA se via Rastello St. 3. e^== Zaloga usnja in prodajalna črevjjarskih potreb- ščin na debelo in drobno. Priporoča se slav- nemu cbčinstvu za obilno udeležbo. TBGOVINA Z JESTVINAMl STANKO RUSTJA Gorica — Piazza Grande priporoča sl. občinstvu svojo bo^ato zalo^o. TRsiOVINA Z JESTVINAMI Josip Kutin se priporoča sl. obcinstvn GORICA - Via Carducci št 11- GORICA