Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, 4. avgusta ms V. d. glavnega urednika Franček Kavčič številka 30, letnik 48, cena 5.200 dinarjev V. d. odgovornega urednika Maijan Horvat \ Sliki: Lojze Ojsteršek V tej številki: Ob plenumu CK ZKJ o nacionalnih odnosih JUGOSLAVIJA Z NARODI STOJI IN PADE Mnenja o Zakonu o delovnih razmerjih MONOPOL DELOVNEGA RAZMERJA JE RAZRAHLJAN Življenjska raven v Sloveniji SLOVENCI POSTRGALI VSE REZERVE Kaj je v ozadju stečaja Tomosa in v kolikšni meri ga bodo rešili na rovaš zaposlenih RAČUN BREZ DELAVCEV IN SINDIKATOV Mn ■ j NOVA GOSPODARSTVA ŽE OŽA POLNO ZAPOSLENOST n}'1?'17 deževnem in podhlajenem poletju se ■ •dogajajo« samo velike ofenzivne proslave sn n?Pl°dne seje centralnega komiteja. Go-P°darske zakonitosti, ki dopuščajo, da se prečni OD realno povečujejo (administra-* Pe °vire so večinoma odstranjene), pa ka-s 1,0 z°be v kolektivih, ki so dalj časa živeli kofpod^j-171 denariem in ki nis0 donosno Jjndikari 30 pravočasno sestavili svoja pra-ozir S "atenmj bodo branili pravico do dela bi Uh1? socialno varnost za vse zaposlene, ki Doti* -?hko ekonomika ali nova tehnologija volni? na cest0‘ v tem Poletju pa sramežjji-bo n skriYnostno prihajajo na dan glasovi, da bolj ali manj legalni poti v podjetju, ki 9nnluje z rdečimi številkami, izeubilo delo rem n i l ' U P‘semo na s. sirarn j, v Kate-Več Pt ¥ s ste6ajem dela ozda dali na cesto silni t0 delavcev. V celjskem Emu pa so pri-e00oHpr?vlteV‘ M*11* Ravniku povedali, da knn«* . delavcev ne bodo vrgli na cesto, ley nf PnPravljajo za 300 le-teh prezaposli-doinn,,™ ko bodo delovne invalide poslali Celjani z odstotnimi osebnimi dohodki, tega P, Veriftn° tako razmišljajo tudi zaradi *ajern T ?.ek~teriPr°blemi, ki so nastali s ste-m L,k* Savipje, še zdaj niso rešeni. ske inte?.dvek bolehnih velikanov kovin-^zrPipstrije bi seveda lahko začeli podobno večiih *i ukrepati še v precejšnjem delu nib fi?!°vensk‘h podjetij pa tudi v nedonos-(ekstiin 'Postib. Mislimo na gradbeništvo, terne!?0 ln drugo predelovalno industrijo, ki znanj. na delovni ekstenzivnosti, ne pa na fie Jv//’ sodobni tehnologiji. Še pomisliti pa ^PosaPj0 n? Preštevilne firme, ki bi zaradi oo okolja in tudi zaradi neprimernega delovnega okolja v sosednji Italiji ali Avstriji že pred leti dobile odločbe o prepovedi proizvodnje. Ko naštevamo možne vire presežkov delavcev, se ne smemo izogniti preštevilni administraciji v javnih službah in v podjetjih, ki bo z ustavnimi spremembami izgubila del podlage za svoje že zdaj nepotrebno in nekoristno delo ter upravljanje gospodarstva. Odvečni delavci naj bi se po političnih listinah zaposlovali zlasti v drobnem gospodarstvu in zlasti tako, da bi se krepil zasebni sektor. Številne zasebne trgovine, ki so zrasle kot gobe po dežju, dokazujejo možnosti za takšno zaposlovanje. Ob tem pa bomo verjetno z zamudo zvedeli, da bodo družbene trgovske organizacije opustile del svoje dejavnosti in da bodo morale odpustiti tudi tisoče zdaj slabo plačanih trgovcev in prodajalk. Analize strukture zaposlenih v sosednjih razvitih deželah kažejo verjetno smer razvoja pri nas. V industriji se bo zaposlenost morala skoraj prepoloviti (če bomo hoteli vstopiti v razvito Evropo), presežek delovne sile pa se bo zaposlil v tako imenovanem terciarnem sektorju gospodarstva, kije pri nas zapostavljen in nerazvit. Število delavcev, ki iščejo delo v SR Sloveniji, seje v zadnjem letu skoraj podvojilo, pa je kljub temu le približno tri odstotke tistih, ki so zaposleni. Ne da bi podcenjevali problem števila nezaposlenih mladih, šolanih strokovnjakov, je treba povedati, da se bo, sodeč po izkušnjah sosednjih, razvitih dežel, to število moralo še nekaj časa povečevati. Polna zaposlenost po ekonomski računici namreč izključuje polno zaposlenost, ki jo imamo zdaj s kombinacijo ekonomike in socialnih pravic. Preizkušnja stališč, s katerimi sindikat brani pravico do dela oziroma zahteva njeno nadomestitev s socialno-varstvenimi ukrepi, se torej začenja. Sindikatu so tudi ob odlogu sprejema zakona o delovnih razmerjih povedali, da ovira uveljavljanje tržnih zakonitosti. Vse kaže, da se bodo ob teh primerih še bolj razvila etiketiranja, ki bodo kazala na škodljivo sindikalno konzervativnost ob obrambi delavcev in na naprednost podjetnikov in vladnih ministrov. Vse to seveda sindikata ne sme omajati pri uveljavljanju za delavce edino sprejemljive politike. Ob tem, ko prevelik del delavcev s plačami komaj preživi oziroma si na ta način zagotavlja socialno varnost, res ni politično modro razmišljati, da bodo le socialnovarstvene pomoči omogočale preživetje za začasno ali trajno nezaposlene. Gospodarstvo, ki bi moralo zbrati denar za te pomoči, pa mora razmišljati tudi o potezi, kot so jo javno nakazali prisilni upravitelji iz Ema. Zanje je ceneje dati 300 delavcem socialno pomoč v obliki 80-odstotne plače, kot pa jim izplačati 100-od-stotne plače in vedeti, da s tem objektivno ovirajo produktivno zaposlene delavce. Gospodarstvo mora vedeti, da računa za presežke delavcev ne more preložiti na breme širše družbene skupnosti tudi takrat, ko je podjetje v bistvu večje kot občina, na katero mislijo. Življenje pa bo kmalu pokazalo, ali je predlog iz Ema možen vzorec za uspeh prenove gospodarstva ob upoštevanju tržnih zakonitosti in pomeni konec absolutne pravice do zaposlitve - največje pridobitve samoupravnega socializma, ki seje razvil na družbenih sredstvih za proizvodno. Ob tem pa se bo tudi videlo, ali lahko klasična sindikalna politika v prid delavcem pride do veljave tudi v razmerah, ko bodo delavci začasno izgubili nekaj pravic, da bi tako ustvarili možnosti za ponovni družbeni napredek ter svojo ekonomsko in socialno blaginjo. Franček Kavčič ŽIVILA IZ REZERV -STREL V PRAZNO Odločitev zveznega izvršnega sveta, da da na tržišče določeno količino živil iz blagovnih rezerv po znatno nižjih cenah, ni požela odobravanja niti pri proizvajalcih hrane niti pri trgovcih, ki imajo zdaj s prodajo teh živil polne roke dela. Pri kupcih pa je povzročila pravo invazijo na trgovine in razočaranje za vse tiste, ki so ostali praznih rok. Predvsem pa ogorčenje zaradi slabe in neustrezne organiziranosti prodaje. Naša republika je namreč ob koncu julija dobila iz zveznih blagovnih rezerv 6600 ton sladkoija, 1400 ton moke, 430 ton olja in 200 ton svinjske masti. Bojazen, ali bo blago res prišlo v prave roke, torej tistim, ki jim je bilo namenjeno, se je uresničila. Največ hude krvi je povzročila prodaja intervencijskega sladkorja v 50-kilogram-skih vrečah. Ljudje se še vedno ne morejo pomiriti, ker jih ni nihče obvestil, kdaj in Kje ga bodo prodajali, kako bodo trgovine z pjim založene, da bodo prišli do njega tudi tisti, ki ne rinejo v gnečo, kako ga bodo socialno ogroženi lahko kupili tudi manjše količine. Sladkor v vrečah so namreč pokupili predvsem gostilničarji, slaščičarji, čebelarji, vinogradniki, skratka vsi tisti, ki imajo denar za obilnejši nakup na zalogo. Zdaj, ko prihajajo na prodajne police že prve količine moke in otia iz blagovnih rezerv, ni več moč kaj dosti narediti, da bi bila cenejša živila dostopnejša predvsem tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Dober namen, s katerim je zvezni izvršni svet skušal vsaj začasno zaustaviti divjanje cen najosnovnejšim živilom, je tako povsem zvodenel. Toliko bolj, ker bi intervencijska politika vendarle morala biti vodena, prodaja te vrste pa skrbno organizirana. M. F. DRUGA STRAN Ljubljana, 4. avgusta 1989 Delavska enotnost 2 Komaj razumljiva brezbrižnost vodstva sindikata v podjetjih ZAČELI ZAPRAVLJATI PRIDOBUENO V nekaterih glasilih delovnih organizacij oziroma reformiranih podjetij zasledimo, da je že na pohodu to, kar smo napovedali v gradivih RS ZSS o obveščanju. Ob reorganizaciji ozdov v podjetja so pretrgani nekateri že utečeni informacijski tokovi. Medtem ko, torej, ene silnice že delujejo, nasprotnih, med njimi predvsem sindikata, ni čutiti. Z zmanjševanjem sredstev za obveščanje, odpravljanjem občil in služb za obveščanje je vse manj obveščenih delavcev. Informacije počasi krožijo, k čemur pripomore vedenje vodilnih in vodstvenih delavcev kot virov obveščanja. Organizatorji obveščanja in uredniki glasil zelo pogosto ugotavljajo malomaren odnos do uzakonjene zahteve po redni in resnični obveščenosti, podcenjevanje uveljavljenih poti in sredstev za obveščanje. Informacije se zadržujejo v ozkih krogih, večinoma z izgovori, da za to ali ono še ni dogovora, da podatki še niso za objavo, posamezniki pa se izmikajo, češ da mora informacijo odobriti generalni direktor. Organizatorji obveščanja, novinarji v podjetjih, pravilno ocenjujejo, da so takšna sklicevanja in izmikanja posledica strokovne in siceršnje nesamostojnosti, pa tudi nepoznavanja zakonskih predpisov o javnosti dela služb in organov, predpisov o dolžnosti vodilnih delavcev do informiranja in o varovanju poslovne tajnosti. Hkrati z zaviranjem obveščanja in omejevanjem obveščenosti znotraj delovnega kolektiva opažajo tudi pomanjkljivo obveščanje širše javnosti o položaju in delu podjetij. Organizatorji obveščanja upravičeno zahtevajo, da je treba v reformiranih podjetjih kar najhitreje usposobiti že uveljavljene redne informacijske tokove in dvigniti kakovost obveščanja. Kakovost pa se mora kazati predvsem: v javnosti dela organov upravljanja, v enakopravnosti vseh zaposlenih v pogledu pravice do obveščenosti, hkrati s pravico do dajanja informacij, in možnosti vpliva vseh odgovornih na politiko obveščanja. Med najodgovornejšimi za pravilno politiko obveščanja, ki bo omogočala participacijo delavcev pri upravljanju, je sindikat. Žal ugotavljamo, da sindikat v delovnih okoljih ni prosvetljen in da je brezbrižen, kadar je priča zahtevam po omejevanju obveščanja. Sindikalni delavci se očitno ne zavedajo, da si spodnašajo tla - kajti uveljavljanje pravice do obveščanja in obveščenosti je šele podlaga za uveljavitev vseh drugih, naj tako rečemo, človečanskih pravic. Te pravice so del standarda delovnega mesta. Delavci, zlasti sindikalni, bi morali biti izjemno pazljivi in vedno posumiti v iskrenost in poštenost namer tistih, kijih prepričujejo, kako je obveščanje režija, kako so to luksuzni stroški ipd. Naj se najprej pregleda poraba pri tistih zadevah, kjer uživajo ugodnosti posamezniki ali ožja skupina! Pri stroških za obveščanje imajo korist vsi delavci. Zgledi vlečejo, pravijo. Tako nekateri ugledni vodje uglednih in velikih firm s takimi odločitvami širijo slab zgled, ob katerem se pohujšujejo ljudje manj izvirnih pogledov in določitev. Ne eni ne drugi ne upoštevajo, da je neobveščen delavec nemotiviran in da bo do inovacij prišel, samo po drugi poti. Kopiči se negativni naboj v kolektivu. Naj milejši izraz tega je pasivna rezistenca, in to v časih, ko bi morali združiti vse moči. Latinski rek pravi: huje je že pridobljeno zapraviti kakor sploh ne pridobiti. Tak primer imamo v enem največjih slovenskih podjetij, v katerem so opustili n. pr. zgledno distribucijo tovarniškega glasila na domači naslov. Vemo, kakšen konec dočakajo nerazposlani izvodi časopisa po pisarnah in tovarnah. Zaradi nedomišljene ali slabo domišljene odločitve gre v nič kolektivno strokovno delo več različnih poklicev in njihov intelektualni trud (novinarjev, urednikov, oblikovalcev, lektorjev, grafikov itd.). Izvodi, ki so nekoč našli bralce tudi v krogu družine in so bili v čast firmi, ko jih je prinesel pismonoša na dom, ostajajo na kupih neprebrani. Težko je verjeti, da ima tako zrela informacijska služba tako nepremišljeno vodstvo. Slabi zgledi vlečejo - kje je sindikat? Naj se ne čudi, če bodo tudi njemu kratene pravice, ko se ni postavil v bran niti za to temeljno. Jaro Novak Karikatura iz NIN-a ob bloku besedil o tem, kaj SRBIJA PREDLAGA JUGOSLAVIJI Povzemamo BEG SLOVENCEV IZ JUGOSLAVIJE JE POPOLNA NEUMNOST Pred kratkim je Milan Kučan »priznal«, da je pluralizem v Sloveniji pokazal, da so v naši republiki sile, ki vidijo perspektivo Slovenije izven socializma in izven Jugoslavije. To je za tiste, ki so tudi v NIN-u že prej opozarjali na to stvarnost v Sloveniji, zdravilo za rane, ki smo jih s tem povzročili. Pred letom dni in polje NIN prek uglednih pravnikov (Lukič, Džordževič) dokazoval, da pravice do odcepitve (po pravu, po zakonih) v naši državi ni. Takrat je slovensko javno mnenje proti takemu pisanju negodovalo. Delo je tedaj objavilo pismo enega od bralcev, ki je odkrito povedal, da bo v primeru, če ustava ne omogoča odcepitve, to kateri od narodov lahko dosegel tudi z orožjem. Orožje je potemtakem prvi omenil časopis v Sloveniji, na sončni strani Alp. Koroški Slovenci, ki so se pred leti plebiscitarno odrekli svoji matici in se odločili za Avstrijo, ne skrivajo, da se njihov položaj iz leta v leto slabša. Na Koroškem delujejo močne reakcionarne sile, ki ne skrivajo mržnje do Slovenstva. Novi konzervativni deželni vladar je v politiko stopil z izjavo, da bo Koroška svobodna šele tedaj, ko bo povsem nemška. Koroški Slovenci so na takšne izjave reagirali dostojanstveno, v dobri veri, da bo prevladal razum, demokracija, civilna družba in pravna država. Kljub temu, da je vse to v Avstriji, je Slovencev v tej državi vedno manj. Danes se jih le še 20.000 zaveda slovenske narodnosti, nekoč pa se jih je prek 100.000. Na Slovence na Koroškem gledajo kot na južnja-ke, kot na tujce. Zato je na Koroškem težko biti in ostati Slovenec. Mladi koroški Slovenec Borut Šnabl je pred meseci v Cankaije-vem domu, na prireditvi o slovenskem jeziku, Slovence opozarjal, naj ne napadajo Srbov in vseh južnjakov. O tem je napisal tudi pismo v slovenski Glasnik. V pismu, ki ga NIN objavlja v celoti,je med drugim zapisano, da sta se mu v Ljubljani zdela sporna prispevka o ogroženosti slovenskega naroda in o šovinizmu do drugih južnih Slovanov v Jugoslaviji. Dejal je, da ima slovenski narod v Jugoslaviji vse institucionalne možnosti za kulturni in gospodarski razvoj. Slovence, ki se štejejo za boljše od južnjakov, pa je primerjal z nemškimi šovinisti na Koroškem. Šovinizem po njegovem mnenju ne rešuje nobenih problemov. Pluralizem, kije odgovor na različnost življenja, pa ne prenese šovinizma, ne glede na to, ali je usmerjen proti severu ali jugu. Če smo dejansko za pluralizem, se moramo otresti enostranskih pogledov, ki nas lahko privedejo le v izolacijo. Tudi Marjan Šturm podobno kot Šnabl misli, da ne moreš živeti v državi in jo neprestano napadati, njo in katerega od njenih rodov. To, da se Slovenci lahko izločimo iz Jugoslavije in vključimo v Avstrijo,ni realna ideja. V tem primeru bi Slovenci kot narod v sto letih izginili. Slovenci, ki so majhen narod, se asimilaciji lahko izognejo NOVA CESTARSKA OBLAČILA Tudi dejavnosti posebnega družbenega pomena naj bi se do konca letošnjega leta prelevile iz ozdov v javna podjetja. Mislimo na železnico, PTT, luke, letališča, energetiko, komunalo, cestna podjetja, gozdarstvo. Gre za organizacije, ki so nujno potrebne za življenje in delo ljudi ter vseh gospodarskih in družbenih subjektov. Te dejavnosti so bile do zdaj večinoma organizirane v gospodarskih sisih, v njih pa je v veliki meri prihajala do izraza politična organiziranost. Cestna podjetja so bila v sleherni občini, večina drugih dejavnosti pa je ozde postavila na regijski ali samo na republiški ravni. Za nekatere od teh dejavnosti smo vedeli, da so »države v državi« in da nanje razen pooblaščenih nihče nima nobenega vpliva. Ta teden so predstavniki združenih cestnih podjetij razgrnili razmišljanja o bodoči organiziranosti cestnega gospodarstva. Povedali so, da bo treba spremeniti zakonske določbe, po katerih so zdaj ceste lastnina cestnih podjetij, ki naj bi skrbela za njihovo vzdrževanje. To dolžnost naj bi prevzeli cestni skladi, ki naj bi nastali iz sedanjih skupnosti za ceste. Predstavniki drugih dejavnosti še čakajo in zamujajo z javno razgrnitvijo zamisli o transformaciji v podjetniško gospodarstvo. To čakanje je verjetno posledica dosedanje prakse, ko so se te dejavnosti večkrat reorganizirale s političnimi odločitvami. Za začetek septembra pripravlja skupščina SR Slovenije širše posvetovanje o transformaciji teh dejavnosti v javna podjetja. Ob upoštevanju javno razgrnjenih razmišljanj v cestnih podjetjih je težko verjeti, daje na vidiku resnična podjetniška transformacija, prej bi rekli, da bodo ozdi dobili le novo preobleko, v kateri bo politika oz. oblast (odtujena) krojila delo in življenje teh dejavnosti ter s tem tudi možnosti za razvoj celotne družbe. F. K. le v Jugoslaviji. Petar Ignja, avtor prispev" ka v NIN-u, v nadaljevanju piše o provokacijah proti koroškim Slovencem in o P0" stavljanju spomenika, ki pomeni posmei borcem proti nacizmu. Na koncu pa prav'1' da to pripoveduje zaradi neznanja in nezrelosti tistih, ki mislijo, da bi s prebegom 1 Jugoslavije na sever ali zahod našli svoj srečo. Tam bi bili le južnjaki, in še to n dolgo. DIMNE ZAVESE Pod tem naslovom se Danas sprašuje, al| se nam bo »narod dogajal« zaradi srca a* zaradi želodca. O mitingih torej niti ne dvomi, le tega ne ve, ali se bodo š$ vrstili pre® zvezno skupščino ali pa se bodo preseli11 pred ZIS. Iztočnica za to prerokovanje so kajpak vse pogostejši napadi na našo vlado, »P0'1' tično izoblikovani tudi v najnovejšem nastopu dr. Božidarja Čolakoviča, člana predsedstva gZDLJ«. Danas trdi, da je Čolakovič tako v imen11 organizacije že lokaliziral, kam se bo zlival0 vseljudsko ogorčenje. Stanje zavesti se b° iz nacionalnega kulta prelevilo v kult hrane. Ljudje ne bodo več rjoveli zaradi srčnih težav, ampak zaradi kruljenja v želode11’ Revščina naj bi tako korigirala najmanj dve koncepciji, politično in ekonomsko. Za merilo, koliko je Čolakovič nasl0-njen na koncepcijo nedvomne politični moči in socialno ekonomske nemoči, nas vzame predvsem njegovo klicati6 zvezne skupščine, predsedstva SFRJ in seveda zvezne vlade. Danas ne zanika pravice SZDL, da izraža svoja stališča in nadzk3 delo organov oblasti. Navaja tudi vrsto CO" lakovičevih izjav, ko je kar nekajkrat v svojem predsedniškem mandatu v SZDLJ g°" voril o revščini. »Socialno kontinuiteto11 njegovih izpeljevanj mu res priznava, zat° pa njegov zadnji nastop prav na tej osno1' opredeli za »individualno in ne forumSK0 dejanje«. In če je bolj zasebne kot forumske narave, ga je treba pač malce potegniti za jezik Za Čolakoviča moč osebnega zgleda *h ma nadomestila, pa naj zato pove, kaj 3 pravzaprav počel v času svojega predse nikovanja. Kakšne pobude je dal, kaj 3 konkretnega postoril, da bi se mu zdaj n bilo treba obračati na javnost na tak *>a čin?! V tem obdobju so celo ugasnili zvez no konferenco za socialno dejavnost, kati protisloven poseg v času, ki terja sociali* programe... Verjetno se bo Čolakovič oglasil in ^ štel, kaj vse je počel dobrega in pametne!. Iz Danasovega komentarja pač zveni, tega ni bilo prav dosti. Zato mu tudi zame, . »iniciranje populistične panike, preden lahko ugotovili spremembe«, ki da jih boa gotovo prinesli doslej najbolj koreniti p?s gi zvezne vlade. Stari model je ljudi PrlP,., ljal na rob eksistence, in razumno bi si h1 vzeti nekaj časa za preverjanje nove konc pcije za ceno propada »zaščitnega sociaj, ma«, v katerem ne sme biti lačnih. Za tak nega da se namreč zavzema Čolakovič- j zahteva, naj se pred lačno javnostjo P°Lj. predsednik države skupaj z drugimi p°* ki, to ni drugega kot spuščanje dimnih ves. In to socrealistično za povrh. Pravzaprav, kakšen socializem pa [0^, če se ohranja na nacionalnih igrah in st* ci kruha na glavo?! 0. Čeprav se ob omenjenem branju ne ^ remo znebiti vtisa, da gre za vse mož^.g, nemožne finte za obrambo zvezne vla -j čeprav hočemo dati Čolakoviču PraV.’|ač-v tem, da v socializmu (ali kjerkoli že) ^ nih ne sme biti, moramo nekaj le P1"1211^-Če Danas hoče obračunati s politikom šega modela, v katerem je zrasel in kam ^ ga skuša braniti tudi za ceno štruce kr j, na glavo, je v tem kar uspešen. Tudi z njim stavkom. »Čolakovič je imel navado reči: Z *y jim izborom je stroka izgubila, polit**63'Ke nič pridobila. V Jugoslaviji je na llS. jj-takšnih, ki bi bili boljši predsedniki so stične zveze.« jSa; Sam je rekel, Danas zapisal in mi Pf6^, |d li - v vročem upanju, da bo prebral K<* ’ bi iz tega lahko potegnil dober nauk- ^SREDIŠČU POZORNOSTI Ljubljana, 4. avgusta 1989 Delavska enotnost Življenjska raven v Sloveniji SLOVENCI POSTRGALI VSE REZERVE ^Življenjska raven v Sloveniji nenehno pada že vse od leta j * je sicer ricK^j vzponovy laKO kol hsh iz icl3 looD^ i k* -V ce,°t* gledano je slovenski standard iz leta v leto s*abši. Gospodinjstva so danes v bistvu izčrpala vse svoje rezerve, iztrošene so vse tiste dobrine, ki so nujno potrebne za gospodinjstvo,« ocenjuje Angela Murko-Pleš, vodja strokovne službe pri republiških sindikatih v Ljubljani. Takšno črnogledo podobo je mogoče sestaviti iz podatkov ° življenjskih stroških delavskih družin iz letošnjega junija, ki jih strokovna služba pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije nekajkrat letno podrobno analizira. naš časopis pa jih redno objavlja od lanske jeseni. Strukturo stroškov objavljamo danes. Splošno obubožanje Gmotni položaj gospodinjste . Sloveniji je izredno slab, saj s je povečal razkorak med sredstv 1.So na voljo, in med življenjsk j*1* stroški. To pomeni, da lahk jovenska gospodinjstva zadovc Jnjejo zmeraj manj svojih običa 'n potreb oziroma zmorejo vec stotkov gospodinjstev na robu revščine ali pa je že v revščini. To se dogaja navkljub temu, da so se realni osebni dohodki v maju (izplačani v juniju) povečali v primerjavi z aprilom v združenem delu za 14,4 odstotke: v gospodarstvu za 14,5 odstotka in v negospodarstvu za 14,1 odstotka. V primerjavi z lanskim majem pa so se po zadnjih podatkih osebni dohodki realno povečali za 9,7 odstotka. Iz tega bi bilo moč sklepati, da seje v letošnjem juniju kupna moč prebivalstva sicer povečala, vendar pa o kakšnem izboljšanju življenjske ravni slovenskih gospodinjstev še ni mogoče govoriti. Znano je namreč, da bi morali biti osebni dohodki višji od življenjskih stroškov naj- struktura poprečnih stroškov 4—članske delavske družine .UCoji>*’Wv 4Ubfač«b(H%) ^CUjicv (y%> bSliTKMorije (4%) ev»>VU/5WtipvO (t>%) RG*4xX)mf*lj opi« no (9%) 9ll«j*-no./.tuvstvmu neyu (S%) ' 1 UJajU .kutefev to (*#%) 1 Hano (31%) lAOugi izdatki (5%) 12Razm predmeti n storitve (3%) ll Ptcmetno sr n storitve (16%) 0 manj plačevati življenjske črnske. Ve eJa^k° 22 odstotkov slo-nskih gospodinjstev pokrije svojimi razpoložljivimi sredstvi vPrečne življenjske stroške, le . odstotkov pa minimalne stro-L 6’ Potem lahko sklepamo, da lie ■ ?10 °Pravka zgolj z nizko živ-„ njsko ravnijo, ampak bi lahko ^ 2e o splošnem obubo- J? Je sicer ugotovitev iz raziskati I,ineza Šumija, avtorja meto-skihglJe .izračunavanja življenjski str°škov v Sloveniji, iz lan-ko p? ?^^°bra, toda Angela Mur-živr • °P°zada, da se podoba n icujskega standarda od takrat uo danes ni izboljšala. Glede v i r*as! raalnih osebnih dohodkov -^ošnjem ietu bi prej lahko resen ,v.se ie celo poslabšala. Preživi^'11''70’ i°da resnično je to, da danes v Sloveniji blizu 60 od- manj pol leta, da bi lahko govorili o izboljšanju življenjske ravni prebivalstva. Vrednost plač kopni Podatki kažejo, da so realni osebni dohodki samo od januaija do aprila padli za 6,5 odstotka, kar je znatno vplivalo na upadanje kupne moči prebivalstva. Po podatkih slovenskega statističnega zavoda so realni osebni dohodki v obdobju letošnjih prvih petih mesecev v primerjavi z enakim obdobjem lani padli za 1,6 odstotka - v gospodarstvu za odstotek, v negospodarstvu pa za 4,7 odstotka. Skratka, vrednost slovenskih plač je čedalje bolj kopnela oziroma jo je neusmiljeno spodjedala inflacija, ki je ušla z vseh vajeti. V tem obdobju, to je v letošnjih prvih petih mesecih, so se namreč osebni dohodki povečali za 401,7 odstotka, medtem ko so cene življenjskih dobrin porasle kar za 409,9 odstotka. Žal pa so tudi statistični podatki varljivi. Povprečni osebni dohodek v Sloveniji je bil maja nekaj čez štiri milijone dinarjev, vendar pa je tak dohodek prejemal samo statistični Slovenec, ki mu plačo kroji izračun povprečja med naj višjim in naj nižjim dohodkom. Ti statistični Slovenci pa niso v večini: po podatkih zadnjih štirih let prejema približno 60 odstotkov zaposlenih manjše osebne dohodke od slovenskega povprečja. Po podatkih, ki so na voljo iz letošnjega marca (statistika jih izračunava le dvakrat na leto, marca in novembra), je le 33 odstotkov zaposlenih prejemalo nadpovprečno plačo. Kar 43 odstotkov zaposlenih v Sloveniji pa je dobilo osebne dohodke krepko pod povprečjem. Tistih, ki so dobivali podpovprečno plačo in pa dohodek, ki se je vrtel okrog povprečja, pa je bilo v celoti kar 67 odstotkov. Po plačah sodeč je življenjski standard Slovencev čedalje bolj klavrn. Spremenjen način življenja In kako lahko slovenska gospodinjstva brez zadostnih sredstev za življenje sploh preživijo? Najprej spremenijo način življenja. To pomeni, da se najprej odpovedujejo nakupom večletnih dobrin, nato letnih, nazadnje pa se osredotočijo predvsem na plačevanje stroškov, ki jih je treba poravnati vsak mesec in ld v vrednostni sestavi predstavljajo približno 67 odstotkov. Tu so zdaleč najpomembnejši stroški za hrano. Kar polovica slovenskih gospodinjstev je takšnih, ki so se primorana omejevati pri nakupih trajnejših dobrin, obleke, obutve in podobnega. Temu se pri zniževanju življenjske ravni lažje odpovejo kot pa hrani in podobnim stroškom. Sam osebni dohodek v povprečju sploh ne zadošča več za življenje, pa čeprav sta v tričlanskem ali štiričlanskem gospodinjstvu dva zaposlena. Zdajšnji osebni dohodki zato bolj delujejo kot socialne podpore, s katerimi pokrivajo le del življenjskih stroškov, kot pa sredstvo za preživljanje na osnovi dela. Delavci se zato morajo nujno lotevati drugih, dodatnih zaposlitev, če hočejo nabrati dovolj denarja, da bi lahko preživeli oziroma bolje živeli. Ker pa narašča število gospodinjstev, ki ne morejo s plačo pokriti niti minimalnih življenjskih stroškov, je mogoče sklepati, da se tudi trg za dodatne zaslužke čedalje bolj krči, saj se priročnik za organiziranje inventivne dejavnosti INOVACIJSKA PRAKSA (delovni naslov) Izide v septembru 1989 v zbirki Knjižnica Sindikati založbe ČZP Enotnost. Prednaročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4; telefon (061) 321-255. struktura minimalnih stroškov 4-članske delavske družine zmanjšuje število tistih, ki še kolikor toliko normalno živijo. Zdravstvene posledice Tako se je družba v svoji nemoči očitno sprijaznila s tem, da ob rednem gospodarstvu vzporedno raste sivo gospodarstvo, ne da bi se kdo resneje zamislil nad posledicami, ki jih tak način življenja prinaša. Takšno življenje, ki ga živimo že dobrih deset let, pušča na ljudeh fizične posledice, zlasti izčrpanost, hkrati pa tudi psihične motnje - da o kakovosti življenja ob tem niti ne govorimo. V zadnjih letih je vse več obiskov v ambulantah zaradi bolezni živčnega sistema in čutil. Te bolezni vztrajno naraščajo. Seveda pa ima to tudi otipljive gospodarske posledice. Zniževanje življenjske ravni zato ni le socialno zdravstveni problem, ampak predvsem gospodarski. V razmerah, v kakršnih danes ljudje živijo na robu revščine in se hočejo iz tega iztrgati z garanjem, pač ni mogoče pričakovati, da se bo produktivnost dela zvišala. Praksa zadnjih let namreč kaže, da produktivnost dela pada vzporedno s padanjem življenjske ravni. Na ta način pa seveda ni mogoče oživljati gospodarstva. Pri nas tej povezanosti življenjske ravni z gospodarskim razvojem posvečamo vse premalo pozornosti, saj razvoj kar naprej načrtujemo na potrpežljivosti ljudi. Na življenjsko raven bi morali gledati kot na dejavnik gospodarskega razvoja, ne pa da popuščamo pred pritiski iz južnih delov države, ki jim je eden izmed ciljev tudi enakost v revščini. O tem, da so časi zmerom težji, priča tudi podatek, da sije dopust letos lahko privoščilo manj ljudi kot lani. A čakajo nas še nove boleče preizkušnje - o čemer lahko nekaj povedo tisti, ki so se v teh dnevih odpravili v knjigarne in papirnice kupovat knjige in druge šolske potrebščine: v družinah, kjer sta dva šoloobvezna otroka, je šlo za te nakupe tudi po pol plače. Potem je pred vrati ozimnica. Pa najnujnejša oblačila in obutev. Bomo preživeli? Marija Frančeškin Iluzije splavale po vodi Tisto pravo dolgo vroče poletje se letos ni še niti pričelo, pa se kolone turistov že obračajo proti domu. Hotelirji in gostinci seveda z dosedanjim izkupičkom ne morejo biti preveč zadovoljni. Tudi po letošnji največji zamenjavi gostov na naših najbolj razvitih turističnih območjih, to je v Istri in Kvar-nerju, zmogljivosti še zdaleč niso izkoriščene. Povsod je še dovolj prostora, še posebej v kampih in zasebnih sobah. Na poreški rivieri letuje 66.000 turistov, prostora pa je za več kot 85.000 gostov. Podobno je v Rovinju in Pulju. Neizkoriščene so tudi turistične zmogljivosti na naših severnojadranskih otokih, kar je za začetek avgusta dokaj presenetljivo. Ne glede na vse to pa gostinci in hotelirji še ne razmišljajo o nižjih cenah. Celo nasprotno. Mnogi pri podražitvah kar tekmujejo, pa čeprav so prav visoke cene močan razlog za manjše število turistov. Reška Jadrolinija je, na primer, z začetkom avgusta dvignila cene za celih 40 odstotkov, s čimer pa za letošnjo sezono še ni rekla zadnje besede. Njenemu zgledu sledijo tudi mnogi drugi, kar je vse prej kot dobra reklama za naše turistično gospodarstvo. Letošnje iluzije o dobrem zaslužku pa niso splavale po vodi le zara- di visoke inflacije in vsakodnevnega povečevanja cen. Gre še za cel kup subjektivnih slabosti, kijih sicer ugotavljamo že vrsto let, pa ničesar pametnega ne ukrenemo, da bi delali bolje. Še včeraj je bila naša glavna karta v igri s konkurenti sorazmerno lepo ohranjena narava in čisto moije. Danes se s tem slednjim, žal, ne moremo več hvaliti. Tudi svoje sinje morje smo zasvinjali. Do nedavnega je bilo sporno kopanje le v Istri, sedaj pa voda ni več primerna za rekreacijo že marsikje v Dalmaciji (Šibenik, Trogir, Split, Omiš itd.), da o Kvameiju niti ne govorimo. Te dni so sanitarni inšpektorji prepovedali kopanje kar v desetih najbolj znanih reških kopališčih. Ob tem napovedujejo, da bodo prav kmalu prepovedali namakanje tudi v drugih kopališčih, ker je mikrobiološka onesnaženost nekajkrat presegla dovoljeno mejo. Seveda so vsi, ki živijo, ob takšnem morju, zaskrbljeni. Še posebno pa turistični delavci, ki jim z onesnaževanjem polže iz rok še poslednji aduti. Edino upanje naših najbolj znanih letovišč v bližini Reke je krepka burja, ki bo vsaj za nekaj časa odgnala ali razredčila umazanijo. Kaj pa, ko tudi najmočnejša burja ne bo več zalegla? Andrej Ulaga KAKO GOSPODARIMO i*.«™, 4. ^ >*» Delavska enotnost A Kaj je v ozadju stečaja Tomosa in v kolikšni meri ga bodo reševali na rovaš zaposlenih RAČUN BREZ DELAVCEV IN SINDIKATOV? ZSAii GRE PA RES ZARES Ali bo v Tomosu brez dela - po stečaju podjetja - ostalo 200, 800 ali celo 2000 delavcev? Kaj se skriva za skoraj popolno tajnostjo dogovorov odločujočih dejavnikov - iz podjetja, občine, banke in republike - glede sanacije Tomosa? Polno sumov, dvomov in najrazličnejših govoric je v Kopru in širše sprožila za nepoklicane nepričakovana novica, da je komite za gospodarstvo Skupščine občine Koper za Tomos predlagal stečaj. Pred objavo te novice nismo mogli v Kopru dobiti ne v Tomosu, ne v banki, ne na občini nikogar, ki bi bil pripravljen dati kakršnokoli informacijo o sanacijskih načrtih za to naj večje koprsko podjetje. Tajnost pogovorov, ustanovitev novega podjetja »Inmot« iz dela Tomosa in predlog za stečaj Tomosa so kljub pozivu vodstva Tomosa, da se morajo delavci po kolektivnem dopustu vsi javiti na delo in kljub dvigu plač za 50 odstotkov vnesli v koprsko javnost nemir. Kot rečeno, osnovno vprašanje je bilo: kaj se za temi potezami skriva in v kolikšni meri bo reševanje Tomosa šlo na rovaš delavcev? Sindikati - občinski svet, sindikat delavcev kovinarske in elektroindustrije ter republiški svet - so takoj skočili pokonci: delavcem je treba zagotoviti socialno varnost, in čeprav ne nasprotujejo stečaju kot obliki razreševanja Tomosovih težav, terjajo, da mora biti usoda vseh delavcev v Tomosu znana pred uvedbo stečaja, In treba je zagotoviti sredstva zanj in izdelati načrt, po katerem naj bi pošiljali ljudi v pokoj, jim dokupovali manjkajoča leta, uredili invalidske upokojitve itd. Sindikati niso uspeli zadržati sklepa o stečaju za nekaj dni - čeprav so to komiteju za gospodarstvo predlagali - da bi v tem času uredili vsa prej našteta vprašanja socialne varnosti zaposlenih v Tomosu. Seveda tudi niso bili povabljeni v pogovore in dogovore o načinih sanacije Tomosa, ki so v preteklih mesecih segli tudi do republiške ravni, konkretno do republiškega izvršnega sveta ih njegovih ministrstev. Ali je sindikat dejavnik, ki ga ni vredno upoštevati, ali pa so bili dogovori sklenjeni tako, da za sindikat ni bilo nobene potrebe, da se vključi s svojo skrbjo za socialno varnost delavcev...?! Visok republiški funkcionar, ki ne želi biti imenovan, nam je o teh dogovorih povedal takole: Sklenjeno je, da bodo v Sloveniji vsa podjetja, katerih zadolžitev je presegla normalno mejo (mejo, do katere podjetje lahko vrača dolgove) in kjer je banka naj večji upnik (vsaj tri četrtine dolga), reševali na enak način: banka bo odkupila dolg, postala edini delničar, proizvodnja pa bo pod njenim nadzorom tekla dalje. Stečaj je samo formalna oblika, ki nima vsebine pravega, klasičnega stečaja. Podjetja, Kjer je veliko upnikov, na primer ni mogoče reševati na ta način, ker je težko doseči soglasje vseh upnikov. Na stečaj so se pripravili Viktor Markežič, generalni direktor Tomosa, nam je zgodbo o stečaju povedal takole: Nanj so se v Tomosu pripravljali že dalj časa, čeprav niso računali, da bo prišlo prav do stečaja. Zato da bi reševali celoto, so ustanovili iz dela Tomosa novo podjetje, Inmot. Podjetje ima kot svojo dejavnost registrirane prav vse dejavnosti Tomosa, vključno z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, za zdaj pa bodo začeli (oziroma nadaljevali) proizvodnjo stabilnih motorjev in motornih žag. Za novo podjetje bo, tako so izračunali, dovolj največ 500 delavcev (od približno 2600). Toda preostali delavci ne bodo na cesti, saj se proizvodnja mopedov in iz-venkrmnih motorjev ter motorjev za razne škropilnice ne bo ustavila. Preko In-mota bodo preostali del Tomosa oskrbo- vali z repromaterialom (najbrže tudi z obratnimi sredstvi, op. p.). Na vprašanje, ali že imajo spisek delavcev, ki bodo odveč, saj je očitno, da bo pri presoji o prihodnosti posameznih izdelkov odločilen le tržni, dobičkovni kriterij, je direktor Tomosa (ki je tudi direktor nove firme Inmot, ki bi lahko začela delati že 1. avgusta, pa bo po kolektivnem dopustu delavcev Tomosa) odgovoril približno takole: »Vsak program bo treba postaviti na nove tehnično-komer-cialne temelje. Mopedi na primer so perspektiven program vsaj še nekaj let, morda celo deset, vendar na drugačni tehnološki ravni. Proizvodnjo žag in stabilnih motorjev smo uspeli posodobiti in so ti izdelki dovolj donosni. Pri mopedih nas je prehitel čas, načrte smo imeli enake. Tomos je imel doslej veliko sanacij, toda nobene prave - finančne - in nikdar nihče ob tem ni izgubil dela. Brez tega pa sanacija ni možna.« Neimenovani funkcionar nas je »tolažil«: noben dober delavec v Tomosu ne bo ob delo. Sindikati imajo podatek, da je pod vprašajem kakih 600 delavcev, 200 pa naj bi jih odšlo v pokoj. Direktor Tomosa: »Imamo ogromno ljudi pred upokojitvijo, veliko takih, ki komaj čakajo, da se bodo invalidsko upokojili... Na drugi strani pa je menda samo še občina Koper na Obali tista, ki zaposluje, ki ima primanjkljaj delovne sile.« O stečaju v Tomosu torej ni govora, to nam je zatrdil tudi direktor. Gre za ohranitev proizvodnje in sanacijo podjetja z novimi tehnološkimi in komercialnimi osnovami. Da bo pri tem potrebnih nekaj mary delavcev, pa je tudi razumljivo in si o tem menda ni treba beliti glave. Ali je to res - glede skrbi za delavce namreč? Koprski sindikat je pričakoval, da bodo usodo Tomosa razreševali na podoben način, kot so Vino Koper ali Tiskarno Jadran, se pravi z delnim stečajem, Ob predlogu komiteja za gospodarstvo je bil presenečen. Brez uspeha je terjal, da sklep odložijo, da bi sindikati lahko proučili, kakšne posledice utegne imeti stečaj za delavce, Sindikatom je jasno, da je ob ukinjanju nedonosnih programov določeno Število delavcev odveč. Moti pa jih predlog, da bi šele po uvedbi stečaja ocenili programe in ugotavljali potrebno Število delavcev zanje. Ravnanje s presežkom delavcev je potem, ko se stečaj že začne, drugačno kot prej. Po uvedbi stečaja ostane- jo vsi delavci brez služb, stečajni upravitelj pa določi, katere delavce in koliko jih bo potreboval za izpeljavo stečajnega postopka in za izgotovitev še nedokončanih Izdelkov, zavarovanje objektov itd. Slobodan Radujko, sekretar občinskega sindikalnega sveta Koper, nam je dejal, da sindikate izkušnje učijo, da kar uspejo narediti, lahko naredijo do uvedbe stečaja, kasneje pa nič več. Na seji predsedstva sindikata smo izbrali komisijo, ki bo zahteve sindikata oblikovala in jih bodo skušali uveljaviti. Status vsakega delavca, ki ne bo več potreben v prenovljenem Tomosu, bo treba določiti pred odločitvijo sodišča o začetku stečajnega postopka. Za delavce, ki bi šli v invalidsko upokojitev, bodo zahtevali, da ostanejo v delovnem razmerju, dokler postopek za upokojitev ne bo izpeljan. Pri tem pa je seveda treba pospešiti sam postopek, da bi se končal v dveh, treh mesecih, tako da to tudi za delovno organizacijo ne bi bilo preveliko finančno breme. Skoda pa se mu zdi, da obstoječa zakonodaja ni prilagojena dejstvu, da se bodo vsepovsod pojavljali presežki delavcev, in denaija, ki ga odpuščeni delavec dobiva pri skupnosti za zaposlovanje, ne dovoli uporabiti za odkup let. Matematika je tu preprosta, trenutno stane eno odkupljeno leto 3,17 milijona din. Znesek za vse delavce iz Tomosa, ki naj bi jih upokojili, je nepomemben v primeijavi s Tomosovimi dolgovi. Toda zakon ne dovoli izpeljave te matematične enačbe. Sindikat moti tudi, da delavci v Tomosu niso bili dovolj seznanjeni s stečajem in njegovimi posledicami. Bojijo se, da razmere niso dovolj resno sprejete, češ saj gre spet za enega izmed manevrov, da Tomos dobi denar za sanacijo (kot ga je praktično vselej, ko je zašel v težave), in da bodo delavci razmere sprejeli preveč ležerno. Kateri je pravi odgovor na uvodna vprašanja? Ali so upravičeni strahovi, da bo moralo veliko »mornarjev« z brodolomca Tomosa v vodo brez rešilnih čolnov in pasov, ker je treba nasedli brod močno olajšati, da ga bo moč spraviti s čeri? Ali pa je posredi le nova oblika reševanja celotnega Tomosa s kar najmanj bolečimi rezi tako v strukturo podjetja kot v socialo zaposlenih. Kaj se bo izcimilo, bo jasno kmalu po kolektivnem dopustu delavcev, ki se bo končal sredi avgusta. Kako uspešna bo formula reševanja Tomosa, pa bo jasno že ob naslednji bilanci. Boris Rugelj Veijetno se bo večina ljudi šele zdaj, ko v> cene vzpele v vrtoglave višine, dokončno za'"”, la, v kako globoki krizi živimo. In zakaj » v tolikšno krizo zabredli? Ne nazadnje tudi ker smo že od leta 1965 - polnih 24 let- imeili v priliv tuje akumulacije, kot pa smo vračali v ^ tov. Vendar pa se o tem ni govorilo; bila £ državna skrivnost. Veliko ljudi tudi še vendo ^ ve, da smo se najbolj zadolževali od leta 19'" y leta 1980, Leta 1976 smo bili zadolženi sam° j 6 milijard dolarjev, leta 1981 pa kar za 20 mil1.) Najhuje pa je to, da deviznih sredstev nismo uk' rabili za novo proizvodnjo, temveč smo najy" del teh sredstev porabili sproti ali pa za taM investicije, ki tega denarja nikoli ne bodo P nile. Če se ne bomo uspeli izkopati iz gospodarikj težav in ukrotiti inflacije, bomo verjetno rpo preiti na t.i,, »nulto varianto«. Ta varianta J* L, nas napačno razumljena; o njej se govori kot" , Šitvr, ki jo lahko ponudimo, če želimo PoV.e^ proizvodnjo in izvoz, zlasti na konvertibilno Če, Vendar pa ta varianta tega ne omogoča- v” j, goča samo preživetje v določenem času, ih j® >, preživetje najsposobnejših. Pod nulto variti«®\ treba razumeti možnost za vračanje tistega ® . dolga, ki ga je v do konca težavnih razrn^ sploh možno najti. Za uporabo takšne -vana« pa bi morali dobiti tudi soglasje upnikov. Možnosti, da bi Jugoslavija v naslednjih de«8**! letih dobila nova posojila, so zelo majhne, IjA možnosti bodo omejene na odlaganje čop'* dolgov in na odpiranje vrat tujim naložbam. Vendar bo Jugoslaviji v naslednjih desetih l^j - tudi če ne bo vrnila dolarja dolga - nujno Pj, trebno ali novo posojilo ali pa presežek v te*«J plačilni bilanci. To praktično pomeni, da bi la imeti Jugoslavija letno večji priliv tuje vaJA kod odliv. Dejstvo je, da Jugoslavija letno p bo našo voljo šlr« , nom potrdila republi-r^fskupščina, občina ne bo tiK^bUa statusa manj razvi- odirJega že ima’ saj P° “tooku republiškega izvršit«3 sveta osem (od desetih) davnih skupnosti gospo-tud’ 0 marW razvitih. Imamo (S?1, status obmejne občine da t !T državne meje). Obči-hlL,ne bo pristala na grbi Publike, kot navaja avtor ki Peyka, saj po izračunih, šjLs° ->lh naredili v republi-ce z1 sekretariatu za finan-bomo potrebovali do-Prorix h sredstev. Za kritje ZadaiAUf1skih Potreb bodo Orio?5al1 izvirni prihodki in t>roH?p*Jeni del republiškega Pa ga davka (le-tega °bčin> Va večina slovenskih h0» rcs> da zdaj za obči-let .bimesto. Žal za sedem 'dest/, n.' Primera, da bi dioAu spodbujalo razvoj oblo hj . *?aže občine. Prej kot Vedeti ko trdili nasprotno, tudi „„ n^mreč moramo, da zbiravL območju naše občine Prispevke za prora- čunske potrebe, družbene dejavnosti in materialno proizvodnjo. Zbrani zneski pa niso tako skromni, kot nekateri trdijo. Kar precej denarja se preliva v mesto. In ker smo že siti vseh teh očitkov, komu vse smo na grbi, želimo tudi v prihodnje svojo občino, v kateri bomo načrtovali in v okviru svojih možnosti uresničevali razvoj. Zoran Lešnik Inovacijski kotiček Najprej se zahvaljujem uredništvu Delavske enotnosti za odločitev, da vpelje v glasilu Delavska enotnost novo rubliko »Inovacijski kotiček«. Te odločitve smo veseli vsi tisti, ki se profesionalno ali amatersko ukvarjamo s to dejavnostjo, torej tisti, ki znamo prisluhniti potrebam trga, inovativnega poslovanja, potrebam ustvaijalnega mišljenja, inovatorjem. Ta kotiček naj bi bil namenjen vsem ustvarjalnim ljudem. S pomočjo njega bomo laže sledili vsem trendom razvoja inovativne dejavnosti v gospodarstvu in nasploh v naši družbi. Z informacijami z različnih področij inovativne dejavnosti bomo širili znanje o potrebi po vsesplošnem razvoju te dejavnosti. Znanje človeka motivira v našem primeru za hitrejši razvoj inovativne dejavnosti. Motivacija je največji ustvarjalni dejavnik. O tej priložnosti želim povabiti vse, ki še omahujejo, naj se nam pridružijo na ustvarjalni poti v lepšo prihodnost. Obenem vam želim veliko uspehov pri ustvarjalnem delu. Tovariški pozdrav! Danica Kranjc RADIO CELJE -NAŠIH 35 LET RAZPIS družbenopolitičnega usposabljanja za predsednike osnovnih organizacij in konferenc zveze sindikatov v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici od septembra do decembra 1989 I. 5-DNEVNI SEMINAR ZA PREDSEDNIKE OSNOVNIH ORGANIZACIJ IN KONFERENC ZS Vsebina seminarja bo podobna programu letošnjih spomladanskih seminarjev, Pripravili bomo še dva seminarja, ker nekaj občinskih svetov ZSS načrtuje tovrstno usposabljanje. Termina seminarjev: 1. od 25, 9. do 29. 9.1989 2. od 16. 10. do 20. 10.1989 II. 3-DNEVNI SEMINAR ZA PREDSEDNIKE OSNOVNIH ORGANIZACIJ IN KONFERENC ZS Program: 1. Družbenoekonomske razmere, ki zahtevajo prenovo sindikatov 2, Zakon o podjetjih in delovnih razmerjih ter opredelitev vloge sindikatov v statutih podjetja 3, Sindikat in kolektivne pogodbe 4, Sindikat in socialna politika; sindikat in presežki delavcev 5. Metode dela v sindikatih; Priprava in vodenje sestanka in seje 6. Prenova sindikatov in priprave na naš kongres (okrogla miza, na kateri sodelujejo člani predsedstva RS ZSS) Termini seminarjev: 1. 6.11. do 8. 11.1989 2,13.11. do 15,11.1989 3. 20. 11. do 22. 11. 1989 4. 4.12. do 6. 12.1989 5. 11. 12. do 13.12. 1989 6. 18.12. do 20.12.1989 Ob koncu usposabljanja bodo udeleženci prejeli potrdila. Pojasnila o programu in organizaciji usposabljanja predsednikov osnovnih organizacij ZSS dobite na občinskem svetu ZSS. Udeleženci seminarjev bivajo v SIC Radovljica. Nadomestilo OD in potne stroške udeležencev praviloma zagotovijo organizacije združenega dela oziroma podjetja, preostale stroške pa do nadaljnjega republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Prijavite se občinskemu svetu ZSS ali direktno v SIC Radovljica (Peter Finžgar, pedagoški vodja, tel, 064 74-090). Druge ustaljene oblike usposabljanja bomo pripravili po dogovoru z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije in občinskimi sveti ZSS. , KAKO GOSPODARIMO Ljubljana, 4. avgusta 1989 Delavska enotnost 8. Onesnaženo morje je plod malomarnosti, ne pa nesrečnega naključja NAPLAVLJENA RESNICA Kdor le prek časopisov, radia in televizijskega ekrana spremlja letošnje onesnaženje severnega Jadrana, gotovo nima predstave o razsežnostih in posledicah cvetenja moija. Pred leti so nam počitnice na moiju grenile pekoče meduze, zdaj, že drugo leto zapovrstjo, mrtve kremenčaste alge, ki človeka še kako odganjajo daleč od obale in rekreacije v nekdaj tako kristalno čistem in mikavnem Jadranskem moiju. Kdor se je julija ali pa tudi kak teden poprej mudil v Istri, dobro ve, da ne gre za povsem nedolžen pojav ali nepomembno malenkost, kot želijo nekateri prikazati, temveč za pravo katastrofo. Ta utegne imeti zelo hude posledice za nadaljnji razvoj našega turističnega gospodarstva in sploh življenja ob priobalnih krajih, če ne bomo ukrepali, to je Jadransko morje zaščitili pred nadaljnjim onesnaževa-njem.Na dlani je namreč, da ne gre za nekakšno višjo silo ali nesrečno naključje, temveč za posledice dolgoletnega mačehovskega odnosa do okolice oziroma življenjskega prostora. Vsaka stvar ima svoje meje. Tudi onesnaževanje. Račun za nepremišljeno ravnanje in zdravljenje bolnika pa je običajno presenetljivo velik. Tudi v našem primeru. (Pre)optimistične uradne ocene Medtem ko na naši strani Jadrana lepljiva umazanija odganja turiste v glavnem le iz Istre, je na italijanski obali moije letošnje poletje takorekoč neuporabno. Belkasta sluzasta preproga se tam razprostira na približno 400 kilometrih. Zaradi nje dopustniki bežijo drugam, hitro pa odmira tudi življenje pod morsko gladino. Alge, ki letos grenijo življenje ob moiju, se nenormalno hitro razmožujejo zlasti zaradi velikih količin dušika in fosfoija, ki prihajata v morje s kopnega. Zato so najrazličnejše razlage, češ da je letošnje in tudi lanskoletno cvetenje moija bolj naključje kot kaj drugega, zgolj zavajanje in speljevanje problema na stranski tir. Ob vsem tem pa so mnogi, z zelenimi na čelu kar zadovoljni, saj je dvoje poletij zapored na obale Jadrana naplavilo vso resnico in marsikoga prebudilo iz dolgoletnega zadovoljnega dremeža. Ob sila neprijetnem pogledu na naše morje se domači in tuji turisti čedalje pogosteje zanimajo za kakovost vode vzdolž jadranske obale. Dobro namreč vemo, da so v sosednji Italiji zaradi velike koncentracije odmrlih alg kopanje odsvetovali, niso pa ga prepovedali. Sicer pa, kdo ve, če je bilo to sploh potrebno, saj je kljub različnim občajem in smislom za čistočo med nami presneto malo takih, ki so se pripravljeni namakati v lepljivi brozgi. V zvezi z »nekaterimi nepopolnimi in celo netočnimi informaci- jami« o pojavu alg na severnem Jadranu, je naš zvezni sekretar za gospodarske odnose s tujino Franc Horvat domačim in tujim novinaijem povedal, da so cvetenje letos opazili občasno, zvečine v območjih daleč od obale, zunaj kopališkega pasu in v zelo majhnem predelu severozahodne Istre. K tem je dodal, da alge niso nevarne in niso strupene ter da jih je veliko manj kot lani. Vse dosedanje raziskave ob jugoslovanski jadranski obali so izpričale, da je morska voda v bakteriološkem in kemičnem smislu kakovostna. Kakovost vode na kopališčih, je poudaril zvezni sekretar za gospodarske odnose s tujino, pa preveijajo skorajda vsak dan. Usoda morja je v naših rokah Žal je stvarnost precej manj optimistična. Lepljiva sluz je prekrila toliko vodne površine ob naši Istri, daje včasih prav težko ujeti trenutek in napraviti nekoliko zamahov v vsaj za silo neoporečni vodi. Zavesa kremenčastih alg sega globoko v vodo, marsikje vse do dna. Umazanija sega marsikje vse do italijanske obale. Odganja turiste in uničuje že tako osiromašeno življenje v razmeroma plitkem morju severnega Jadrana. Letošnje cvetenje alg res ni tako občasno in simbolično, kot želijo prikazati prenekateri uradni krogi. Prav zaskrbljujoče je, saj je, kot smo že povedali, prav od kakovosti moija v marsičem odvisna nadaljnja usoda našega turističnega gospodarstva in razvoja življenja ob obali. Spričo tega si na slovenski obali še kako prizadevajo, da bi številnim domačim in tujim gostom nudili vsaj malce nadomestila za sicer tako brezskrbno in uživaško rekreacijo v morju. Nekaj kopališč so pred »komaj zaznavnimi pojavi cvetenja alg« zaščitili z varovalnimi pregradami, poskrbeli so za nove bazene, z morske površine pa kar naprej posnemajo hudo nesnago. Ni je cene, ki bi bila previsoka Predsedniki občinskih in obalnega izvršnega sveta so sklenili, naj delovna organizacija Hidro, * čisti morje, pošlje račune za doslej opravljeno delo občinskim lZ' vršnim svetom. Stroški dosedanjega čiščenja znašajo že okrog 200 milijonov dinarjev. Predsedniki izvršnih svetov so ob ten1 zahtevali, naj bodo ekipe za čiščenje moija v prihodnje stalno Prl: pravljene. Stroške bodo tudi v prihodnje pokrivali izvršni sveti. Sicer pa je našemu morju P11’ skočil na pomoč tudi odbor udeležencev dogovora za delite' združenih sredstev ob elementa1’" nih nesrečah. Hidruje odobril 50y milijonov dinaijev pomoči do l* septembra, da ne bi prenehal & s ti ti moija. Zavedati pa se moramo, da sje tako popolnimi čistilnimi akcij3’ mi našega moija ne bomo reši}1. Za njegovo nadaljnje življenje1,1 privlačnost moramo enkrat 23 vselej odpraviti vire onesnažen nja, in to ne samo na naši straU1 Jadrana. Ob visoki ceni, ki jo bo potrebno plačati za ohranitev našega J* drana, ne gre cincati in zgublja® dragocenega časa. Ni je cene, k bi bila previsoka za ohranite' moija. Imamo en sam Jadran k1 ta je - nenadomestljiv. Andrej UM3 ZR Nemčija SKRIVNOST USPEHA Zahodna Nemčija je že tri leta zapored na prvem mestu med svetovnimi izvozniki. Pomemben osnovni pogoj za ta uspeh so ugodno vzdušje v obratih ter z delovnimi razmerami in nagrajevanjem zadovoljni delavci. V Zahodni Nemčiji je 51 odstotkov delavcev zaposlenih v storitvenih dejavnostih. S povečevanjem pomembnosti tega dela gospodarstva se vse hitreje zmanjšuje število ljudi, zaposlenih v proizvodnji. Zaradi strukturnih sprememb nacionalne ekonomije se je zmanjšalo tudi število sindikalno organiziranih delavcev. Z dveh tretjin »delojemalcev«, kot v ZRN imenujejo delavce in nameščence, včlanjenih v sindikate se je njihovo število znižalo na manj kot 40 odstotkov. Delavci v novih poklicih v storitveni dejavnosti, na primer računalniški tehniki se redko včlanijo v tradicionalno delavsko organizacijo. Razlog za to je povpraševanje na trgu po njihovem poklicu, ki delodajalce sili, da jim nudijo nadpovprečne pogoje in zato ne potrebujejo podpore sindikata. Zveza nemških sindikatov DGB, ustanovljena leta 1949, združuje 17 panožnih sindikatov z okoli 7,8 milijona članov. Najmočnejši in, kot pravijo v njegovem tajništvu, najštevilnejši posamezni sindikat na svetu je IG Metal, organizacija kovinarjev, ki ima okoli 2,5 milijona članov. Obstajajo še nekateri manjši sindikati, ki iz političnih ali verskih razlogov niso v Zvezi nemških sindikatov, tradicionalnim partneijem socialno demokratske stranke (SPD). IG Metal in druge posamezne organizacije v okviru DGB zajemajo vse zaposlene v panogi, na primer od voznika v jeklarni do livaija, knjigovodje in računalniškega tehnika. Sindikat se z delodajalci pogovaija v imenu vseh. V ZRN določa država splošne okvirne pogoje dela, nagrajevanja in socialne varnosti. Tako imenovani socialni partnerji, to je sindikati in delodajalci, pa se neposredno med seboj dogovarjajo o kolektivnih pogodbah - o tarifah za mezde delavcev in plače nameščencev ter drugih konkretnih delovnih pogojih. Predlani je bilo v ZR Nemčiji sklenjenih 6200 kolektivnih tarifnih pogodb. Nekatere so veljale za vso državo, mnoge pa le za posamezna podjetja. Neposredno pravno veljavo ima tako kolektivna pogodba le za njene podpisnike, to je za člane sindikata in delo-dajlce, s katerimi so se dogovarjali. V praksi pa imajo pravico do plačila po sklenjeni tarifi vsi, tudi če niso člani sindikata, če je podjetje, v katerem delajo, vključeno v organizacijo delodajalcev, ki so se pogajali s sindikatom. Tako so na primer včlanjeni v sindikat vsi železničarji, gozdarskih delavcev pa le 10 odstotkov, vendar so vsi, tako na železnici kot v gozdarstvu, plačani skladno z določili sporazuma, ki so ga panožni sindikati podpisali z združenjem delodajalcev. Obstajajo tri vrste tarifnih ali kolektivnih pogodb. Pogodbe o višini mezd in plač, pogodbe o mezdnih kategorijah in plačah, odvisnih od vrste dela in okvirne pogodbe o delovnih pogojih (na primer dolžini letnega dopusta, varstvu pred odpovedjo ali nočnem delu). Pravilo je, da s kolektivno pogodbo določijo minimum, ki ga morajo delodajalci spoštovati. V praksi pa firme izplačujejo znatno večje osebne dohodke, kot so določeni v kolektivni pogodbi, pa čeprav so že določila kolektivne pogodbe nad zakonsko določenimi minimumi. Zakon na primer predpisuje najmanj tri tedne letnega dopusta, kolektivne pogodbe ponavadi predvidevajo pet tednov, podjetja pa pogosto dovoljujejo še dodaten teden. Po argumentih delodajalcev je takšna čvrsta socialna skrb za delavca ovira za večjo »flaksibil-nost« kapitala in zmanjšuje zanimanje za nova vlaganja v ZR Nemčiji. Obenem pa isti delodajalci priznavajo, da so usposobljenost, disciplina in visoka profesionalna zavest delavcev eden od odločilnih dejavnikov zahodno-nemškega gospodarskega uspeha, posebno izvoza. Vsak tretji zaposleni v ZR Nemčiji dela za izvoz. Kljub temu, da ZR Nemčija izvaža predvsem drage izdelke, kot so motorna vozila, stroji in druga industrijska opre- ma, je že tri leta zapored na prveI® mestu med svetovnimi izvozni^ Pomemben pogoj za take uspe® je »ugodno vzdušje v obratih«, je zadovoljstvo delavcev z delo nimi razmerami in nagraje''3 njem. Zahodnonemški sindik3. predvsem organizacija kovio3v jev, so zato v prvih vrstah borc , proti tako imenovanemu soci nemu dumpingu, ki bi se I3® pojavil leta 1992 z uresnič6 njem skupnega trga držav evror ske skupnosti. •tal Sindikati se bojijo, da bi kap1*3, lahko izsilil znižanje visokih^3 ^ alnih standardov, doseže™ v dolgoletnih bojih. Metoda 23 bi lahko bila selitev proizvod™; v države z znatno nižjimi in bistveno nižjimi spremljal® mi stroški sociale, kot so na mer Portugalska, Španija Irska. Proti temu grozečemu soC'^d' mu dumpingu se v nekoliko j-nem zazvezništvu borita kod ,fl vativni nemški kancler Kod3 , francoski socialistični Pre. panik Mitterrand. Njun glaVI*Ljc:3 sprotnik je angleška predse jC vlade Thacheijeva, ki meni, ^ vse prepustiti tržnim z cj- im, tudi izenačevanje treba nitostim. alnega standarda. fleliA F DNI ¥ SINDIKATI Ljubljana, 4. avgusta 1989 Delavska enotnost 9 Avgustovski pogovor s predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Metliki Jožetom Petričem o stvareh, ki z dopusti nimajo dosti zveze BELOKRANJCI SMO OPTIMISTI Čas dopustov je. Tudi za Belokranjce to velja. V Metliki ima ta čas skoraj večina delovnih organizacij kolektivni dopust. Le majhen pa je odstotek tistih, ki dopust preživljajo na morju. Vsako leto jih je manj. Obiskal sem predsednika občinskega sindikalnega sveta v Metliki Jožeta Petriča, ki je zaposlen kot vodja splošnega oddelka Tovarne kopalniške opreme, tozda Novoles. S klepetom naj bi poskušala ustvariti sliko dela in življenja te belokranjske občine. »V občini nimamo delovnih organizacij, ki bi poslovale z izgubo. Tu in tam se pojavljajo težave, vendar so le občasne, Se na najslabšem je v tem času Novotek-sov tozd v Metliki. Tekstilci so tako povsod v težavah, , V zadnjem času tudi nismo imeli prekinitev dela, če ne upoštevamo izsiljenega sestanka v Beti, kjer je šlo za osebne dohodke. Tisti, ki delajo v štirih izmenah, so menili, da dobijo premalo v primeijavi z drugimi. Pro-frlem so hitro rešili«. Ko smo že pri osebnih dohodkih, je prav čudno, da nimate več Strdkov. Dejali ste, da so pri vas v povprečju za 20 odstotkov nižji od tistih v Novem mestu. Novomeški pa za prav toliko nižji od ljubljanskih. Nastaja kar velika razlika. »Res je, so pa tudi naši delavci malo drugačni. Pridni so in skromni. Ze od nekdaj niso bili navajeni visokih plač. Je pa tudi struktura naših delavcev taka, da ima večina doma Še nekaj zemlje in tako lažje preživi. Tudi če so Plače nižje m če kdaj zanihajo še navzdol, dejansko niso socialno ogroženi, Res je produktivnost teh ljudi nekaj nižja. Upoštevati pa moramo, da družbi ni treba skrbeti za njihovo preživetje. Tudi stanovanjski problemi se s sorazmerno nizkimi krediti učinkovito rešujejo. Tisti, ki so čisti proletarci, pa so včasih res socialni problem, čeprav je prošenj za podporo zanemarljivo malo. Ljudje pri nas so pač taki, da nočejo priznati, da so reveži. Prav zato smo na občinskem svetu vsem predsednikom osnovnih organizacij naročili, naj spremljajo življenjske razmere tistih z najnižjimi osebnimi dohodki in jim po svojih močeh pomagajo, ali pa naj to predlagajo občinskemu svetu ali pa celo republiškemu svetu«. Kaj pa občinski sindikalni svet dela zadnje čase? »Veliko smo govorili o spremembah in dopolnitvah zakonov, ki zadevajo delavce, še posebej o tistih poglavjih, ki zadevajo vlogo sindikata, ter o tem, kako bomo novosti vnesli v statute. V tem mesecu bomo imeli sestanek predsednikov osnovnih organizacij, delavskih svetov in vodij kadrovskih služb, kjer se bomo dogovorili, kako dopolniti statute, da bomo to naredili vsi enako in tako, kot je treba. Posebej še, da bo v njih jasno opredeljena vloga sindikata.« Tudi brezposelnost se pri vas menda že pojavlja. Kakšna je perspektiva reševanja tega problema? »Na zavodu imamo sedaj prijavljenih blizu sto brezposelnih. S prihodom mlade generacije, ki bo končala šolanje, pa jih bo že blizu 170. Možnosti za njihovo za- poslitev ni. Nobena delovna organizacija ne zaposluje novih ljudi. Posebno za mlade nimajo nikjer posebnih programov. Strokovni kader bi že zaposlili, zahtevajo pa prakso. Kje pa naj jo mladi dobijo? Ekonomskih in tehnoloških presežkov doslej uradno še ni, po razgovorih z vodilnimi sodeč pa se bodo prav kmalu pojavili. Se posebej, ker nikjer nimajo novih programov. Poseben problem je v tekstilni industriji. Pri nas je v tej panogi zaposlena večina delavcev. Težave imajo tudi s tem, da so s tridesetimi leti dela delavci že skoraj invalidi, Ženske pa še prej. Novo zaposlovanje vidimo le v zasebnem delu. Dobro je, če kdo preživi sam sebe. Toliko bolje, če nudi delo Še drugim«. Občinski sindikalni svet je, kot ste dejali, podpiranec republiškega sveta ZSS. Kako pa gledate na novo delitev članarine? »Veseli smo nove delitve, Čeprav še ne vemo natančno, kaj nam bo to prineslo. Občinski sindikalni svet bo na slabšem, saj bo pomoč gotovo manjša. Že sedaj se moramo znajti. Administrativna in finančna dela si nekako razdelimo z drugimi družbenopoliti-čimi organizacijami. V osnovnih organizacijah so novo delitev podpirali le v Kometu in v tozdu Novoteksa, kjer so sredstva, ki so se zbrala s članarino, usmerjali v programe zdravstvene rekreacije za svoje delavce, Zato pa je bilo denarja vedno premalo.« O prenovi in novi vlogi sindikata ste prav gotovo tudi govorili. »Da. Govorili smo. Ne/ia dolgo in široko, saj ljudje pravijo, da smo se že doslej mnogo pogovarjali, dogovarjali, sporazuemvali, pa od vsega dosegli bore malo. Člani pravijo, da jih oblike ne zanimajo. Zanima jih le učinkovitost sindikata. Predvsem to, ali mu bo uspelo delavce rešiti pred bližajočo se krizo. Pa ne z nasprotovanjem vsem ukrepom, ki bi zagotovili učinkovitost reforme. Vajeni so človeškega odnosa v vseh pogledih, in tega pričakujejo tudi v prihodnje. Mislijo tudi, da če svoje delovne obveznosti opravljajo v redu, ni njihova skrb, kako priti do plače. Med drugimi bo moral tudi sindikat prevzeti to skrb. Vprašljivo pa je, če bo sindikat ekonomskim in tehnološkim presežkom v tej krizi lahko zagovoril delo. Prepričan pa sem, da bo, če bo družba uspela zagotoviti osnovno socialno varnost, uspeval tudi sindikat. Scier pa bo imel težko nalogo, če bo hotel pravilno »voziti« med ekonomskimi zakonitostmi in svojimi osnovnimi nalogami pri zaščiti delavcev. Težnja po uravnilovki, ki se pojavlja, pa lahko prinese določene učinke le začasno. Potem se bomo vsi znašli še na slabšem. Sedaj so res časi boja za preživetje. Vendar vsega, kar smo vložili v proizvodnjo, tehnologijo in znanje, nismo pojedli in popili. Vse Še obstaja, le delati je treba. Tudi naši ljudje tako mislijo. Zato smo optimisti in upamo, da realni, saj tudi podatki tako kažejo.« Tako je pripovedoval predsednik Jože Petrič. Predsednik, ki se mu izteka Štiriletni mandat, med katerim je svoje Belokranjce in današnje sindikalno delo prav gotovo dodobra spoznal. Andrej Agnič INOVATIVNI DOHODEK V LESARSTVU IN GOZDARSTVU V LETU 1988 - REZULTAT VEČJE INOVATIVNOSTI ALI VISOKE INFLACIJE Komisija za množično inventiv no dejavnost pri Republišken odboru Sindikata delavcev goz darstva in lesarstva Slovenije ji Judi za leto 1988 pripravila analizi inventivne dejavnosti v OZD goz darstva in lesarstva Slovenije. takale”8’ ^aja n analize, ji «. ' Rezultati analize so sicer bolj prejšnja leta, vendar m J^hšni, kot smo pričakovali glede j*a trende razvoja inventivne de Javnosti v začetku (od leta 1983). n Ugotavljamo, da se številc Profesionalnih služb zmanjšuje dosežki torej ne opravičujejo ob-8t°ja takih služb, v ~ Priča smo velikim nihanjem . olektivi, kjer je inventivna de že stekla, so v letu 1981 6n v A veye. BOHOR Sentju JAVOR ^vkakMožno j u*iw i 80 nekateri kolektivi bil na vpfašalnTkdar °dgOVOril slfli^a *eto 1^88 je vprašalnik po kar i^nj ozdov kot za leto 1987 ihnvlv 0 Pomeni manjši obsej Ha v af1Xne dejavnosti ali pa kaži dikJi en odnos do vsebine sin bntr,nega delovanja. Vsekako mo v okviru komisije to ugoto vili in upoštevali pri našem nadaljnjem delu. V razpravi o analizi smo ugotovili, da za pravi razvoj množične inventivne dejavnosti še vedno ni ustrezne klime, Kljub vse večji aktivnosti v naši družbi ta dejavnost še ni takšna, da bi postala »poslovni vsakdan« in dajala najboljše možne rezultate. Zato znova navajamo osnovne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za razvoj inventivne dejavnosti: - Načelna podpora vodilnih in vodstvenih kadrov se mora spremeniti v popolno angažiranost, vodenje in kontrolo inovativnih procesov v podjetju. - Amaterstvo bi morali povsod tam, kjer rezultati to opravičujejo, spremeniti v profesionalizem, kar bi pomenilo nenehno ukvaijanje z inoviranjem. - Še bolj je treba spodbujati inventivno delo, se primerno organizirati in poskrbeti za izobraževanje, ki v Sloveniji v nekaterih oblikah že teče. - S primemo delitvijo inovativnega dohodka moramo odpraviti zavist in doseči večjo motiviranost delavcev. - Postopki od ideje do realizacije itd. se morajo skrajšati. Dosežene rezultate v letu 1988 v primeijavi z letom 1987 podajamo V tabeli. Marjan Ferčec Rezultati vprašalnika o dosežkih na področju inventivne dejavnosti gozdarstva in lesarstva Slovenije (Vprašalnik je bil poslan 60 OZD, v katerih je zaposlenih 29.924 delavcev) delavcev) 1. Prijavljenih inventivnih predlogov 2. Dosežena gospodarska korist (v 000 din) 3. Inventivni dohodek na delavca (v 000 din) 4. Inventivnih predlogov na 100 zaposlenih 5. Stroški uvedbe inovacij (v 000 din) 6. Izplačila inovatorjem (v 000 din) 7. % izplačila glede na gospodarsko korist 8. Na vprašalnik odgovorilo OZD 9. Urejenost normativnih aktov 10. Profesionalna služba - referent 11. Problematike inventivne dejavnosti niso obravn. v 1987 1988 1100 1706 2,800.000 10,011.944 3,47 301.164 78.622 3,14% 78,40% da 53% 8 OZD 322 5,49 600.247 517.441 6,00% 63.00% da 52,6% 6 OZD 8 OZD Mnenja kaj je potrebno za hitrejši razvoj Inventivne dejavnosti: - ustanavljanje in delovanje invencijsko-inovacijskih služb - profesionalizacija, - »podpora, podpora, podpora« vodilnih in vodstvenih, - ustrezno nagrajevanje (ukinitev degresivnih lestvic), - delitev inovacijskega dohodka, - organizirano inoviranje, - inovativnost - tržno gospodarstvo, - spodbujanje in informiranje, - skrajšanje postopkov reševanja inventivnih predlogov, - razvojni dinar »perspektiva«, ne pa breme, - obravnavanje inventivne dejavnosti ter ukrepanje samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. KNJIŽNA OCENA DOC. DR. ANTON PRIJATELJ KAKO IN KAM NA DOPUST Medicina na potovanju, medicina na dopustu postaja kar naenkrat hudo aktualna. Letos je izdala Založba Obzorja mojo knjigo ČLOVEK VEDNO POTUJE, v Beogradu je prav tako izšla knjiga z isto vsebino, sedaj pa znani slovenski zdravnik in publicist doc. dr. Anton Prijatelj objavlja knjigo KAKO IN KAM NA DOPUST. Kako to, da se zdravniki kar naenkrat tako zanimamo za zdravstvene probleme na dopustu in na potovanjih? Je to moda ali pa morda kakšna nova potreba? Mislim, da prej slednje kot prvo. Dopusti in potovanja so danes množični pojav. Tisto, kar je bilo včeraj še rezervirano za razmeroma majhno število ljudi, postaja danes množično dogajanje. Poleti in pozimi se milijoni ljudi selijo iz enega dela sveta v drugega. Sodobna prometna sredstva omogočajo zelo hitre selitve. Prav tako pa modema potovanja zajemajo domala vse kotičke našega planeta. Vzrokov za tak razvoj je gotovo več. Splošni dvig življenjske ravni (povsod se pa ne ubadajo s trištevilčnimi inflacijskimi indeksi), zanimanje ljudi za tuje in razvoj najrazličnejših komercialno in marketinško trdno osnovanih turiz-mov (dopustniški, kongresni, strokovni, zdomski, verski itd. turizem) so nedvomno vzvod tega pomasovljenja. Za medicino pa takšna »preseljevanja narodov« (preseljevanja, ki jih poznamo iz zgodovine, so zajela mnogo manjše število ljudi in so tekla mnogo dalj časa!) pomenijo nove in nove probleme. Ljudje hitro prehajajo iz enega kraja v drugega, okolje in z njim klimo, prehrano, običaje in navade itd. menjavajo čez noč, množično uporabljajo iste izvore hrane in pitja ter odlagajo svoje in civilizacijske odpadke na enem mestu, medicinska služba v krajih, koder potujejo, običajno ni ustrezno razvita. Kako ob vsem tem ne bi bilo medicinskih problemov? Dober prijatelj z goriškega konca naše male domovine, medicinec dela doc, dr. Anton Prijatelj (nomen est omen) se je gornje problematike lotil pač na svoj (lahko hudomušno pripomnim »profesionalno deformiran«) način. Izhajal je iz delavčeve potrebe po oddihu, navedel predvsem tiste dopustniške kraje, v katerih našega delavca najpogosteje srečujemo. Tako izhodišče nikakor ni slabo, sai vemo, da si prav delavec na svojem dopustu nabira tisto energijo, ki jo potrebuje za napolnitev svojih delovnih akumula-toijev za naslednje dolgo delovno leto. Avtor v svoji knjigi govori o različnih oblikah dopusta, obsežneje obravnava vprašanje, kdo naj dopust preživi v hribih, kdo na morju in kdo v toplicah. V nekaj poglavjih obravnava probleme na potovanju pa tudi probleme, na katere naletijo ženske, nosečnice in starši z otrokom na dopustu. Mnogo kulture in humanosti, ne le strokovnega znanja avtor pokaže pri opisu odnosov med ljudmi na dopustu. Žal v knji gah te vrste ne gre brez opisov najpo gostejših možnih obolenj in poškodi na takšnem dopustu. Prijatelj opisuje te nevšečnosti preprosto in vsakomur razumljivo in tudi pove, kako se jim morda izognemo oz. jih odpravimo. Knjižica, ki jo na naslovnici krasi posrečen motiv Henrija Matissa, je izšla v novi založbi ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 in jo je možno tam kupiti za 58.800 din. Po obsegu je sicer drobna, po vsebini pa silno bogata in zato uspešno dopolnilo slovenske zdravstvenoprosvet-ne literature. Potovalno oziroma dopustniško medicino ustoličuje kot novo vejo sodobne medicine. Številni bralci pa bodo z njeno pomočjo znali dopust preživeti bolj zdravo, bolj veselo, pa tudi človeško bogatejše. Doc. dr. Anton Prijatelj nam je s to svojo knjižico ponovno dokazal, da je silno vešč zdravstveni prosvetar. Hkrati je z njo svoji obsežni dejavnosti na tem področju dodal še nov biserček, ki bo - upajmo - svetil močneje od temačnih oblakov naših vsakodnevnih dogajanj in nemarnih alg na našem Jadranu. Prim, dr. Kurt Kancler Ljubljana, 4. avgusta 1989 Delavska enotnost Dr. Mija Jurančič (3) OSEBNI DOHODKI V NOVIH RAZMERAH Izmed analitičnih metod je v naši praksi zelo pogosto uporabljena točkovna metoda, v okviru katere je znanih veliko število aplikacij, Metoda primerjanja faktorjev se v naši praksi ne uporablja. Razvrščanje se z uporabo te metode izvaja neposredno v denarnih enotah, to pa zahteva stabilno valuto. Metoda se največ uporablja v ZDA, kjer je nekako blizu miselnosti tipičnega Američana, da dobi za svojo usposobljenost toliko dolarjev (ali centov), za odgovornost toliko in tako naprej. V naši praksi so se najprej uveljavile različne aplikacije metode kategorizacije in šele kasneje tudi točkovna metoda. V zadnjih 15 letih je družbeni dogovor vseboval določbo, da je analitično ugotavljanje zahtevnosti dela obvezno, kar je onemogočilo vse druge metode, ki bi lahko brez velikih stroškov omogočile enako ali celo boljše ugotavljanje zahtevnosti dela, vsaj v manjših in srednjih podjetjih. Avtor tega teksta je bil pred leti v tovarni Audi v Ingolstadtu, ki zaposluje približno 12.000 delavcev. Ko so predstavniki podjetja razlagah problematiko delovnih razmerij in plač, so posebej poudarili, da v Audiju zahtevnost dela ugotavljajo z uporabo analitične metode. V zahodnem svetu take metode uporabljajo le v velikih podjetjih, ker so sicer predrage. Na podlagi ameriških podatkov lahko ugotovimo, da ugotavljanje zahtevnosti dela z analitično metodo v ZDA stane približno 5 odstotkov letnih bruto plač. Pri nas je to gotovo bistveno več (ker smo manj strokovno usposobljeni in ker več razpravljamo), vendar to dejstvo ni preprečilo direktive o obvezni uporabi analitične metode. Odločitev o izbiri najustreznejše metode za ugotavljanje zahtevnosti dela je mogoče sprejeti ob upoštevanju naslednjih dejstev: — dosedanje (negativne in pozitivne) izkušnje pri ugotavljanju zahtevnosti dela, — velikost, tehnološka zahtevnost in organiziranost delovnega procesa, — usposobljenost izvajalcev ugotavljanja zahtevnosti dela, — rok izvedbe. Ker v prihodnje predvidoma ne bo več zunanjega vmešavanja v izbiro metode za ugotavljanje zahtevnosti dela, bo uporaba analitičnih metod smiselna le v največjih podjetjih in sistemih, v vseh drugih primerih pa naj bi zaradi boljših rezultatov in cenejše izvedbe raje izbrali katero izmed enostavnejših metod. Razvid del in nalog Zahtevnost dela je mogoče ugotavljati samo za istovrstne ah vsaj istorodne aktivnosti, ki jih v istem delovnem procesu lahko izvaja isti delavec. Pft-vsem tehnične in ne vsebinske narave je dejstvo, ah se takšni sklopi aktivnosti imenujejo delovna mesta, dela, naloge in še kako drugače. Najprej so bile te enote (sklopi) imenovana delovna mesta, z zakonom o združenem delu so se imenovale dela in fcziroma) naloge, sedaj pa se z osnutkom zakona o delovnih razmerjih spet vračajo delovna mesta. Iz tega nastajajo žolčne vsebinske polemike, enakovredne znameniti kozlovski sodbi v Višnji gori. Med deli in delovnimi mesti je razlika le v tem, da mora delovno mesto vsebovati najmanj toliko istorodnih aktivnosti, da je le-teh najmanj za enega delavca, pri delih pa to ni potrebno. Vsa razlika je v tem, da je isti delavec (ah več njih) lahko razporejen na eno samo delovno mesto, medtem ko je isti delavec (ah več njih) lahko razporejen na več različnih, a še vedno istorodnih del. Organiziranje delovnega procesa je lahko enostavnejše, če ni zahteve, da se enote razporejanja delavcev zaokrožujejo na polno zaposlitev delavca. Temu se seveda ni mogoče izogniti, vendar se pri uporabi del s tem problemom srečujemo šele kasneje, pri razporejanju. Oblikovanje enot, v okviru katerih ugotavljamo zahtevnost dela in na katere razporejamo delavce v primeru uporabe del (in ne delovnih mest), ni obremenjeno s polno zaposlitvijo enega ah več delavcev. Če se obseg aktivnosti v okviru istega dela povečuje ali zmanjšuje, to dinamiko spremljamo z razmeščanjem večjega ah manjšega števila delavcev. Pri uporabi delovnih mest kot enot za ugotavljanje zahtevnosti dela in za razmeščanje delavcev, pa povečanje ah zmanjšanje obsega aktivnosti povzroča potrebo po združevanju ah razdru-ževanju delovnih mest. To pa je tudi vse. Za ugotavljanje zahtevnosti dela s katerokoli izmed metod potrebujemo podatke o zahtevnosti, ti podatki pa morajo biti zbrani in napisani, da bi jih bilo mogoče uporabiti pri razvrščanju. Sedaj veljavni zakon o delovnih razmerjih je zbiranje in oblikovanje podatkov o zahtevnosti dela instici-onaliziral v posebnem samoupravnem splošnem aktu. Ta akt, razvid del in nalog naj bi se uporabljal za najmanj 10 posebej naštetih namenov in še zadruge namene, vseboval pa naj bi najmanj 17 različnih imenovanih podakov in poleg tega še druge značilnosti za vsako izmed del in nalog. Tako namreč piše v skupnih metodoloških izhodiščih za oblikovanje razvida del in nalog, pripravljenih na podlagi Druž-benga dogovora o uresničevanju kadrovske politike SR Slovenije (Uradni list SR Slovenije št. 20-1979) in Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Uradni list SR Slovenije št. 1-1981). Kot pri vseh drugih aktivnostih v dogovorni ekonomiji gre tudi tu za grobo pretiravanje, ki uveljavlja neracionalne in neučinkovite postopke. Poseben samoupravni splošni akt, ki vsebuje podatke o zahtevnosti del ah delovnih mest, je povsem nepotreben. Nobene potrebe ni, da bi bil to nekakšen organizacijski akt, saj je v tem primeru vsebina čisto enaka, le postopki nastajanja in sprejemanja so lahko nekoliko enostavnejši. Opisi del ah delovnih mest so lahko povsem strokovno tehnično gradivo, ki se uporablja za razvrščanje del pri ugotavljanju zahtevnosti dela in povsod drugje, kjer se takšno gradivo potrebuje. Z opustitvijo razvida del in nalog kot samoupravnega splošnega akta in tudi kot organizacijskega akta bi le povečali strokovnost ugotavljanja zahtevnosti dela in bistveno znižali stroške teh postopkov. Opis dela naj vsebuje le tiste podatke, ki bodo potrebni za ugotavljanje zahtevnosti dela ah za kak drug namen. Pri uporabi katere izmed sumar-nih metod je tak opis le izjemoma daljši od pol strani, pri uporabi analitične metode pa več kot eno stran. V tuji praksi, pa tudi v naših razmerah se srečujemo s primeri, ko se ugotavlja zahtevnost poslovodnega dela na enak način, kot to velja za vsa druga dela. Tudi to je tahnično vprašanje. Če naj se z enako metodo ugotavlja tudi zahtevnost poslovodnega dela, mora ocenjevalni model vsebovati tudi kriterije za razvrščanje tega dela. Enostavneje je, če se poslovodno delo obravnava posebej s sumarnim primerjanjem, ker je na tak način aplikacija metode veliko enostavnejša. Izvedba ugotavljanja zahtevnosti dela Izvedba ugotavljanja zahtevnosti dela je strokovno zahtevno delo, ki združuje zelo različne aktivnosti širokega kroga delavcev v podjetju ah drugi organizaciji, v kateri ta postopek poteka. V tem postopku sodelujejo strokovnjaki za ugotavljanje zahtevnosti dela, ki priredijo ocenjevalni model, ga preizkusijo, vodijo zbiranje in pripravo gradiva za razvrščanje, izvajajo razvrščanje in dokončno oblikujejo predlog razmerij zahtevnosti dela. Tu sodelujejo poslovodni in vodstveni delavci, ki usklajujejo in usmerjajo vse aktivnosti, in najširši krog vseh delavcev, ki bolj ah manj neposredno sodelujejo pri nastajanju gradiva, na podlagi katerega poteka razvrščanje, in pri obravnavanju končnega predloga razmerij zahtevnosti dela. Ugotavljanje zahtevnosti dela poteka praviloma v naslednjih fazah: - izbira najprimernejše metode za ugotavljanje zahtevnosti dela, - prirejanje in adaptacija ocenjevalnega modela, - preizkus ocenjevalnega modela na primeru 20-30 tipičnih del (delovnih mest), - opisovanje del, - razvrščanje del, - obhkovanje predloga razmerij zahtevnosti dela v razponu, za katerega je sprejeta odločitev. Razpon, v katerega preračunavamo ugotovljena razmerja zahtevnosti dela, je instrument politike delitve, zato ga ne more določiti in vsiljevati nikakršna metoda. O razponu se moramo odločiti na podlagi presoje o potrebni širini manevrskega prostora za vzpostavljanje že prej omenjenega ravnovesja enakomernega zanimanja za vsa dela in tudi na podlagi že prej omenjenega ravnovesja socialne in motivacijske vloge osebnega dohodka. Ne gre za problem, kolikšna bo plača direktorja, ampak ah je dovolj manevrskega prostora za učinkovito razvrstitev vseh zelo različnih del v istem delovnem procesu tako, da bodo pri razvrstitvi upoštevane vse splošne in specifične karakteristike zahtevosti dela in da bo delavec motiviran za opravljanje v resnici zahtevnejšega dela. Majhen razpon zahtevnosti dela pomeni razmeroma visok osebni dohodek za enostavno delo in malo spodbude za zahtevnejša dela, kar lahko vodi v neučinkovitost takega delovnega procesa. manj učinkovito, a brez rezultatov ne more biti, ker sicer ni več delo. Že v uvodnem delu tega sestavka je bilo omenjeno, da ima delovna uspešnost delavca različne pojavne oblike (učinek, kakovost, gospodarnost in ustvarjalnost pri delu) in da glede možnosti za ugotavljanje delovne uspešnosti delavca ločimo vsaj štiri različne skupine delavcev (poslovodstvo, priprava delovnega procesa, izvajanje delovnega procesa in režija oziroma administracija). Delovna uspešnost se v vsaki izmed navedenih skupin izkazuje na drugačen način in še predvem v drugačnih časovnih enotah. Če je n. pr. pri izvajanju delovnega procesa praviloma mogoče delovno uspešnost delavca ugotavljati tekoče in sproti in, če to hočemo, zaslužek delavca ugotavljati tekoče in sproti, to ne velja več v tohkšni meri za režijsko delo. Režijsko administrativno delo je sicer v pretežnem delu glede ugotavljanja delovne uspešnosti povsem podobno izvajalskemu delu, še posebej ko gre za vodenje različnih (potrebnih in nepotrebnih) evidenc. Nekatere administrativne aktivnosti pa imajo tudi daljši časovni ciklus. Delovne uspešnosti poslovodnega dela in dela za pripravljanje delovnega procesa ni mogoče ugotavljati tekoče in sproti, učinki se pokažejo šele na daljša časovna obdobja in so hkrati za celotni delovni proces najbolj usodnega pomena. Delovno uspešnost delavca je mogoče izmeriti, oceniti ali o njej sklepati na podlagi različnih podatkov o uspešnosti celotnega delovnega procesa ali njegovega dela. Čimbolj neposredno posamezni delavec ah skupina deluje na posamezno pojavno obhko delovne uspešnosti in čimbolj realno so dosežki izmerljivi, tembolj je mogoče ugotovljeno delovno uspešnost upoštevati pri obračunu osebnega dohodka delavca ah skupine. Ugotavljanje delovne uspešnosti delavca in uporabe ugotovitev pri obračunu njegovega osebnega dohodka mora imeti svoj smisel in racionalnost. Če je ugotavljanje dražje od koristi, ki jih prinaša z večjo produktivnosto in če je poleg tega še nezanesljivo, je treba poiskati in uporabiti takšne oblike povezovanja, ki motivacijsko niso sporne. Čimbolj natančno je ta določen, teni' bolj zanesljivo je mogoče ugotoviti de; lovno uspešnost in jo upoštevati P0 obračunu osebnega dohodka. Zato je programiranje dela osnovni pogoj ugotavljanja delovne uspešnosti delavcev. Obseg dela kot pojavna oblika delovne uspešnosti Obseg (učinek) dela je pomembna oblika delovne uspešnosti delavca, sal je v enaki časovni enoti (uri, dnevu, tednu, mesecu) mogoče opraviti vet ali manj dela. Bolj ali manj učinkovito je mogoče opravljati katerokoli delo, ugotavljanje delovnega učinka pa je lahko zelo različno. Delovne operacije in postopki, ki so tehnološko natančno predvideni in predpisani, imajo pravi; loma tudi določene pričakovane ah normalne čase njihovega trajanja. Poznamo celo vrsto metod normiranja - od izkustvenih, ki so najenostavnejše, metod, ki uvajajo različne načine časovnega snemanja (kronometrira-nja), do metod vnaprej pripravljenih časov, pri katerih tehnologi določajo časovne normative iz vnaprej pripravljenih normativov za posamezne gibe in delovne operacije. Metoda normiranja služi predvsem za organiziranje delovnega procesa, in je ugotavljanje delovnega učinka in obračun osebnega dohodka šele drugotnega pomena. Izbrana mora biti racionalno, tako da zmanjšuje ne le čas izdelave, temveč tudi celotni delovni čas na enoto proizvoda. Čimvečkrat se kaka delovna operacija izvaja, tem zahtevnejšo metodo normiranja lahko uporabimo. Znatno zahtevnejše in bolj težavno je ugotavljanje delovnega učinka pr* tistih dehh, kjer delovne operacije in postopki niso tehnološko predvideni in predpisani. Da bi bilo to mogoče, mora biti delo programirano ah mora biti vsaj jasna predstava o pričakovanem obsegu dela. V takih primerih je mogoče obseg dela ugotavljati s primerjavo med programom in njegovo realizacijo ali vsaj z oceno, kakšen obseg dela dosega posamezni delavec. Normiranje dela bi bilo mogoče uporabiti bistveno širše od tega, kar se zdaj 'uporablja. To še predvsem velja za razna ponavljajoča se administrativ- Velik razpon pomeni velike razlike in izdatno spodbudo za zahtevnejše delo. toda tudi nezadovoljstvo tistih, ki opravljajo manj zahtevna dela. Razen seveda v primeru, če je tak osebni dohodek bistveno višji, kot ga za enaka dela prejemajo delavci v drugih podjetjih. Velik razpon pomeni stalno nevarnost socialnega nemira, tudi takega najhujše vrste. Prava mera je torej potrebna. Delovna uspešnost delavca Splošno o ugotavljanju delovne uspešnosti in o upoštevanju le-te pri obračunu osebnega dohodka Delo imenujemo vse tiste človekove aktivnosti, ki jih opravlja in izvaja zato, da bi napravil neko uporabno vrednost, proizvod ah storitev. Trošenje energije brez tega namena in cilja ni delo, zato je bilo posebno poudarjanje »delitve po delu in rezultatih dela« nekako brez smisla. Delo je lahko bolj ali V svetu ugotavljamo, da se obseg merjenja delovne uspešnosti zmanjšuje, kar velja tudi za razhkovanje v plačah delavcev na tej podlagi. Vse več se uporabljajo enostavni premijski sistemi, ki zelo globalno razlikujejo med dobrimi in slabšimi delavci. Ta praksa je posledica dolgoletnega uporabljanja normiranega in programiranega dela in na tej podlagi dosežene visoke delovne, organizacijske in tehnološke kulture, ki skupaj dajejo visoko učinkovitost delovnih procesov. Pri naši nizki delovni učinkovitosti in še bolj nizkih plačah bo treba kolikor toliko normalno raven obeh doseči še z razlikovanjem na podlagi delovne uspešnosti, in šele potem se bo mogoče vključiti v splošne, evrpske tokove dela in tudi plač. Če naj se delovna uspešnost delavca ali skupine delavcev ugotavlja po katerikoli pojavni obhki (obseg, kakovost, gospodarnost, ustvarjalnost), je najpomembneje, da se vnaprej določi nrir*aVnvani ali normalni dosežek. na dela, vodenje evidenc, vnašanje P datkov in podobno. Vendar spl05^ klima normiranemu delu nekako . naklonjena in ima zato nizek družb status. V praksi zelo pogosto srečSjo mo mnenje, da je sicer vsako a .g možno normirati, vendar to za ^ delo« zaradi posebnih značilnosti mogoče. In ker so vsa dela iz nek zornega kota »moje delo«, se z ouF • rom srečujemo v prav vsakem V meru. etu Obseg normiranega dela se v s zmanjšuje in so ga v nekaterih g° 0 darsko razvitih državah že Pr, Lvoj odpravili. V tej smeri bo potekal ra tudi pri nas, vendar je pred zac® je-tega procesa treba doseči visok lovno in dohodkovno učinkovito«| jj lovnih procesov in tej učinkov* ^ primerno raven zaslužkov in os ^ porabe. Opuščanje normiranega j. bi v tem trenutku še znižalo učm tost delovnih procesov. nrihodpj'L razvedrilo Ljubljana, 4. avgusta 1989 Delavska enotnost 11 Glosa Intelektualci na plan, ajda zori! Napočili so lepi časi, vsa Slovenija se prebuja in koplje v prenovi. Na ob-Zoiju se svetlikajo nove stranke, zveze •n zvezice (te smo sicer poznali tudi že doslej), za povrh pa še novi sindikati. Vse staro bo šlo v šaro ali pa bo temeljito prenovljeno, ali vsaj pološčeno. Za nas starejše, ki nas novi čas vozi Podolgem in počez, pa se obetajo hudi časi. Kdor ne bo znal pravi čas razpeti Prenovljenih in pokrpanih jader in vanje zajeti novega vetra, bo postavljen v kot ali pa bo na cesti. Zato se velja kolikor moč naglo oklepati nove linije, sesti na tisto vejo, ki jo prenovitelji še ne žagajo. In se izobraževati, brati vse vprek: Nedeljskega, Mladino, Sobotno Prilogo. Vendar samo tiste prispevke, ki so PROTI. Slabo se piše ljudem, ki so ZA. Pa mi je ondan prišel v roke tudi Prenovljeni Komunist, kjer se vplivni Nan naše postarane avantgarde zavzela še za eno novo stvar, za novi, neodvisni sindikat intelektualcev. Oj oj, je to imenitno! Nisem si mogel kaj, da bi Prispevka v dušku ne prebral, potem Pa sklenil, da bi bilo imenitno, če bi ga de vi. In tako sem ga razrezal na koščke, vmes vpisal nekaj vprašanj, in vam p zdaj, po doslednem zaporedju v celoti, v skladu z moderno retrogradno Prakso in v stilu ustvarjalnega postmodernizma, in, kajpak, priznam, tudi Po zgledu I. Bavčarja (zaradi honorarja), objavljam v obliki stenograma zasebnega razgovora s piscem. - Zakaj neodvisni sindikat intelektualcev, tovariš profesor? - Videti je, da je delavsko gibanje vedno skušalo prepričati intelektualce, da se morajo odpovedati lastnim [peresom, če hočejo kaj prispevati k socialističnemu gibanju. Tisti, ki so razlagali »pretvarjanje intelektualcev v delavce«, so bili vsi po vrsti tudi sami intelektualci. Odpoved lastnim interesom in prevzemanje interesov nekvalificirane množice delavstva za lastne interese je bil torej način izhoda iz intelektualnih kriz, ki jih je porajala razpetost med avtonomijo in služnostjo. - Oprostite, vse do danes nisem vedel, koliko škode so Mara, Engels, Lenin in še kdo povzročili človeštvu s svojo odpovedjo lastnim interesom in kako huda intelektualna kriza jih je krotovičila. Veliko velikih ljudi pove pred smrtjo: če bi še enkrat živel, bi se odločil za enako pot. Bi se tudi ti trije, kaj mislite? - Za tako intelektualno držo danes ni več nikakršnih razlogov. Inteligenca je postala pomembna in številna in vedno bolj prevladuje tudi v proizvodnji. S tem je postala tudi drugačna; in tradicionalne usmeritve humanistične inteligence k družbeni človečnosti, povezane z nemočjo, ki sili v nujno zvezo s tradicionalnim delavstvom, niso sprejemljive belim ovratnikom, ki razpolagajo s pomembno družbeno močjo. - Oprostite, ne razumem vas povsem; verjetno pa je bistvo vašega prepričanja o moči oblasti možno izraziti kot iskanje zavezništva med sloji s podobnimi interesi, da bi se zavarovali pred zavezništvom drugih slojev z drugačnimi interesi. Oprostite, če se tudi sam nekoliko učeno izražam, vendar se moram, saj gre za hudo resne stvari, ne? - Tako je! Preden si torej izberemo kake naravne zaveznike, ki bi se jim morali celo podrediti in služiti njihovemu razrednemu interesu, moramo oblikovati in izraziti lasten socialni program, in ustvariti oblike njegovega organiziranega uveljavljanja. Razmerje do drugih skupin delovne sile in zaposlenega razreda se da vzpostaviti le na odnosih enakopravnosti, razume- vanja in vzajemnega interesa, ki ne skriva razlik. Interesov intelektualcev se ne da več politično formirati le v obliki »človekovih pravic« in »humane avtonomije«. - Partija razglaša, da nima in nikoli ni imela kakšnih podobnih interesov v okviru interesov razreda in ljudstva. Nič več noče biti organizacija ljudi posebnega kova. Ali boste zdaj intelektualci postali takšni ljudje? - Intelektualci kot produktivna sila zahtevamo posebne državljanske pravice, s pravico do soupravljanja vred. Ne sprejemamo več mesijanske vloge, da bi morali drugim prinašati njihovo družbeno zavest »od zungj«. Drugi si bodo že sami pomagali in se znašli. - Ohoho! Posebne državljanske pravice?! Pa mislite, da bodo drugi sloji to vašo zahtevo mirno sprejeli? - Zavedamo se, da so interesi tradicionalnega delavstva pogosto neposredno nasprotni našim interesom. Brž ko se pričenja govoriti o enakosti in o produktivnem delu, vemo, da nam skušajo vzeti iz rok moč, ki nam jo dodeljujeta naše znanje in sodobno funkcioniranje proizvodnje. Da bi ubranili lastne interese pred pritiski neproduktivnega vladanja in tradicionalnega delavstva, potrebujemo svoj neodvisni sindikat. - In kako ste intelektualci prišli do svojega znanja in ugleda v družbi? Mar vam ga s svojo gmotno podporo ni omogočilo prav »tradicionalno delav-sto?!« Zdaj pa kar naenkrat le poudarki o obrambi nekakšnih »lastnih interesov«. Lepa hvaležnost, ni kaj! - Naše organiziranje za lastne pravice in interese sicer ni nasprotno staremu manualnemu delavcu, ki počasi izginja s prizorišča najpomembnejšega agensa proizvodnje, izrecno pa nasprotuje tistemu tipu sindikalne in politične dejavnosti, ki interes tega de- lavca postavlja kot univerzalni družbeni interes. Med značilnostmi, ki jih taka univerzalnost prinaša, je delavski konzervatizem v pomembnih družbenih vprašanjih: varstva človekovega okolja, ženskih pravicah, družinski politiki, umetniški avtonomiji, zasebni iniciativi, razmerju do mladine, nezaposlenosti sodobnega tipa in še mno-gočem. - Vaše stališče je zelo praktično, saj se nimate česa bati od »starega manu-alnega delavca, ki počasi izginja s prizorišča« itd. itd. Nekoliko pa me moti »univerzalnost« vaših očitkov sedanjim tipom sindikalne organiziranosti, ki že dolgo ni več takšna, kakršna živi v vaši predstavi. Pa pustiva to, s^j niste sindikalni, marveč partijski aktivist, in ne morate vsega vedeti. A ker ste teoretik, bi le bilo koristno slišati, kako bo šel razvoj družbe naprej. In kgj si vi osebno obetate od tega razvoja?. - Če bo socializem šel v smeri uveljavljanja ekonomije podjetništva in tržnih kriterijev, bo vedno pripravljen podkupiti tradicionalno delavstvo, da mu ne bo kvarilo poslov. Najtežje breme gospodarske reforme bodo nosili intelektualci, ki se sicer najbolj zavzemajo za tržni socializem: učitelji, umetniki in proizvajalci kulture, zdravstveni delavci, svobodni novinarji in javni delavci, nosilci intelektualnih aparatov države in številni drugi intelektualni poklici. Kriza je že pokazala, čemu se moramo upreti, in stavke v zdravstvu in šolstvu so tudi pokazale kako. - O tem, kdo nosi težje breme krize: ali sloji v nadgradnji ali v proizvodnih dejavnostih, se z vami ne mislim prerekati, prepričan pa sem, da je prav pretirana poraba v »nadgradnji« glavni krivec za osiromašenje materialne podlage tipičnih (tradicionalnih) proizvodnih dejavnosti. V dejavnostih »nadgradnje« imajo ljudje več znanja; tu sta doma denar in oblast. In zdaj naj bi bila, kot pravite, ta moč in oblast kot pritisk na druge sloje združena tudi v sindikatih? Kako nameravate to uresničiti? Do temeljev podreti staro, da bi lahko vzklilo novo? - Neodvisni sindikati ne bodo na- stali tako, da bodo obstoječim sindikatom tradicionalni delavci odpovedali pokorščino. Neodvisni sindikat moramo ustanoviti intelektualni delavci sami, da ne bomo nosili na svojih ramenih najtežjega bremena reforme, da ne bodo inženirjem vladali ljudje brez znanja, da ne bodo neinteligentni birokrati proti nam ščuvali proletariata in lumpenproletariata, da ne bodo organizatorjem proizvodnje in trženja neprestano pregledovali denarnic in poslov, da ne bodo univerzitetni delavci manj vredni uslužbenci države... - Priznam, izrekli ste dokaj univerzalne očitke, skoraj v smislu tiste znane »omladinske«: Naj živi proletarska revolucija! Se sploh lahko izrazite še bolj jasno in radikalno? - Kako ne! Ni treba, da svoj interes razglasimo za novi univerzalni interes. Treba je le, da zahtevamo svoje pravice, preden zahtevamo pravice drugih. Ustanovimo svoj neodvisni sindikat! * * * In kaj zdgj, ko smo slišali to prisrčno povabilo? Vsi, ki ste slovenski intelektualci, veselo na plan, dela se beli dan, ajda zori, vsi v novi sindikat! Novi sindikat bo vsem, ki bodo tega vredni, delil posebne pravice, pridite! Jaz nimam te sreče, da bi bil sprejet: nisem intelektualec; sem namreč eden izmed »neinteligentnih birokratov«, ki »proti nam ščuvajo proletariat in lumpenpro-letariat«, kot je pametno zapisal moj sogovornik in kot lahko razberete iz tega intervjuja. Pa se bom poboljšal. Pridno bom bral Komunista, saj objavlja zelo alternativno in poučno branje, delal priložnostno reklamo zanj in še bolj pridno kot doslej pisal svoje vtise za naš delavski list. Pa tudi drugim priporočam: pridno berite novi Komunist, glasilo naše bodoče prenovljene avantgarde, in novo Delavsko enotnost, glasilo nepodkupljivega, tradicionalnega, vendar po volji in prepričanju inteligence premalo reformiranega delavstva, (jasno, reformiranega v trajno korist posebnih interesov najbolj ofenzivnih intelektualcev. Tone PAKAR Nagradna križanka št. 30 I KARNE- VALSKA KRINKA UMETN. SMER V SLIKARSTVU (JAKOPIČ) PREBIV. GL MESTA ALBANIJE KENIJSKI VODITEU M0I STROJNA ŽAGA ONDREJ NEPELA SOVRAŽ- NICA ŽELEZA CELJSKA INDU- STRIJA ZIMSKA PADAVINA AVTOR KRIŽANKE R. NOČ NENEVARNA BENIGNA BULA SLUZNICE f(ado BORDON LJUBU. PRODAJNA GALERIJA IZMERJENA VIŠ. TOČKA ZAV0ZLA- NJE.IZNA- KAZENJE STAROGR. P0T0J0ČI PEVEC GR. FILOZOF IN MATEMATIK DELOVNE IZKUŠNJE REKAV ŠVICI j HOMAN IGORJA Torkarja DRUGO IME ZA RIBO sardelo PLOŠČINA, POVRŠINA HČERIN MOŽ MED qE0METR. LIK MADŽARI JUG.KEG- UAČICA (G0RANKA) NEZNANKA V MATEMATIKI ANTON OCVIRK REKAV SIBIRIJI DREVESNI PANJ REKAV Angliji NEM.-ŠVIC. FILOZOF (PAUL) DEL STOPALA PISATEU DUUN EPSKI PESNIK GASILSKI POZDRAV TOMAŽ ŠALAMUN ZBIRALNIK ^četnik bolgar. vUdarske dinastije PRESTOL POKRAJINA OB REKI SAARI PETELIN domače zen. ime UDAREC Z JEŽKOM OB NEBO NENADEN PADEC TEKOČE VODE POSLO- VITEV A G B lpinist. odsek KONEC POLOTOKA RIMSKA LJUBLJANA VODJA V TABORIŠČU ŽUPNIK ALJAŽ INO- ZEMEC SODOBNIK KELTOV UVIČNA '0LEZEN ŽITA HLADNO OROŽJE NEON KORALNI OTOK Mim. 'oralka Novak EMIL ADAMIČ OSEBNI ZAIMEK VULKAN NA HAVAJIH POJAV NA VODI JAKOST, SILA stransko Morje Črnega morja TRINITR0- TOLUOL JOHN OSBORNE l n Lekvinoj Tj (CIJ PRASTARA IGRAČA, KOLUT NA VRVICI . Sreča, na vrvici' ► NA PALICO PRIVEZAN TANEK JERMEN EMILIJAN CEVC PTICA UJEDA Rešitev nagradne križanke št. 30 pošljite do 15. avgusta, na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA Št. 30. Nagrade so: 100.000, 60.000 in 50.000 dinarjev. Rešitev nagradne križanke številka 28 PLOESTI, BISTRA, RIMSKI KORSAKOV, AVA, ATARAKSIJA, KIRK, ORADA, VAL, TNALA, NAL, OKA, IG, ELIN, ČOP, KSERK-SES, ELAN, ATI, EMANACIJA, BONE, RETINA, VR, ENERGETIKA, SAD, LEMAN, HRAM. URA Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 28 1. Marjan, Danijel Blažek, Študentski center, blok 1, Cesta 27. aprila 31, 61000 Ljubljana 2. Bogdan Sotenšek, Podvozna 3, 66320 Portorož, 3. Ivan Žohar, Dobrteša vas 16/E, 63311 Šempeter. Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. poštni predal 479 • V. d. direktorja in glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956 • V. d. odgovornega urednika: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Sonja Seljak (redaktorica-lektori-ca). Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel (tajnica), telefon 311-956, h.c. 310-033 • Naročnina 321-255 • Posamezna številka Delavske enotnosti 5.200 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 • Žiro račun: 50101-603-46834 • časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Silvester Drevenšek, Ivo Grilc, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik Ljubljana, 4. avgusta 1989 Pri prvem med slovenskimi gozdarji AMATER NAŽGAL PROFESIONALCE Milan Rozman je najboljši slovenski gozdar. Dokazano. Zmagal je na tekmovanju, ki je bilo letos na Rogli. Zaposlen je v Gozdnem gospodarstvu Kranj TOK Tržič. Ko smo ga iskali v službi, so nam povedali, da so jim nalivi sesuli ceste in da jih Milan pomaga čistiti nekje nad domačo vasjo Grahovše. Našli ga nismo, Čakati pa ga, pošteno rečeno, tudi nismo hoteli. Grahovše so namreč ena redkih slovenskih vasi brez gostilne. Ko smo dan potem Milana le našli, smo seveda pomenek začeli z vprašanjem, kakšno je življenje v vasi brez gostilne: »Hm, pa res ni lahko. Semkaj zahajajo lovci in ko pade kozorog, ga morajo drugje zaliti. Na Javorniku smo postavili vlečnico, res bolj zase, a pozimi le tudi v našo vas zanese kakšnega gosta in se potem nima kam dati, Planinci prav tako pogrešajo okrepčilo...« Gorenjci gor ali dol, kaže, da ste le gostoljubni. Le o gostih govorite. Kje pa se zbirate domačini? »Kar nas je športnikov, pri nogometu. Če seje treba kaj resnega zmeniti, imamo sestanke v domu družbenih organizacij v Spodnjem Lomu, Za druščino se pa malo obiščemo, kar je tudi v redu.« Če se obiščete pozimi, se obisk verjetno kar potegne. Precej od rok živite. »Prej seje res, zdaj pa kar gre. Saj ima kar vsaka hiša traktor in so poti brž splužene, Otroci imajo prve štiri razrede v Lomu, to ni tako daleč. Potem morajo v šolo v dolino, a zdaj jih vozijo z avtobusom. Le v hudem snegu ali ob poledici jo morajo mahniti peš. To se redko zgodi. Ko sem jaz drgnil šolske klopi, sem moral vsak dan pešačiti.« No, pa odmaknjeni ste vendarle. Kako, od česa živijo Grahovše? »Od živinoreje komaj kdo. Krav je toliko, da imamo mleka zase. Kmetijstva v teh bregeh tudi ni prida. Kar je čistih kmetov, jih živi gmajna. Takole okrog 150 ku-bikov letnega poseka pride na domačijo.« In kako se od tega živi? »Kar zračunajte. Če je dober les, dobiš za kubik poldrugi milijon. Slabša kakovost znese seveda manj. Zdaj nas je tudi precej domačinov zaposlenih v gozdarstvu.« Zdaj? »Ja, Še pred nekaj leti so v gozdarstvu zaposlovali v glavnem de- lavce iz drugih republik. V gmajni so bili predvsem južnjaki. Potem so le spregledali, da je domač holcar najcenejši. Zdaj gredo v to smer, še najraje v kooperacijo.« Zgolj ekonomska računica? »Zdaj najbrž, prej pa je šlo gotovo za politiko. Jasno, da so bili delavci od drugod vselej dražji. V Medvodah pri Jelendolu so jim zgradili gozdarski center, bogvedi zakaj. Tudi stroški s prevozom so bili precejšnji. Zdaj novih od drugod ne zaposlujejo več in čakajo, da ti odidejo v pokoj ali invalidsko...« So invalidi v gozdarstvu še tako normalen pojav, ni nič boljše? »Profesionalnih poškodb je kar precej. Žaga ti s tresljaji prej kot slej uniči roke ali hrbtenico. Kakšne so delovne razmere v gozdu, na težkih terenih, ob vsakem vremenu poleti ali pozimi, si pa tudi lahko predstavljate.« Ko sem se zadnjič pogovarjal z zmagovitim gozdarjem, z idrij- oceni in poskrbi za oddajo na žago.« Zato sem vprašal, ker si zmagal kot gozdar sekač. Potemtakem si zmagal v nečem, kar sploh ni tvoje vsakdanje delo! »Ja, saj res. Toda rekel sem, da vsi poprimemo za vse. Če lesa primanjkuje, tudi sekam. Za žago primem tudi s prijatelji, ko je treba sekat za zadrugo, za pašno skupnost...« Prav, toda vendarle si, recimo kot amater, nažgal profesionalce. So te kaj postrani gledali? »Saj se ne poznamo toliko, da bi vedeli, kaj kdo počne. Tekmujem že sedem let in to ti tudi da določene izkušnje. Sekam sicer le zasebno...« Na, če bi bili malo zlobni, bi lahko sklepali takole: ker sekaš zasebno, sekaš čim hitreje in čimboljše, pa potem nabrišeš tiste, ki sekajo za plačo? »..# Te pike v narekovaju pomenijo širok, zgovoren smeh, besede v narekovaju pa so tele: »Daj »Res, pa je bilo lažje kot prejšnja leta. Prej nam je moral pri pripravah na samoupravljanje pomagati pravnik in še ta se je včasih zelo težko znašel. Zdaj je bolj enostavno.« Menda ne boš rekel, da zakon o podjetjih poznaš bolje kot samoupravne zgodbe, ki so nam, jih toliko let vtepali v glave? »To res ne, a zdaj so bila vsaj vprašanja tako preprosto napisana, da si vedel, kaj sploh sprašujejo. Kot prej pa velja, da seje najenostavneje vse skupaj napiflati na pamet.« Prej sva se menila o plačah. Je po tako pomembni zmagi kapnila kakšna pika več? »To ne. Reči pa moram, da imajo naši posluh za te tekme. Kranjski direktor Martinovič, moram kar reči, je za to res zainteresiran, celo navdušen. Omogočil nam je kar se le da dober trening in sploh vse potrebne pogoje.« Za tekmo, je omogočil tudi kaj po tekmi? »Kranjsko Gozdno gospodarstvo je zmagalo ekipno in obljubljenih imamo nekaj dni moija. Menda bo to kar izreden dopust in še plačan povrhu. Vsaj slišimo nekaj podobnega, zatrdno še ne vem. Drži pa, da gre, če je zgoraj razumevanje za te reči, vse bolj gladko. Bled, denimo, ima super ekipo, fante zagrete kot hudič. Ker pa tam ni Žegna z vrha, so prepuščeni sami sebi in nikamor skega konca je bil, je nekaj govoril o švedskih žagah, ki da nimajo takšnih vibracij? »Ja, saj domačih žag tako in tako nimamo, nihče še ni pogruntal kaj uporabnega. Švedske mašine uporabljamo že lep čas in res smo si od njih precej obetali. Roke in hrbte pa tudi te pošiljajo k vragu. Je že tako, da sekač nikoli ne bo zdrav poklic.« Milan je prvak med sekači, pa me je zanimalo, kako da popravlja ceste. Pravzaprav sem splošni gozdni delavec, delam kot manipulant pri prevzemu in oddaji lesa. Če je treba, pa vsi poprimemo za vsako delo.« Malce podrobneje, prosim, kaj počne manipulant? »Kmet privleče les do ceste, manipulant ga prevzame, zmeri, daj, to je pa res zlobno. O tem raje ne, kaj bodo pa rekli! Drži pa, da sem redno zaposlen pri TOK Tržič kot manipulant, popoldne sem pa kooperant.« BI se zgolj s službo težko preživeli? »Nič ne bom tarnal, zadnja plača je znesla 5 milijonov. Mimo pa lahko rečem, da to glede na res težaško delo ni kaj posebnega.« Vrniva se k zmagi. Spomnim se, kako so se prireditelji pred leti lovili, kakšno težo naj dajo točkam iz seke in točkam iz poznavanja samoupravljanja. Pa zdaj? »Merijo natančnost, hitrost sek in teorijo motorne žage. Teorijo samoupravljanja so letos prvič ukinili, imeli smo zakon o podjetjih...« ??? ne pridejo. Če si sam, se lahko pod nosom obrišeš.« Tole o vrhu in žegnu, ali velja le za tekme ali nasploh? »Kaj sprašuješ, kar "sam veš?! Če šef ni za to, se lahko pretrgaš, pa ne bo nič. Na koncu bo vedno tako, kot bo rekel on, saj to je po svoje normalno, mar ne?« Bil si sindikalni aktivist, je tudi pri tem delu veljala ta logika? »Na sindikatu smo rihtali proslave, Šport, veselice. Tu smo bili čisto samostojni, šef se ni vtikal.« Pa Če ste počeli kaj bolj resnega? »..,«, kar spet pomeni isti zgovorni smeh in potem potrdilo tega pomena: »Saj kaj resnega v sindikatu nikoli nismo počeli. Ne mi, ne zgoraj. To »zgoraj« pravim sicer malce na pamet, ker kakšnih posebnih stikov z njimi Milana Rozmana v vafj menda nihče ne pozna, h" smo ga iskali, so nam ved<' li do njega pokazati šele, k6 smo povedali, da gre za V1' vaka med gozdarji. »Aj* Žitnikovega iščete«, so naj® razodeli ime domačije. je res domačija, takšna, ko’ si predstavljamo pravo iv renjsko kmetijo. Na hrib*' ku pod gorami, nanjo gle' dajo Storžič pa KonjščR* in Kriška gora. Za 50 hek' tarjev je je, od tega je ™ hektarjev gozda, ki da vsi' ko leto 80 kubikov poseki Krompirja in kar je take«* da za domače. Pašnikov r ravno prav za šest glav 0' vine, tako da otroci pijeK mleko namesto brozge ljub' ljanskih mlekarjev. Ki’ Milan pomni rodov, so v* živeli od gozda. Tudi love* so bili, kajpada. Milan )e svojega prvega srnjaki | uplenil kar na domačen1 krompirišču. Divjadi ** morajo še zdaj otepati, toj*' ko je je, da dela škodo. Sf' njad, jelenjad, tudi divji svinje pridejo dvakrat uJ leto v goste. Se nekaj je zni' čilno za nekdanje Žitnikov6 rodove, kot za vse s tet* konca - meja je blizu l" njega dni so marsikaj skr ' vaj pretovorili čeznjo. M>' lan se spomni saharina, Pfl pripovedi kajpak, saj 3®' letni mož živi v časih, ko s* stvari vozijo kar čez pfe' hode. nikoli nisem imel. Poznam *j glavnega z našega republiške# odbora, prav fejst fant je in tud1: tekmovanje so zrihtali, kot se spd dobi.« Še enkrat, se je tekmov«***' kaj obrestovalo? »Žago sem dobil, Tomos Husquamo. Od zdaj pa bom tek' moval z nemško Sashs Dolm»' Na Rogli je bil namreč njihov tej! nični vodja iz Nemčije in ponu<*3 mi je v dar njihovo žago, če b°^ odslej tekmoval z njo. Zunaj ? zanimajo za te stvari, pomagaj* z rezervnimi deli, servisi, prec» jim je do tega, Če zmagaš z njip? vim izdelkom. Pač vedo, kal ^ posel.« Posel je posel, zmaga pa zflj* ga. Kako si sploh dal za pij**®1 ko nimate gostilne? .. »O, so me že našli, brez skrR’j Doma sosedje, direktor je tu® zariga dal in po poti domov nu*3 kor ni šlo gladko.« . Ker sem, po zadnjem vpraš' nju sodeč, izčrpal svoje radovi® ne zmogljivosti, sem uporabi* ? stari trik - Milanu sem ponu» možnost, da tudi sam kakšno t če, recimo čez državo, ko s* 1 zdaj sme. v »Sme se že, sme, pomaga P3’., zdaj ne nič. In še predolgo bitr jalo,« je pribil za «lom ^ : n muj- n i jg&r, S vz