J».
KOPER, 5. avgusta 1950
Cena 3 din
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE KOPRSKEGA OKRA™
z marksističnim načelom o odmiranju države
KONFERENCA KP-STO ZA KOPRSKI OKRAJ
Uspehi, ki smo jih dosegli na vseh področjih so dokaz
■•1	ii	........ .
Odmiranje socialistične države ni fraza temveč zakon —■ marksistično načelo za razvoj socializma.
Leta 1945. je naše ljudstvo strmoglavili, buržuazni državni aparat in si »postavilo svojo oblast. Borba proti zapuščinam starega režima (ostankom reakcije, gospodarski in ku turni- zaostalosti in stari miselnosti množic), ki so se pri nas pojavile posebno v začetni fazi v obilni meri na vseh področjih našega družbenega življenja ih predstavljale resno oviro na poti našega napredka, je terja'a od naše ljudske oblasti ¡največjo odločnost in vztrajnost. Za organe ljudske oblasti so bili .prav zaradi tega izvoljeni najboljši antifašisti — neustrašeni in preizkušeni borci, katerih preteklost nudi največje jamstvo, da ne bodo v nadaljnji borbi i'n trdem de’u oklevali.
Za ¡premagovanje začetnih težav pa .le bila potrebna tudi čvrsta in na centralistični ¡podlagi zgrajena ljudska ¡oblast. Toda danes, po petih letih borbe in trdega dela vidimo uspeh na vseh področjih naše dejavnosti. Reakcija nima več pri nas, lahko rečemo, nobenih ¡pozicij. Gospodarstvo našega okrožja je doživelo ve iko preobrazbo: glavna proizvajalna in druga podjetja so ¡postala last ljudstva, se poveča a po številu' in obsegu, naše podeželje pa je spremenilo svoje lice tako, da imamo že danes .samo v našem okraju 12 kmetijskih deloV_ nih zadrug z 277 družinami. V naših šolah, na raznih tečajih m s praktičnim delom se je 'usposobilo mnogo delovnih lljudi, ki so prežeti z novim duhom. V naših tovarnah, zadrugah, delovnih ¡brigadah se je -prek-a ilo ¡na tisoče novih ljudi, ki jim ni .zaslužek edini cilj pri njihovem vsakodnevnem delu, ljudi, ki vlagajo ves svoj trud v izgradnjo boljše bodočnosti nas vseh.
Pretteko soboto se je zbralo na prvem zborovanju nad 300 udarnikov in udarnic. Pregledali so dosežene uspehe ¡n si določili bodoče naloige. Nit; besedice se ni 'Slišalo na tem zborovanju o plačah. Diskutiralo se je samo o uspehih in nalogah. To dejstvo nam .jasno -govori o napredku in pomeni, da se naši delavci zavedajo svoje vloge pri gradnji socializma. Zgoraj ¡našteta dejstva nam dovolj zgovorno dokazujejo, da so danes objektivni pogoji v našem okrožju ¡popolnoma drugačni kot leta 1945. Iz tega sledi, da m: vemo in moramo spremeniti tudi organizacijsko strukturo naše ¡ljudske oblasti in ¡naše dejavnost i na splošno.
Naša ljudska oblast se je resno lotila tega vprašanja. - Po volitvah 16. apr . a- leta 1950 sta se takoj pajača'a oba okrajna ljudska odbora in prevze'a naloge., ki jih je prej reševal izključno Okrožni ljudski Odbor. Nadalje se ie v okviru- ljudskih -dborav izvršila reor-aaniz&e-La v smislu prenosa oblasti poverjeništev na širše svete. Ta način upravljanja daje možnost, da sodeiuje čim več ljudi pri reševanju vprašanj, ki zadevajo vse naše ljudstvo; Ravno tako se ie pristopilo k utrjevanju krajevnih, oziroma mestnih ljudskih odborov. Po tej poti decentralizacije in demokratizacije naše ljudske oblasti moramo iti še naprej. Vsi vemo, da se je na temelju utrjevanja na_ še IjudJke oblasti pritegnilo k gospodarski in politični upravi neposrednega proizvajalca — delavca. Toda danes niti to ne zadostuje. Istrski okrožni ljudksi odbor
veiiKeaa neiovnega poieia ljudi, ki se zavedajo da delajo za sebe
Tovariš Gi.-n-o Gob-bo\ je pozdravil
pripravlja: odlok o upravljanju pod jetij s strani de ovnih kolektivov. Ta ¡zgodovinski akt, ki je pred kratkem v socialistični Jugoslaviji stopil že v veljavo, daje ¡proizvajalcu neposredno v roke uipravo nad produkcijo.
Tako .bomo tudi pri naš napravili nov odločilen korak naprej v smislu utrjevanja ob a st i na bazi, v smislu dviganja zavesti delovnih množic. Ta zakon bo naletel ¡med našim delavstvom na ugoden odmev in bo še en ¡odgovor na !až-njivo ¡propagando, ki jo na račun našega -okrožja širijo koaninf-armi-sti v Trstu.
Naši partizani bodo taborili
V dneh 19., 11. in 12. avgusta bo na gradnji ceste Rižana partizansko taborenje. Temu taborenju bodo prisostvovali bivši borci NOB, aktivisti in današnji borci — udarniki v borbi za izgradnjo socializma pri nas.
Kakor na vseh dosedanjih tabo-renjih bodo imeli naši partizani tudi ob tej priliki poleg udarniškega dela tudi vzgojne ideološko politčne ure, svojo kulturno prireditev in prosto zabavo'.
Naši partizani bodo ponovno dokazali, da stopajo danes z odločno voljo h vsakršnemu, delu, ki gre za dobrobit skupnosti iz isto voljo kakor so se borili v NOB s puško v rokah.
V	nedeljo je bila dvorana »AR-RIGONI« v Izoli zopet polna,- Delegati in ¡gostje so ¡prihiteli iz ¡vseh predelov našega okraja na prvo okrajno partijsko konferenco.
V	imenu JA je pozdravil konferenco komisar -odreda, ki je med drugim naglasil junaško -borbo, ki jo vodi ¡danes KP Jugoslavije, katere ¡število simpatizerjev v -svetu z vsakim dnem narašča in -zato ni več sama v -borbi za resnico in pravico. Ob ¡zaključku .ie tovariš polkovnik dejal: »¡Naiša Partija je pripravi! a in vzgoji a take ljudi, ki bodo zgradili socializem. ¡S tem, kar delam-o, -dokazujemo vsemu svetu, da ¡se da zgraditi socializem v posebnih ¡pogojih.«
konferenco y imenu Okrož-nega ko_ initeta. v -svojem, .govoru je ¡poudarit važnost nedelj-ske konference, kajti ravno ¡partiji gre naloga, da vzgoji socialistične ¡delavce, ki bodo za zgled ostalim.
iDivorano, je ¡nato zajel val na_ vdušemja in aplavzov; nastopil je tovariš -Race Boris — Žarko, ki je prinesel konferenci pozdrave CK
K.P STO-ja. Tovariš Žarko je go-Vicril -o težkih ¡pogojih, ki jih ustvarja v Trstu ¡nasproti ¡delovne* mu ljudstv-u in Slovencem skrajno sovražna imperialistična -vojaška-uprava, ki jo podpira i-ni -včasih še prekaša protilj-uidska in Šovinistič_ na civilna juprava. Vladajoča reak-
cija, je nadaljeval tovariš Žarko, se zaradi kapitulantske in op-ortu-Hi^tične politike tržaških k-omin-forlmistov čuti zadosti močna- in vztrajno in trmasto poskuša ljudstvu iztrgati še tisto bore malo’ pravic, ¡priborjenih s puško v reki, ki jih je do danes ¡uspelo 'ubraniti prav zaradi budnosti, in -borbenosti delovnega človeka pod vodstveni naše Partije. »Boj je< težak,« je ob zaključku svojega govora poudaril tovariš Zairko, »toda ml imam-oi v rokah -najmočnejše orožje: naše orožje so. marksistična in -leninistična načela, ipo ¡katerih ¡se .naša par ti.a ravna. -Naj počnejo kar koli, istrsko ljudstvo si bo nemoteno gradilo .¡socializem, ustvarilo ¡blagostanje in ibo poglabljalo demokracijo. T0: dejstvo ¡bodo skale, ob katerih se ¡bodo -razbijale vse laži ih klevete.«
Sekretar tov. petek-je nato podal ¡poročilo, š katerim, ¡se je dotaknil vseh področij naše dejavno^ sti ter podal obširno analizo dalaT doseženih uspehov ter pomanjkljivosti naše ¡partije v zvezi z -obstoječimi nalogami.
Potem, ko je navedel število žrtev,'ki jih je naše ljudstvo utrpelo pod ila':<jansk0 okupacijo in v narodno osvobodilni borbi, je poudari!, da te številke ne dajejo naši partiji samo pravice organizatorja in zmage nad fašizmom, tem-j več narekujejo tudi naj svetlejšo dolžnoGt čuvanja m razvija-ni-a te' (Nadaljevanje na 2. strani)]
NAJNOVEJŠI NAČIN PREGANJANJA SLOVENCEV V ITALIJI
Mišini režim se je
fašističnega posebnega tribunala
razbojniškega
Pred dnevi so goriški karabinerji aretirali s'Oven-kega odvetnika dr. Avgusta- Sfiligoja. Nalog za aretacijo je izdalo Vrhovno vojaško sodišče v Rimu, ker dr. Sfiligoj ni ■cidsedel celotne kazni 30 let ječe, na katera ga je v decembru leta 1941 na -znanem ¡procesu -proti .slovenskim antifašistom obsodilo fašistično sodišče (Tribunal Spéciale) ter bi moral izdržati še 17 let glede na to, da mu je bilo deset let oproščenih. Odsedel pa je tri
leta, ker je bil ¡po kapitulaciji Italije leta 1943 iiz zap-cra izpuščen z ¡ostalimi političnimi jetniki-
Zgoraj navedeni akt brez dvoma pomeni novo razdobje v preganjanju Slovencev v Italiji. Vsemu svetu, a našemu ljudstvu še posebej, je dobro znano, kako je delovalo tisto Zločinsko fKhebno rimsko fašistično sodišče, katerega obsodbe* nad S’iovenci je začel te dni izvajati De Gasperijev klerofaš¡stični režim.
Primorske Slovence je italijanski fašizem skoro četrt stoletja preganjal in iztrebljal prav s th-jmočio omenjenega fašističnega tribunala. V narodno osvobodilni borbi so naši ljudje vsemu svetu dokazali, da je bil fašistični režim zločinski režim. Danes pa ugotavljamo, da
je italijanska De Gasperijeva vlada postaja že tako globoko fašistična, da je začela uporabljati v prega-nanju Slovencev — poleg že obstoječe fašistične zakonodaje — tudi krivične obsodbe razbojniškega posebnega fašističnega tribunala.
Ker nam ni znano, da bi dctelej italijanski oblastniki izvajali fašistične obsodbe tudi prati drugim po fašističnem tribunalu sojenim antifašistom, smo prisiljeni ugotoviti. da se te najnovejše metode preganjanja De Gasperijev klerofa-šistični režim poslužuje samo proti našemu slovenskemu življu v
Italiji.
TRETJA RAZSTAVA
gospodarske delavnosti našega okrožja
Od 31. septembra do a. oktobra tega leta 'b-o ¡v prostorih nove ribarnice v Kopru tretja razstava gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja. Naši ljudje se še dobro sp-cminjajo predlanske in lanske gospodarske razstave, katerih namen je ¡bil prikazati nagel in uspešen razvoj vseh važnejših vej našega gospodarstva. Obe gospodarski razstavi sta -pokazali, da je ljudska oblast posvetila našemu gospodarstvu največi-o pažnjo in dosegla ravno zaradi svoje dosledne borbe v korist delovnega ljudstva ter ob vsestranski podpori delovnega človeka vidne uspehe!
Po svojem ¡p-omemui bo ta tretja gospodarska razstava še presegala
pomen prvih dveh. Pokazala ¡bo še jasnejše smeri našega gospodarskega razvoja ter vpliva'a še v enatn-o večji meri na utrditev tistih -gospodarskih vej, ki so za naše okrožje življenjske važnosti. Pokazala bo, da si je naše delovno ¡ljudstvo v zadnjih dveh letih pridobim že bogata izkustva, da teče naš razvoj nezadržno v smeri izgradnje socializma! Ta -razstava se bo vršila v novi koprski ribarnici. Odbor za gospodarsko razstavo, ki se je ustanovil pred dnevi, računa na spontano sodelovanje vseh podjetij, tvrdk, tovarn, obrtnikov, kmečkih obdelovalnih zadrug itd.
V letošnjem letu bodo prejeli vsi tisti raKstavljalci, ki bodo pokazali uspehe, nagrade in diplome.
Vedno močnejši pritisk s tanki in topništvom, ki ¡ga izvaja sever-no-korejska armada na obrabne po’ožaje južno-korejskih in ameriških čet naletava vsakega- Ane na močnejši odpor. Amerikančem, ki držijo v svojih rokah še samo dve pokrajini Južne Koreje, prihaja vsak dan nova pomoč v moštvu in v vojaškem materialu, po čemer je razvidno, da ne nameravaio zapustiti korejskega polotoka, temveč upajo še vedno v spremembo položaja v svojo korist.
Severno korejske edlnice se največ ipremikajio ponemči, da bi se tako izognile zračnim napadom. Delovanje -njihove protiletalske obrambe se je ¡znatno pojačalo. Na juižno*korejskih obalah so s.e izkrcali prvi -odde lki pomorske divizije, ki so -odpotovali iz Kalifornije že prve dni julija. Istega dne so poročali, da so nasprotnikove sile -zavzele mesto Hypčon, jugovzhodno od Kočan-ga.
Iz Piong Yan-g-a so 1. avgusta-javili, da so severnokorejske čete zasedle mesti landon in Kvanga.n.-V bojih jugovzhodno od teh mest so zaplenile velike količine vojnega materiala.
Istega dne so javili iz Tokia, da je pritisk sevemo-koreKskih edinic vedno močnejši. Na področju Ci-njuja so se severno-korejske edini-ce osredotočile z namenom, da začnejo ¡novo ofenzivo proti Fusanu, glavnemu ameriškemu oskrbovalnemu pristanišču. 1. avgusta ie frontna linija tekla približno 11 kilometrov severnozapadno od Jari-d-nraga, sedem j,n p-o' kilometrov severno vzhodno od Ciriia in 10 kilometrov jugovzhodno od Cj_ njuja.
■Poročilo Mac Arthur levega glasnega stana od 2. avgusti pravi, da severno-korejske edinice nadaljujejo z ofenzivo na vsej fronti, ter nameravajo -zasesti ves polotok (Nadaljevanje na 3. stranij!
NADALJUJE SE TEKMOVANJE Zfl VISOKO STORILNOST
Na čast partijske konference
je tekmovalo nad ?0 proizvodnih brigad
Zgledu zidarjev gradbenega pod. jetja »ED1LIT«, začetnikom tekmovanja za visoko storilnost dela v našemi okraju, ki so ga povzeli po rudarju Aliji Sirotanoviču, sledim vsi delavci našega okrožja. Za Čim boljšo ipočastiterv prve okraine par_ tijcke konference so razni delovni ko aktivi prejšnji teden tekmovali za visoko* storilnost.
DELOVNI KOLEKTIV V PODJETJU »KONSTRUKTOR s
V soboto 29. junija so tri brigade tega kolektiva tekmovale za visoko «tori'nosi V tem tekmovanju se je najbolj ■ izkazala brigada številka lil., ki je presegla normo za 162 •%. Nje je sledi a brigada številka^ I., ki je presegla normo za 160 %.
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE »ARRIGONI«
126 delgvk tega ko'ektiva 5e v nedeljo tekmovalo od 7. do 12. ure na čast prve partijske konference. Najboljše rezultate je dosega brigada štev. II., ki jo vodi delavka Elza Bern,bič, in je presegla nor-tnp z-a* 159 %. Tei ie sledila brigada delavke Raže Bernardi, ki je presegla norma za 148 %.
DELOVNI KOLEKTIV OPEKARNE »N AR DONE«
Tu je tekme|va o pet proizvodnih brigad, za večjo proizvodnjo in za boljšo kvaliteto opeke. S tem tekmovanjem so »Nardcmičani« dokazali, da je mogoče izibclišati kvaliteto projzivodav s tekmovanji. Zmaga'» je brigada štev. 10, presegajoč normo iza 204 %. Tudi brigada štev, VI, ni hote'a zaostajati in je v tem tekmovanju presegla normo za 1 odstotek manj od *pr*ve. torej Eai 203 odst©'Ece.
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE DE L ANG.L ADE
Zelo izad .vo ijvi so uspehi tekmo. Vanja* tudi v* tej tovarni konzerviranja. Brigada štev. I. je presegla normo za 121 % jn brigada ¡št. II. za: 112 %. Delavke so s tem tekmovanjem iiviboljišaile tudi kvaliteto proizvodnje.
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE »AMPELEA«
V! tej tovarni je v nedeljo tek-
Z nedeljske partijske konference
(Nadaljevanje s 1. stran/) veličastne zmage delavnega ljudstva, ki je žrtvovalo svoje najboljše sinove za stvar ljudske revo lici je. Zato je upravičena in razumljiva tudi naša borba ža. ¡priključitev k Jugoslaviji.
V zvez i iz naš'm gospodarskim planom je tovariš Petek dejal, da «no v prvem polletju d: segli velike u-p&he. Na podrefij u naših investicij ise je razvija velika delavnost na' 130 gradbenih objektih, med katere spadajo objekti večjega pomena, in sicer: cesta Bližana, vinska klet, regulacija Dragonje, obnova rudnika -itd. Tu «e vodi
movalo* 41 proizvodnih brigad. Najboljše uspehe de a je dosegla brigada pod vodstvom delavke Barut, ki .ie presegla* normo *za 214 %. Sledla ji je brigada delavke Ane Kocjančič, ki je presegla normo *za 210 %, in nato brigada tovarišice Dosega Francke s preseganjem norme za 204 c/o.
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA STIL
V tovarni 'pohištva STIL so si napovedal tekmovanje za visoka tsorilinost de a in obenem tudi za boljšo kvaliteto delavci-miizarji in ■csni iz oddelka za krtače. Zmagala je brigada mizarjev, ki je ¡prekoračila ¡nortrio za 112 %.
DELOVNI KOLEKTIV
• LADJEDELNICE V PIRANU
Nedeljskega tekmovanja za visoko stori'nost in za čim bo išo počastitev partijske konference so se udeležile 4 brigade. Kot najboljša se je izkazala brigada štev. I,, ki je presegla normo za 187,95 %, medtem ko ,ie ¡brigada štev- II. prekoračila normo za 165,97 %.
Gornji uspehi kažejo, da so naši delavci pravilno razume i pomen takih tekmovanj, da bodo tako prav gotovo tudi nada'jevaii, to je dv:*g_ nili ¡našo ¡proizvodnjo ter si zagotavljamo lepšo in srečnejšo bodod-
ne sile. pri čemer si s težavo pomagamo s formiran j eni delovnih brigad. V zvezi s tem življenjskim vprašanjem je navedel celo vrsto napak in pomanjkljivosti, ki . se dogajajo zaradi napačnega pojmovani» in birokratskega reševanja na'03 nekaterih naših podjetij.
■Naši uspehi, ie na koncu poudari* tov. Petek, so veliko večji od napak in nepravilnosti, ki jih ugotavljamo z ¡namenom, da jih odpravi:, o. Naše gradnje, naše zadruge, dovršeni ¡gradbeni objekti., mladinske. in fjrontovske brigade, vse to je dc-ka-z velikega delovnega poleta našli deiovn.h ljudi, ki so zavedajo.* da delajo' za svoje boljše -življenje. Prikaz vanje nadih slabosti ie ¡najboljše .orožje e® ¡njihovo, odpravljanje. Če batno pravilno prijeli zadelo, ni nobenega dvema.’da
V	Babičih bodo
igrali odbojko
Pred kratkim so v Babičih ustanovili mladinski fizkulturni odbor, v katerega so .se vpisa’i že vsi mladinci. Odbor foo skrbe', da se bo mladina učila odbojke, košarke, nogometa in vseh drugih panog športa. V ta namen so pred enjm mesecem začeli graditi igrišče za odbojko in košarko. Za izkopavanje in izravnanie igrišča ie mladina* vložila ¡nad 200 prostovoljnih ur.
Ker stn0 ravno pri Bab čh, vam moramo povedati, da iir.aio Babicam in Rojčani skupaj svoj pevski z,bor, ki je pred časom prav dobro uspeva . Nastopili so v Roicdi ob piriliki njihovega piaiznika s petimi pesmimi, ki jih je ljudstvo z four-jami, ker imajo možnost, da po-hva ilo. Zdaj je na žalost vse 'o nekami utihnilo. Mislim, da bi bil čas, da spet začnejo s stalnimi vajami, ker imajo možnost, da zastanejo dober pevski zbor. To naj pevci uresničijo, ker ie želja vseh vaščanov, da bi imeli v vasi res d ber pevski zbor. Tudi novo izvoljeni prosvetni odbor naj se zbere in začne s kulturno prosvetnim de-'etn med vaščani.
V	fr-ontovsko brigado, ki se ie formirala 1. avgusta in zamenjala ziejšnjo, ki je delala na cest: Ri-žana*, je šlo 6 fr:*nt*ovcev. Pri tem gre vsa .pohvala vasi RoicL, iz katere ..jih je šo 5. medtem ko je šel iz vasi Babiči, k-i je dvakrat večja, samo eden. Po drugi t/arv moramo ccnenjti, da so ostati frontovci zadnje čase pozabili na prostovoljno de]o_jv vasi. * v
bo naša partija sposobna jih tudi odpraviti.
Nata so delegati itovoljli de’e,ga-cijo, ki ije odnesla pozdrave konference 9 ranjencem — komunistom
v bolnišnici. Medtem so se vrstile na odru številne delegacije, ki so pozdravile konferenco v imenu kmečko delovnih zadrug iz Stnarii, Puč, ¡Pomjana, Babičev, delovne brigade iz S>6jat in drugih naših, ustanov in delovnih kolektivov na-eih industrijskih obratov. Veliko navdušenje sta vzbudili delegaciji 'pionirjev otroškega vrtca iz Ko-
Onganižacijsiki sekretar tov. Soka’ ije podal organizacijsko poročijo,-Po. tem por:Čilu je verifikacijska. komisija pedala poročit.©, iz-katerega je bilo razvidno, ’ t so 'bdi ¡prisotni: razein majhnega odstotka' ¡vsi delegati.
'Sled:!.,ije ip*red'og kandidatne liste. ki je bila sprejeta s^pidika-Bite so takoj, razde! j eh e gla^ sovni.ee ih ¡zvedene tajne volitve Oikralnega ikomiteta K'P. Medlem je per dravila kpnfeirenco -delegacija Iljudske fronte bujskega okraja».
Sledila je debata predstavnikov o-.-gsn Iza-cči ¡¡n po končani debati je v© Uma komisija pedala poročilo. V novi okrajni ¡komite so ¡bili izvoljeni- .s'edeči tovariši: Kradi Fr. — Petek, Fi.šct Rado — Sokol, Prl-c-n Karlo, Petrič .Vladimir, Jakomin Valerij,. Bole Katarina, Saki Joško,. Dolenc Edo, Gobbo Grazzi-ella1, ¡Petrami© Al,do, Pirnat Jože, Dctnio Jurij, PJzetto Guido 'n Pe-rentln Sergej.
__________ooo
ooo
PO NAŠJH
KAMPEL SALARA
Pri. gradnji novega sedeža KLO Kampel Salara se je de o zadnje čase poživilo. Zidovi, ki jih je pred kratkim bilo le ma'o videti iznad zemlje, se zdaj hitro dvigajo.
Omeniti moramo še, da se pri tej gradnji KLO Kampel -Salara ne za-n'ma 3p’oh nič. Zidarjem bi bilo treba težaške pomoči in to bi lahko nadoknadil i s prostovoljnim delan. KLO se ne zaveda, da je ta stavba tista, vi katero se bo ravno on preselil-.
OSP
*Ta vasica je zelo odtrgana c-d nas, tako da malokrat o njej ¡govorimo. Vendar ¡tudi tukaj živijo ¡ljudje in de ajo. Zadnje dni še - 26 prosto-valicev napravilo 18*0 ur prostovoljnega dela pri raznih de.ih v vasi.
ŠKOFIJE
Fronta organizacija v Škofijah zelo dobro dela. Nedavno je 39 frcntovceiv opravilo 358 delovnih ur pri .gradnji .zadružnega doma. Po'eg tega se frontovci tudi učijo. Imeli so študijski sestanek, na katerem so obravnavali zadnji Titov govor o novem zakonu o upravlja_ niu podjetij. V frontno brigado na Rižarno o da j 2 prostovoljca. V našo industrijo pa so tudi dali enega delavca,
DEKANI
Ze’o več bi lahko napravili kakor sc, vendar moramo upoštevati, da imamo v tej vasi -e mnogo ljudi, ki niso člani ljudske fronte. Fronta organizacija pa k jub temu dela. Zadnje čase je bilo včlanjenih v" Ljudsko fronto 18 članov, Pi i gradnji zadružnega doma -e 110 ■prostovoljcev ©pravilo vsak po tri ure prostovoljnega dela. Naši industriji so dali deset de avcev. Oi-ganjziraili so izlet v Slovenija Imeli so tudi en študijski sestanek.
ANKARAN
Tudi v Ankaranu delajo. Saj so ¡pred dnevi opravili 600 deolvnih ur pri popravilu -ceste. Sest fron-toveev se ie prostotvo imo javilo v fr■■ sit© brigado »Svobo-da« n3 Rižarna. Imeli so tudi v mesecu juliju dve kulturni prireditvi.
SiV. TOMAŽ
Pri gradnji zadružnega doma v Bertokih delajo tudi frontovci od Sv. Tcmašai, kajti ta bo tudi za ni h kulturna in gospodarska ustanova v njihovem KLO. V nedeljo so opravili 200 ur prostovoljnega dela. Pri tem so pomagal tudi novi člani Ljudske fronte, ki ijh je šest. Poleg te,ga dela p-o raz-nih ob_ jektih zadnje čase. 14 stalnih de laivcev., Pet. mladincev so tudi d » i v fnqnt.no brigado.
POBEGI
Kdor pozna' tP-cbažane, -ve, da pre več govor’jo in po domače rečeno
celem mesecu juliju napravili samo 150 ur pri ¡gradnji zadružnega doma, ne pretiravamo, kajti za to ¡mamo dokaze. Zadružni dom pa ¡gradijo in ¡bi moraU biti ¡prav zaradi teiga bolj živi in aktivni.
CEZARJI
Zelo -malo na boljšem kakor Pt> be-žan-i s- Cežerani. Sai so napravili He 34 ur wč kakor Pob-ežani v mesecu juliju. Zato ijm povemo tudi mi. da zadružni dc«n, ki ga gradijo, ne bo nobenemu drugemu v korist kakor njim samim.
MAREZIGE
Marežigani so zadnje dni"naiboii aktivni od .vseh.¡vasi v' našem ©kraju. Preseli teder» je pri. gradnji zadružnega doma prisostvovalo 79 ¡prešteva’j*cev, ki so-opravili 702 de. ,'o.vni uri. -Pof.eg tega so bili v froli- -k tini ¡brigadi na BI Žani triie frontovci in obenem so dali naši -ndUstriji 7 novih delavčev. Imeli so tudi eno kulturno prireditev..
VASEH
LOPAR
Loparčani so skoraj republika zase. Vendar ne smemo biti tako napadalni, reči moramo, da so v mesecu juliju napravili 25 ur udar_ niškega de a pri gradnji zadružnega d-cma v Marezigah. Njihova organizacija Ljudske fronte pa se je vendarle razširila za 4 n., v e člane.
BORŠT
Prebivalci Boršta so s svojim delom že večkrat dokazali, da si hočejo zgraditi lepše življenie. V nedeljo ie 17 prostovo icev delalo pri gradnji vodnjaka in pri popravilu cest. Tudi druge dni v ted:_ nu delajo.. Ffeinšji teden so ©pravili 136 prostovoljnih dejgvnih ur. V mesecu juliju so imeli frulturno prireditev jn se za avigust že pripravljajo na -drugo. Njihova frontna organizacija se je pomnoži a za štiri člane.
GLEMj
Glemčane moramo zadnje čase p hvaliti, ker so se pri delu pokazali ¡za najboljše v našem okraju. Saj s;J zadnje čase pri gradnji vaškega vodovoda in pri popravljanju, cest napravili 1216 -ur prostovol--ne-ga dela*. Tudi z vozovi prisostvu_ jejo udarniškeimu delu. V nedeljo so trije vozovi prevozili 140 kubičnih metrov -gramoza za cesto.
SV IPETER______________________
Ne d;!vno so frontovci Sv. Petra ustanovili frontno brigado 100 čf.a^ nov, ki deia vsak dan pri gradnji zadružnega doma. Prejšnji teden ie ta ¡brigada opravi a 240 prostovoljnih delovnih ur. Najboljši frontovci so za priznanje bili na izletu v Slovehij i.
KORTE
V tekmovanju v čast partijske konference sol' bili Koiteža-nj naj«-fcciM aktivni. Pri gradnji zadružnega doma de’a.io vsak dan. Tako je v zadnjem tednu tekmovanja 130 front ovceV napravilo 2700 prosto-voljm'h delovnih ur. Poleg tega so dali iiz svoje srede 4 frontovce v brigado. 4o najboljših frontovcev, ki so sel izkazali tako pri delu kakor pri študiju, so bili na izletu V Jugoslaviji.
PORTOROŽ
Tudi v Fortorcžu so frontovci *na* čast partijske konference napravili 1200 prostovoljnih del-avnih ur pri ra*zn’h olepševalnih delih’ cest, parkov itd. Žene so celo nedavno -otvo-rile otroški vrtec. Pdleg tega so dali v frontno brigado devet članov ih v naši jndustrlio 10 delavcev. Imei so tudi eno kulturno prireditev.
Uslužbenci VUJA za drugo LJUDSKO posojilo
* Pred nedavnTn je vlada FLRJ razpisa’» drugo ljudsko posojilo. Pc vsej .državi) se delovni ljudje In delovni kolektivi ¡pripravljajo nani in ¡bodo začeli že s prvim septembrom vpisovati prve vsote. V naši coni so se temu razpisu odzvali uslužbenci VUJA',' ki so se prejšnji teden na sindikalnem sestanku obvezali, da ;bo njihova sindikaha podružnica' vpisala nad četrt mili Inna' ¡dinarjev.
Agitacija je med uslužbenci VU. JA -zn'o živahna. Vsi oddelki in posamezni tovariš! so si napovedali tekmovanje, kdo bo več vpisa? za drugo ljudsko posojilo. Med Uslužbenci i so se nekateri tovariši 7i obvezali za izelp visoke vsite. Med. temi se je tovariš Stibrič obvezal. da bo vpisali in da’ za drugo ljudsko -posojilo 10.000 din, tovari-.
■ š' a Olga Družina prav tako za
10.000	din, tovariš dr. Juig za 8000 din in mn, Igo drugih pa*, se ie obvez» » za vs»To nad 5000 din.
Zel'in©, da bi tudi drugi delovni v našem okrožju sledili sindikalni -podružnici VUJA, kajti tako bomo nudili uspešno pomoč juig* s'ovanskim narodom za dvig narodnega g-ospodarstva.
ostra' fcorbä s pomanjkanjem delav-
DELOVNO PREDSEDSTVO,
no st.
TUDI ZIDARJI »1CE TA« SO TEKMOVALI
pra
in .Izole, ki so ob odhodu ¡z »lajajo«. Vendar z delom pa le nekaj pokažejo. Ce rečemo, da so v
V ti pO&Obfofäii
pri odkupu žita
Lews ie pri nas žito djbro obrodi to. Natši kmetje so tega zelo veseli, kajti tako bodo imeli več zase in tudi oddali ga bodo 'lahko več, kakor so se obveza'i. Vendar imamo pri tem tudi razne pomanjkljivosti pri odgovornih organih za od. kup. Zaradi teh še ni dokončana mlačev in tudi odkup žita ne poteka, kakor bi moral. To, da do sedaj niso- odgovorni organi pri od_ kupa; upravi še nič poskrbeli, bi se. žito odkupovajo, je ina cmar-nost, k/i škoduje vsej skupnosti!
Medtem ko so ibila že davno ¡z-tena navodi'a za pravilen odkup žita', se ta niš izvaja'a in niso bila ?azto'maeena .po;amezn'm kra-jev<r,iin ljudskim odborom. Tak primer je bil u,gotov jena pri tovarišu Stanku Parrgerlu, ki je bil poslan na' KLO v Sieovl.'e, da pravilno raztolmači navodila .za odkup žita, mlačve tn zbiranja semena. Namesto da hi Partger pravilno izvršil zaupan:, snu nalogo, je kar grobo obrazložil KLO v Sičovljah navodila in nato rekel, da ie svoje že opravil. Prav tako je ib.il tov. Fanner -izado žen, da pregleda in ugotovi, koliko ie v našem okra.iu uporabnih in neuporabnih mlatilnic. da bi. se /znali ravnati in tako pravilno razporedili mlati'n-ice, da bi se o pravem času ¡zaključi a mlai-( •cev v vscfn okraju. Tovariš Pan-;ger je vedel, da imamo v našem okraj u 17 mlatilnic in to je bilo zanj ¡vse. Ni pa ugotovil, da ie od! teh le devet uporabnih in da so dinge neuporabne. 'Zaradi tega se je zavlekla m ačev žita in s Lem seveda tudi odkup. Krivda pade zlasti še ¡na poverjeništvo za kmetijstvo pri Okrajnem ljudskem od_ boru, ki ni kontroliralo delovanja tovariša Pangerja!
Tudi. zbiranje semenskega žita marsikje ni poteka o tako, kakor bi moralo. Tako so na primer iv Ankaranu zbrali 23 q nekvalitetnega žita, ki je neuporabno za seme. To pa zaradi tega, ker odgovorni po
terenu n:so prej ßcgledä'i žitna polja in jih blokirali, marveč so semensko žito izbrali kar pri m ačvi
Pri naših kmetih je vse to izzvalo veliko ogorčenje in nezadovoljstvo. Vsekakor je nujno .potrebno, da poverjeništvo za kmetijstvo vodi kontrolo ¡pri zbiranju Semenskega žita ¡n tud: preskrbi, za boljšo evidenco nad vsem de],nn. Pri tem, moramo' vedeti, da brez evidence ni plana, brez ¡slana pa ne moremo zbo jšati našega gospodarstva.
Medtem ko bi mora'a odkupna uprava vedeti za vsak kilogram žita. ki se ga odkupi, tega ne ve in niti ne poskrbi, da bi zvedela;, ker pač zavrača krivdo na prevozna sredstva. Zato- je tu potrebno, da odgovorni organi izboljšajo svoje delo! S tetino evidenco in kontrolo nad delom borno edinole lahko doseg i zadovoljive .uspehe pri gradnji našega socialističnega gospodarstva.
FRONTO® eH!0M„SwWa"
je končala z delom
Okrajna frontna brigada »Svoboda«, ki je delala na gradnji ceste Rižana je te dni končala z delom. Brigadirji te brigade so izvršili svojo dolžnost, ki jim je bila zaupana ter s plemenitim medsebojnim tekmovanjem dosegli vidne uspehe. S končnimi deli je brigada povprečno presegla normo za 16 odstotkov.
V medčtatnem tekmovanju je bila dodeljena prehodna zastavica drugi četi,, katere komandir je bil Edo Sabadin, ki se je pri delu, kakor tudi na vseh poljih udejstvovanja izkazala najboljša. Med posameznimi brigadirji se je najbolje izkazal tov. Milič Viktor, ki je večkrat s svojo grupo pres'egal normo tudi za 300 %. C e pogledamo delovno
Pomjan, značilna in starodavna slovenska vas v ¡stri. Stcji na visokem griču, kakor večina istrskih vasi
zmogljivost njegove grupe,.nam bo to jasno: v času petih minut je ta grupa naložila na kamion pet kubičnih metrov-' materiala.
Brigada je od 27. junija do 27. julija napravila .14 tisoč delovnih ur. V tem času je brigada prevozila na 50 metrov daljave 2527 kub. metrov materiala, četrte kategorije. Naložila je na kamion 2.868,5 kub. metrov materiala in razložila 1.204 kub. metrov. Splanirala je 498 kvadratnih metrov terena in končno splanirala 12.583 kvadratnih metrov ceste. Poleg tega je izkopala 45 kub. metrov grobega kamenja in ga obenem splanirala po cesti.
Tem uspehom moramo še dodati, da je ena..; četa delala več dni na gradbišču asove vinske kleti v Sko-eijanu, kjer je nakopala in s samokolnicami prevozila 551 kub. metrov raznega materiala.
Frontna brigada »Svoboda« je s tem izpolnila svojo dolnost. Vendar kljub temu bo. več tovarišev te brigade ostalo še nadalje pri tem delu. Štirje pa so celo odšli na gradnjo Novega Beograda z mladinsko brigado Italijanov našega okrožja, ki je ¡pred dnevi odpotovala. 25 briga., dir jev frontne brigade »Svoboda« je. bilo za svoje vztrajno in p.ožrtvo-va no del-, proglašenih za udarnike in 7 pa je bilo pohvaljenih. Ti udarniki in pohvaljeni so se izkazali kot najboljši ih naj bodo zato za vzgled vsemu našemu ljudstvu. S lem ie brigada »Svoboda« ponovno dokazala, da še pri nas ne glede na razna obrekovanja gradi socializem.
KAKO OBOLIMO NA MUMPSU
ALI PAROTinSU ?
(latinsko: ¡parotitis epidemi ca;' italijáhskó: parbtitiide)
.Sfovenci smo prevze ; to ime od Angležev. Gre za nalezljivo vnetje žleze, ki leži ob ušesu — .ušesne slinavke.
Povzročite j je veliko rftanjš; cd bacilov ter se ga lahko vidi samo ■ s 'ipeie.ijatolirni 'drobaagiledi. Take bolezenske klice imenujemo zdravniki viirus-e.
Ta ibcieizen ipa največkrat ni lokalizirana samo y ušesni slinavk* * * * v * 1, marveč ipri moškem spolu v temenski žlezi, pri . ženskem pa v jalčniku, pri obeh pa še lahko, v vnetiu možganske mrene (meningitis) in imožgan .samih. Včasih vnetja úse ne slinavke sp'oh ni, obstoja pa vnetje v pravkar navedenih onfanih. -
Mumps je bifla včasih zelo razširjena bolezen, sedaj pa nastopa bolj poredko 'n sicer 'predvsem (po šolah in internatih. Največ obolenj je '¡pom adi, najmanj pa v (poznem poletju.
Nsivečikraf obolijo otroci v dobi cd- .7 do 16 let. Mlajši otroci in ■odrasli .na- zelc, redko obor jo. Navadno 'e. obolenje pri dečkih težje kot pri deklicah. Smrtnih slučajev pri tej bolezni praktično ni. Kdor
Naše žene tekmujejo na čast svojih volitev
V našem okraju se vršijo že več
dni ženska predvolivna zborovanja, na katerih naše žene razpravljajo o svojem delu jn volitvah. Povsod so si žene nepoveda'e tekmovanje
za č:m boljšo počastitev svojih vd-litev. Tako so si med drugim napo. vedale tekmovanje sledeče vasi: Škofije, Labor, G 'em, Boršt, Portorož, Cežarii, Sv. Lucija, Padna, Krkavče, Nova vas in druge.
Pred .dnevi, ko je bil v Kopru sestanek vseh sektorsk'h tajnic žena, je bilo iz tejga sestanka ra,zvid_ no, katere vasi so se nalbcii lizka-rale \i tem tekmovanju. Obenem se je ugotovi'o, da so žene našega ■okraja v svojem predvolivnem tekme vanju napravile nad 4.500 pro-■stovolinih delovnih ur ¡pri raznih 'žem-kih de Ih in objektih. Pri tem so se najbolj izkazale žene iz Izole, ki so pri d.elih za ustanovitev otroškega vrtca in 'drugih napravile 2700 prostovoljnih ur. Za njimi pa ne zaostajajo niti žene iz P, irtoroža, Glema, Kort, Sv. Lucije jn Cežaftev. Povsod po cmenjemh vaseh so se žene najbolje izkazale
v tem tekmovanju. Tokrat so da e zgled, vsem organizacijam. Za pri-, znanje iim ie okrajna odbor ASIZZ organiziral izlet, po Sloveniji, s pern cči a katerega so se naiše žene seznanile 7. de'om jugoslovanskih že_ na v borbi zai izgradnjo socializma. Naše žene so cibe.nem tbl skale tudi otroške kolonije, kjer so naši in tržaški otroci. S t?m so tudi imele
pr Viko, da si ogledajo stvarnost jugosjovansklh narodov.
K1 loto gornjim uspehom ipa moramo še d. dati, da v nekaterih vaseh žene še niso dcvoT aktivne in še ne razumejo pomena, ki ga bodo imele ženske volitve. Take so ha primer žene v Vanganelu, ki niso zmožne organizirati gniti ene ga predvo ivnaga zborovanja, na, katerem naj bi si izačrtale nadaljnje smernice za uspešnejše delo žena na vasi. Tudi v Loparju. Pomjanu, Šmarjah, Dekanih in drugih vaseh žene zaostjajo. Toda pri tem moramo povedati, da' na; se ne čud jo, če v vasi ne bodo zmožne ustanoviti otroških jasli- Ne bodo, dokler se ne prebudijo! Pri ,vscm tem moramo še dodati besede tovariša Tita: »Na nikogar se ne • smemo -zanašati, razen na lastne sile«, -da ?i jih žene omenjenih vasi zapomnilo, da bodo s svojim delom dokazale vsemu svetu, da se pri nas ;z de etn gradi boljše življenje. Edino tako bodo lahko žene s ponos tm stopale na volišča.
Tedenski aregied dogodkov
i Kor
(Nada jevanje s 1. strani) preden bi lahko ameriške čete bilo v stanju preiti v protinapad. Prvi s po tdlikih Tednih so bili
mumps preboli, postane imun, to .se pravi, ne more .zbolet: drugič za to bo eanijo.
Kak0 se širi ta bolezen? S kapljično infekcijo, to se pravi potom sline obolelega otroka. Ves čas vidnih znakov bolezni je bolnik nevaren, za okolico .
Kako P teka bo eizen? Zvišana temperatura, glavobol, -splošno ¡net-ngodje in včasih bruhanje in driske ,so prvi,' netipični enaki bolezni. Cim pa otečejo ušesne slinavke, bolezen tako;- ¡poznamo; •navadno otečejo na obeh strarfeh, izeTo redko samo na eni strani Taka oteklina se potem -veča in postane to 'iko dvignjena, da odrine uhelj nživizgor. Koža nad) oteklino je napeta in se sveti. Skoraj nikdar ne postane koža rdeča. Oteklinav je zelo mehka. Navadno so bolečine .neznatne Je če je oteklina izredno velika, potem občuti 'ho iniik bolečine, posebno .pri odpiranju ust. Veš ta ča;s uma' bolnik srednje visoko temiparaluro, ki traja najdlje en teden.
Kadar je bolezen ramo na eni strani, traja 5 do 7 dni. Ce nastopi najprej na eni strani potem' paj še na drugi, traja vse skupaj, največ do 14 .dni. Po končani bolezni je uše na slinavka zopet taka. ¡kot ie bi'a' /pred' boleznijo jn nikdar ne izagnoji.
Pri ženskem spolu pa lahko pride do vnetja jajčnikov, ki se izraža v bo ečinah v omenjenem predelu jn povišanju vr. čine. Ta komplikacija je -pa ilaižja kot ona pri meškem spojni.
Poleg omenjenih komplikacij le možno še nešteto drugih.
Dr. Hladnik Polde
opazili pomikanje severno-korejske vojske tudi ob belem dnevu, zaradi tega ie «ameriško letalstvo uspešno napadlo izbiranje teh edi-ni-c.
Agencija France Fresse ie javila, da so severnc-k rrejske edinice
1. avgusta napredovale na vsej fronti, kljub odločni obrambi ame. riških čet. Poročilo prav'; nadalje, da o severni Korejci pri zavzetju mesta Yex in zajeli številne ujetnike in zaplenili veliko vojaškega materia'a.
Odpor ameriških in južno korejskih sil je zadnje čase s prihodom' ameriških okrepitev precej naraste’. Toda pritisk severno-korejske vojske, ki ravno tako dobiva vsaki dan nova ojačanja, je tako silen in odločen, da se vojaški opazovalci sprašujejo, koliko časa še bodo sile združenih narodov vzdržale na korejskem Eplofku.
Tudi partizani v Južni Koreji: vedno bolj pospešujejo svoje delovanje. Na' področju Tapguia so zadali velike izgube ameriškim in' južne-korejskim edinicam.
Naj,novejša poročila, iz kore) ke_ .ga bojišča javljajo, da je severnokorejska vojska samo še 24 km od: Pusana. Nadalje pravi, da so se-verno-kore.i' ki oddelki zasedli me_ sto Kačkon in Kirton in se približali Taeguju, od katerega so sedaj odda ienj sar.no še 40 km.
Hiiiim:'>:i!iiimmmiiiiuii!iiiutiiiiim!i!iiiiiiiiuiniiiiiiiiiiimmi!imitiimHimiiii!iiiiiiiiiiiiiimi!!iii!imimmiiiitmiiiHmni uiijiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiitiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiitiniiiNitiiiiiMiiiinitHiiiiiHiHuutiiiiiiiitiiiiiiHlliiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiuiMitiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiijiiiiMiimiiiuimiiiiiiiiiit
.o»» DRŽAVA V PREHODNI DOBI
Drugi element, kapitajj tični e'e-tnent, ki še obstoja, je tako imenovana vaška burižoaizija. To sol kapitalistični elementi , na vasi. Za t-aa iko od mestne je vaška four-žoaiziia mnogo bo’j številna, razmetana po velikem ozemlju. Ta buržoazija nenehno raste iz drobne b aigovme proizvodnje in njena Likvidacija) ¡zahteva .izatem. mnogo ved časa. Prav tako m,nogo ča a terja tudi razvoj proizvodnje industrije sejne, da bi preskrbeli vas s potrebnim orodjem, 1 stroji, ki naj -omogočijo visoko proizvodnjo poljedeljstva in ki naj bodo materialna osnova novih odnosov aa vasi.
Eden od ciljev borbe za izigra d-njo socializma in komunizma ie likvidacija ¡kapitalističnih odnosov na va i. In tukaj nastopa .državna obast kot orožje v rokah delovnih mm»'! c za zatiranje odpora kapitalističnih elementov na vasi.
Postavimo, da ,ro kapitalistični odnosi od Iran jeni tudi na vasi in da s-o ton’i odstranjeni tudi v mestih in v industriji. Poraja se sedaj vprašanje, ali se s tem izaklu-čuje takoimencavna prehodna doba, ali je s tem ukinjeno vse, ka.r pripada stari družbi? Sovjetska teorija smatra, da preneha prehod, na doba z odstranitvijo izkoriščava 1 k ega razreda. Priznavajo, da ne nastane po ukinitvi aksploatator-skega razreda /brezrazredna draž-
ba.	ampak da ostane še razredna, dizižba, proizvajalec, to je 'delavski razred in kmetije. Toda .socialistična teorija podčrtuje to, da traja prehodna d-eba še dalje, ker še
niso odstranjen? vsi ostanki- kapitalistične družbe. Postav la se vprašanje, kakšni so ti o-.-tanki? Tl ostanki so zelo veliki tudi -e-daj po cdstranltvi izkor iščeva :ke-ga razreda V mestu ter na asi. Znano je, da je nastala r; - sna družba glede na razč r--'	/ deli-
tev dela v družbi, do ter. k. je dopui!čai’a in izpopolnjeval; proizvajale ile in dvigala :	višjo
stopnjo te,r dovo jeva’a- r-. de! družbe ži,vi na račun druroga de-'a družbe. Tako sta nastala . red vladajočih, in raizred ; ■, ■ i ¡1-6-č'h števT&io najmo-ro, 11 .rnr-ed, k je žafran. Ali ;e ta tev 'o a v družbi odstra	a od-
í,tirara:i.vi ;.o f-k.-5''o«'..Hto)’ ke-ga ¡razreda? Cie ?v ostane še, kakor poudarja Marx vedno .suženjsko podrejen deltvfde'a Vsakdo ie raz-
vr'č ;	■V i	»Gsehae pa	noge iproíz-
v. (dnje.	S d	nepo redni	proizvajal-ci-
je pa i		veliko šte\	"■o ljudi., ki
se ñe u-xc\’a		rjajo /n ep os	redno s p.ro-
i zvo;f;n;	C?. anTiipak z t		Tpravljaniem
držav e,	• k j	tvori tak,	e ime'noivani
državni	•ap	arat, to so	i utradništvo,
v o; s k a y	v.a,:	■inostni 1 ena;	ani itd. Po-
i .	a	razlili a med kva-	
] ii k i rav	ijlTi	in nekivaiii	llcifanlfn de.
'octt': n	ied...		m kot naj-
bo:} p-,c		ijnv íeir ip'Oi’ j-	odejskim de-
look k	j ie	zs-OvStn'o 7.	a industrijo.
Veljke	de-j	jt,ve dela,	k 1 se bodo
praf/. g		■o áio.da- 'je	v,h, anile, so
delitve na intelektualno, duševno in fizično de'o. Zaradi tega ima Marx popolnoma prav, ko pravi, da imamo pri tem stanju cpiravka s komunistično družbo, pa ne tako, kakršno oni predvideva, pač pa tako, kak,rana izhaja praiv iz kapitalistične družbe, s komunistične družbe tcirej, ki nosi v sebf tako v gospodarskem kakor tudi moralnem jn duševnem pogledu ledove stare družbe, iz katere izhaja. Potem takem inatao opravka s stanjem, v katerem še ne moremo nl.ti Iz daleka gov riti. o enakosti.
Naštel sem vrsto raizilk glede funkcij, ki jih opravljajo posamez, ni ljudje v družbi, vr-to' ra-zilik v č ioiveškem -delu. Potem takem so še ..neenaikosti. Toka kaikše-n ie princip. ki se 'je 'uvei.javil v dr-užbi
t.	j v socialistični družbi? Kakšno načelo imajo ti ljudje, ki so v pr; cesit izgradnje socializma, de* lavci te pr.ve faze prehoda?	,
IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
Raški rudarji v filmu
V Ljudski republiki Sloveniji je bilo pred vojno 8
BRIGADA «BRATSTVO IN ENOTNOST» NAJBOLJŠA zdaj pa 46 gozdnih žičnic izkopali so v 14 urah 632 ton premoga
■Najmdvejši dokumentarni film, ki ga snema filmsk-i ¡podjetje »Jadran film,«. iz Zagreba, je film posebne Vrišite. Po svoji vsebini im svoji ide.ino umetniški vredinoti se ta film zelo, ze o razlikuje od drugih filmov;. To je film, »Dogadiaj v Raši« (Dogodek v Raši->,'kratoianetražni filini. ki je posnet ro,0, scenariju in v režiji Rudolfa Sremca. Ta film. je kot dokumentarni film z elementi dramatike1. V. filmu ne nastopalo pek -kni igralci, temveč v njem! igrajo heroji socialističnega dela nove Jugoslavije. V filmu na_ stopa delovni kolektiv rudarjev iz premogovnega bazena Raže. Fuseb-n,o izstopata dva rudar ¡a — udarnika: Anton Bibič m povratnik iz Franici j e Anton Gripavič. dva prvoborca za večjo storilnost dela, ki sta -skupno z Alijem Sl-rotanc-vičcm, Ristom Mijato.Vičem. Antonom Za-geriškom in drugimi jugoslovanski,, mi rudarji'zače a veliko vztrajno bitko za nove socialistične oblike dela in dala državi tisoče ton premoga. Ta tliva najboljša rudarja iz Raže sta tila režiserju temeljni kamen za celotni ij’m.1 Preko n ¡¡Ir je zajelo da jo junaških rudarjev in moderno mehanizacijo raškega rud_ mika v Istri. Pjlin naju pokaže življenje raškega rudnika vse od tistega-dne, ko se je Anton Bibič pripravil. da preseže svoj zadnji rekord. Film nas postavi na utico v novem radarskem naselju Podlabin. Prav v času. -ko radio Zagreb prenaša iz rudnika reportažo o veliki bitki, ki .¡o ivodi brigada- Antona Bibiča-. Vse je napeto. Kdo bo'zmagal? Po treh urah je Bibičeva brigada izkcpa'a že 2SO tem -premoga. Film nam lepo prikaže delo v tem velikanskem mehaniziranem rudniku, kjer so strogi na vsakem koraku, -veMki podzemni hodniki, podzemeljska cestna železnica, pri tem pa vidimo življenje .ljudi — -rudarjev, ki z g oboka vero v zmago socializma tekmujejo ne samo za rekord, temveč zato, da bo to. tekmovanje postalo stalen način dela vseh rudarjev in, vseh delavcev v državi. Takrat, ko so tisoče in tisoče ton premoga pre-važali električni vagončki z veliko naglico po črnih hodnikih; nastane okvara na električnih strojih, odrvciz ne funkcionira . več, toda Bibičevi brigadirji ne poznajo ovir, Bibičeva brigada začne s krampi odkopavati trde premogovne stene, vagončke . pa porivati z rokami, samo da ne bi pretrga l dela, .da ne bi prenehalo tekmovanje. Bibičeva brigada n-osi naslov »Bratstvo in enotnost«. T,o pa zaradi tega, ker So v njej Hrvati, Slovenci, Italijani, Make-
Napredek je gaje! najbolj zaostala predsis Jugoslavije
Nedavni predlog, ki, so ga dali sarajevski železničarji ljudski skupščini Bosne in Hercegovine, da bi izglasovala zakon, ki bi težil za -ukinitvijo feredže (to je tradicionalnega običaja, ki še obstoja med muslimani v republiki) ja vzbudil veliko zanimanje in' odobravanje med delavskimi muslimanskimi množicami, predvsem pa pri ženskah, ki vidijo v tem velik napredek.
Jugoslovanska kinematografija ne zaostaja
Po nedavnih statistikah so po končani vojni pa do danes izdelali v Jugoslaviji 12 umetniških filmov, nad 100 dokumentarnih filmov, 100 zvočnih mesečnikov in 120 tedenskih obzornikov. Nadalje so izdelali 100 znanstvenih krat-kometražnih filmov. Iz Beograda javljajo, da bo konec leta 1951 dr-. žavna kinematografska proizvodnja lahko v polni meri krila državne potrebe.
doilci. povratniki iz Francije, Amerike, Avstrije ib drugih -držav; vsi da'ajo -kot en sam. Okvara na električnih napravah -ni ,zavrela tekmovanja in količina 'izkopanega premaga se ni -'zmanjšala. Film nam kaže, kako so rudarji izkopali v trinajstih uraih 590 ton premaga, V štirinajstih urah pa ie Bibičeva brigada presegla svoj prejšnji rekord — izkopala je 632 iton premo V
ga! Vse pozdravlja rudarje, ko se zmagoviti vračajo i-z rudnika.
Film »Dogodek iv Raši« je bil po_ snet še pred rokom, kfiufo vsem tehničnim težavam, talko da ga bomo .lahko tudi y našem okrožju verjetno že kmalu videli na- platnu. Takrat bomo še goblje spoznali, ka,k0 delajo jugoslovanski rudarji, ikako se borijo delavci Titove Jugoslavije za socializem.
DNEVNI KOP V. RASI
MLADINA GRADI NOVOTOVARNO
JugosEavji ne bo večtrebauvažati bakra temveč ga bo lahko še izvažala
V mali, neznani vasici Sevojno, ki leži nekaj kilometrov od Titovih Užic na progi Kipelje—Beograd, gradi jugoslovanska mladina velikansko valjarno bakra in ba- . krenih ležajev. Sevojno, danes' mala, revna vasica, saj šteje komaj nekaj hiš, bo postala moderno industrijsko mesto z velikim delavskim naseljem z nad 8000 stanovalci. Pred dvema mesecema je na kram. kier danes stojijo že temelji, rasla še koruza; čez leto in pol pa se bo na teh poljih dvigalo šest velikanskih dvoran na skupni površini 40.000 kvad. m, v njih s'e bo valjal baker in bakreni ležaji, s polno silo bodo obratovali stroji in celi strojni oddelki, ki bodo mehanizirani tako, da bo človek samo kontroliral njihovo delo. Široki tir bo zamenjal ozkotirno progo, po kateri bodo prevažali direktno iz Bora bakreno rudo za predelavo naravnost v veliko tovarno — Sevojno. Tovarna bo dajala za vsa naša gospoeferska središča že zvaljani baker in različne medeninaste proizvode vseh vrst in oblik; cevi, ključavnice, žico za elektrifikacijo, itd. itd.
Jugoslavija je dosedaj imela samo malo, primitivno valjarno bakra »Impol« v Slovenski Bistrici, ki pa ni mogla kljub temu, da je njena proizvodnja trikrat večja kot pred vojno, po vrednosti pa celo sedemkrat večja, 'zadovoljiti jugoslovanske potrebe. Zato je bila Jugoslavija že davno prisiljena, da je izvažala 25 odstotkov surovega bakra več samo zato, da je lahko kupila potem v inozemstvu že gotove bakrene izdelke iz jugoslovanskega bakra. Te je morala plačati precej dražje, kakor pa bi stali, če bi jih izdelali doma. Ko pa bo zgrajena nova valjarna bakra v Sevojnu. pa bodo lahko v- Jugoslaviji popolnoma- -zadovoljili s.vo-ie 'potrebe in celo ¡še več: bakrenih izdelkov bo še preostaialo, lahko jih bodo izvažali! Zgraditev nove valjarne, ki bo s' polovico tiste delovne sile, ki jo ima danes tovarna »Impol« v
Slovenski Bistrici, dajala dvakrat več proizvodov, bo omogočila, da bodo lahko v Jugoslaviji izvažali namesto surovega bakra že gotove bakrene' proizvode in polizdelke, ki jih plačujejo v inozemstvu trikrat dražje.
V star.i Jugoslaviji so bile žičnice zelo redke, -zato pa so izkoriščali in uničevali gozdove ob ce_ stah in železnicah, medtem ko ie v nepristopnih gozdovih, kjer ni biio prometnih zvez in naprav, drevje gnilo.
Po osvoboditvi v Sloveniji pravzaprav ni bilo nobene žičnice, zakaj starih osem je bilo bodisi požganih ali pokvarjenih. Ze leta 1945. =o se lotili obnove požganih žičnic. Hkrati so že uvajali domač tip dvovrvnih samotežnih žičnic. Čeprav je za žičnice zelo primanjkovalo gradiva ipa tudi strokovnih delavcev, so tudi na tem področju dosegli lepe uspehe. Zdaj je v Slo_ vemji' že 38 žičnic domačega sistema, ki imajo skupno dolžino 36 ••ki ometrov. Razen tega so lani montiraH že -osem en-ovr.vnih švicarskih žični-c v skupni dolžini 100 kilometrov. Povprečne dolžine posameznih žičnic «naša 2,2 km.
Med predvojnimi in sedanjimi : žičnicami je precejšnja razlika. Stare žičnice so 'bile precej komplicirane. Načrte zanje so izdelale tuje tvrdke, ki so jih tudi, postavile. Tedaj niso zgradili v enem letu po več žičnic, ampak so ene žičnice gradili po več let. Vse .strojne dele šo uvažali; Zato so bile prejšnje žičnice zelo drage in jih je kazalo ¡graditi le tam, kjer je lesna masa presegala 100.000 kub. metrov. Takšne žičnice so gozdarstvu več škodovale kakor koristile, ker so v njihovi okolici iztrebili gozdove, medtem ko je v težje -pristopnih ¡gozdovih trohnel prezrel les. Značilnost žičnic kapitalističnega gospodarstva je, da so stalne,, ¡medtem; ko po -osvoboditvi grgdij0 v Sloveniji predvsem prenosne žičnice. Zato' iih po potrebi prestavljajo in uporabljajo tam, kjer izkoriščanje gozdov ne ,p,ome_ ni hkrati uničevanje. Prenosne Žič- , niče so donosne že tam, kjer ie v njihovem območju le nekaj tisoč kubičnih metrov lesa.
Zdaj uporabljajo za žičnice skoraj sam-o domače gradivo; doma izdelujejo celotne .strojne naprave, zaradi česar se je ¡graditev žičnic zelo pocenila. Gradbeni ¡stroški «a
prenosne žičnice so razmeroma niz_ ki, ker žičnice gradijo povprečno dva do tri mesece. Domače samo-težne žičnice imajo prednost zaradi svoje lahke konstrukcije, hitre montaže in demontaže. zaradi nizkih gradbenih stroškov in razmeroma velike zmogljivosti od 5 do 6 kub. metrov lesa na uro. Eno največjih prednosti pa je, da prenosne žičnice omogočajo posegati v gozdove, ki’ so bili poprej nepristopni, tja. kjer je zaradi ¡prezrelega drevja nujna potreba mehanizirati prevoz lesa. Domače žičnice bo moigoče še izib-o’jšati, s poeno-stav ,jan jeni ¡strojnih delov, tipizira_ njem konstrukcije-in z normiranjem dea.
Domači strokovnjaki imajo v delu prototip motorne žičnice, k-i se bo bolje obnesla od ''uvoženih žič-nic in- bo uporabna na vsakem, 'terenu.
S.	M.
PO JUGOSLAVIJI
!iiH!iiiHiiniiii(iiiiitmiiHtiiiiiHiiiiiiiiininiiiiiiitiiiiiiiiiiiii!iiiiiim!i
LJUBLJANA — V jeklo-livarni Guštanj so nedavno vlili ¡n obdelali prve jeklene dele, ki so potrebni ladjedelnici »Uljanik« v Pulju pri gradnji treh domačih potniških motornih ladij za obalni promet. Doslej so te jeklene dele naročali v inozemstvu.
BEOGRAD — Lani so v Jugoslaviji zgradili tri pomembnejše tekstilne tovarne, in sicer v Petovem, Velesu in Ajdovščini. Letos pa se pripravljajo na zgraditev šestin tekstilnih tovarn, ki bodo začele obratovati prihodnje leto.
SARAJEVO — Tovarna strojev za obdelavo lesa v Sarajevu je letos izdelala in že poslala lesni industriji šest serij različnih strojev, od katerih so jih doslej tri serije uvažali iz tujine.
ZAGREB — Ob obletnici oborožene vstaje hrvatskega ljudstva dne 27. julija so odprli prometu železniško progo Grubisno polje—; Baslaji! Proga je dolga 15 km in so jo zgradili člani ljudse fronte s prostovoljnim delom.
V Jugoslovanskih industrijskih šolah
doraščajo novi strokovnjaki
Sima Slovenija ima 166 šol za učence ? gospodarstvu
Prav gotovo se mnogi izmed slovenskih izseljencev v Ameriki še dobro spominjajo tistih časov, ko so bi.i kot vajenci izročeni na milost in nemilost svojim mojstrom. Iu .za mnoge so bila morda pravi bridka doživetja iz tiste d.vbe vzrok, da so ¡pozneje zapustili domovino in se izselili v Ameriko.
V bivši Jugoslaviji so bili vajenci popolnoma brezpravni. Zanje ni bil dotočen delovni čas. Delali so v delavnicah in nato še pri mojstru domai, kjer so v mnogih primerih nadomeščali mojstrovi ženi služkinjo jn hlapca. Za plačilo so prejemali brce in psovke, za katere se niso mogli ¡nikomur pritožiti. Jedili so ostanke z gospodarjeve mize, izmed kalem so mnoge gospodinje dostikrat boljše izbrale za domačega psa. Delodajalcem je 'br'a zadinia briga, koliko se ba vajenec usposobil v svoji stroki, večini je bilo poglavitno, ■da so imeli brezzračno hlapce in dekle.
Danes je v Jugoslavjl učenec v gospodnlvu samoslojen človek
.ki ga ,ie država zaščitila s posebnim zakonom. Njegov delovni čas je točno določen. Vsako leto ima 14 dni' plačanega letnega dopusta. Od prvega dneva učne dobe prejema določeno mezdo, ki se razlikuje po vrsti dela, ki se stalno veča.
Nižje strokovno šolstvo se ie v ¡primeru s strokovnim šolstvom ¡pred vojno zelo iapretneniio 'n ;z-pcipoenilo. Preje je imela Jugoslavija le en tip nižjih strokovnih šol, tako imenovano obrtno nadaljevalno šolo. Teh šol je imela Slovenija 70, ki jih je letno posečaio 6200 ¡do 6400 učencev.
Danes so nižje strokovne šole razdeljene na šole ,za učence v gospodarstvu, ki jih ustanavljajo Ljudski odbori in posamezna državna ¡gospodarska posestva, Teh šol ima Slovenija 116 in jih letos obiskuje 10.433 učencev in učenk. Ostalih nižjih strokovnih šol (trgovska in kmetijska stroka) je v Sloveniji 21 in imajo 1669 učencev. 'Industrijskih šol pa ima S'oveni ja 39 jn jjih ,]etos poseča 6714 učencev in učenik.
'Industrijske šole, ki jih prejšnja Jugoslavija ni ¡poznala, imajo to posebnost, da se nahajajo pri .podjetju samem, so torej del obrala. Najpomembnejše so rudarske iri metalurške industrijske šole, največ pa je industrijskih kovinarskih ¡šo’,. v katerih se usposabljajo učenci za strojne ključavničarje, kovinske strugarje, strojne kovače, avtomehanike itd.
Mnogim strokovnim šolam, zlasti tistim ki so v sklopu posa.nez-
nih tovarn in podjetij, šo priklju. čeni tudi internati, v katerih imaio učenci vso oskrbo, kjer so jim na razpolago kinodvorane, knjižnice, športna igrišča itd. Vsa Slovenija je imela pred vojno samo en -dom za učence v gospodarstvu, dane- pa jih ima 80.
V eni izmed 39 industrijskih šol
- Stepimo v eno izmed industrijskih šol. Brez pr emisijami a,, brez izbiranja. Naj ¡bo to industrijska kovinarska šola v Lescah pri Bledu.
Jutro je. Rdečkasto ožarjeni sneženi gorski vrhovi so tako blizu, da. se ti zdi, da bi ji dosegel z roko. Široka okna internata so na steza.: odprta. Kje so gojenci? Fo-igllej jih!
»Eeden, dva, _ tri... Eden. dva, tri • . .«
Na obsežnem prostoru po'eg doma. ki so si ga sami uredili, telovadijo. Lepo je ¡gledati skladne gibe mladih zdravih mišičastih te'es pri jutranji gimnastiki.
Pojasnijo, da sleherni dan posve. te zjutraj urico fizkutturi. preden gredoi na de’o v delavnice.
»Fizkultura zjutraj je kakor osve_ žujoča kopel. Potem nam delo ‘in učenje gresta kar sama or! rok.«
Leto sg bliža h koncu. Zato Je treba temeljitega dela tako v učilnici kakor v delavnici. Učenci se . zavedalo, da ie zato potrebno mnogo telesne odpornosti in duševne »branosti. Telesno se krepe v ftz-kulturi. Imajo svojo nogometno moštvo, igrajo odbojko, udejstvujejo se y modelarskem, radio-atna-terskem, jadralnem, padalskem iri automoto krožku. Dalje ima šola svoj pevski, zbor in dramsko skupino.
S trail 5
................................................iim
SEDEM DNI PO SVETU
Razkrinkana enostranska in hinavska iniormiojevska akcija „za mir“
rehabilitirani e bivših fašističnih prvakov

Številni podpisniki tako imenovanega Štok ho tinskega poziva zahtevajo, na.; se njihovi podpisi izbrišejo, ker so se prepričali, da internen tega poziva ni v 'bistvu borba1 proti vojni, nego da služi samo propagandi in hegemoni;-tični zunanji politiki ene velike velesile.
Neki list iz Kcpenhagena je ponudil objavo itnen onih ljudi, ki želijo umakniti svoje podpise s tega poziva. Medtem se je prijavilo toliko ljudi, da je list mr.ral prenehati; z objavljanjem imen. Iz ju-žno-ameriških me.t, Jeruzalema, Združenih držav Amerike in mno-
'gih drugih držav .stalno prihajajo plrotes.ti proti enostranski in hinavski akciji infctntoirocevcev »za mir«.
List »Vistidn Salem Journal and Sentine’« jz severne Karoline objavlja resi.'.učijo, za katero je takoj prišlo- na stotine podpisov. V resoluciji je med drugim rečeno, da; »vlada in poedimci, ki poudarjalo; svojo vdanost miru, morajo dokazati ta tudi na ta način, da zastavijo svoj vpliv, da preneha korejska vojna«.
»Borba« je cbiavi a na koncu agencijsko vest, da je 109 nor-ve—
Pismo britanskih delavcev Jugoslovanskim delavcem
Delavci električne industrije v Sunderlandu pošiljajo bratske poz-‘drve jugoslovanskim delavcem ter pozdravljajo uvedbo nadzorstva in upravljanja industrije po delavcih — rečeno v pismu sindikalne podružnice električarjev v Sunderlandu, ki je bilo poslano po dopisništvu Tanjug v Londonu jugoslovanskim delavcem.
Podobno pismo, je poslaUtudi generalni tajnik sindikalne organizacije električarjev v Akru v britanski koloniji Zlata Obala (Afrika) v katerem je med drugim rečeno:
«Želimo zvedeti resnico o Jugoslaviji in jugoslovanskih narodih, zlasti'pa o delavcih, njihovih sindikatih in drugih počitniških or-
-š-kih pisateljev odbito poziv Uje Ehrenburga, naj bi podpisali .tako imenovani štojkholmrki poziv. Norveški pisatelji so izjavili j da ne. morejo s podpišem poziva obsoditi samo ene strani-
»Politika« piše, da infurm-birojev-;ka propaganda z odprtimi rokami sprejema izjave in mišljenja ljudi, ki so se v zadnji vojni in pred njo borili za zmago fašizma in nje., «oviti idej, kadar ti ljudje govorijo nekaj proti Jugoslaviji. List navaja, da je bilo v Italiji do .sedaj neka» tatkih primerov. V glavnem je šlo za Mussolinijeve novinarje in jdeo dge, med katerimi prednjači ravnatelj mhanske izdaje lista »Unita«. katerega je jugoslovanski tisk svoji čas razkrinkal Te dni se ■•e 'preit jugoslovanski kampanji pridružil To’.,»y Giusto, bivši polke mrk fašističnega ekspedicijskega kep rasa na vzhodni fronti, ki je napisal u-vednik v eni od zadnjih številk ■ iriformtoirojevškega lista »Avan-ti«. ¡glasija -Nennije.ve socialistične stranke.
Temu članku! je treba priznati, da ni ■ menjali svojega stališča iz časa vojne, ker .se Je Giu to To-1 :y, kakor sni,o vide i, bqr.il tudi za časa vojne proti Jugoslaviji, to je na 'tisti' strani, .na kateri so bile
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
ganšzaeijah. Moje ljudstvo ljudstvo ' tudi Madžarska, Bolgarija in Ro-
Araerlška „demokracija“ na delu
Pred dnevi je prizivno sodišče obsodilo 21 komunističnih voditeljev na pet let zapora in 20.000 dolarjev globe, ker jih je priznalo za krive, da so meseca februarja razširjali vesti za strmoglavljenje vlade s silo. Vsi člani centralnega komiteja komunistične partije so dosedaj začasno na svobodi razen glavnega sekretarja Eugenia Den-nisa, ki je bil pred kratkim obsojen na eno leto zapora, zaradi žalitve kongresa.
UPORNIŠKO GIBñNJE V
Petrolejska polja v Cauku, ošred. njem delu Birmaniie, 160 km juž-no-za-hodmo od Mandalaia, so zasedi^ vojaške e-dinice, ker so se delavci pripravljali na upor.
Že eno leto 'niso birmanska in druge britanske! petrolejske družbe izkoriščale petrolejskih vrelcev. Pred nekaj dnevi pa so -pet začele z obratovanjem, toda nepravilno, ravnanje z de avci pri teh petrolejskih vrelcih je izzvalo -med delavci mečno uporniško gibanje.
izkreno .spoštuje napore jugoslovanskih delavcev, posebno pa jugoslovanske vlade, ki je izdala zakon o izročitvi podjetji delavcem, da jih sami upravljajo. Mi prav tako upamo in verujemo, da bo nekega dne takšna odgovornost poverjena tudi nam.
manija. Kar se pa tiče dejstva, da je Giusto Toloy, bivši Musroli.nljev polkovnik, sedaj član CentraViega komiteja s-ocia istične stranke Ita.-1 i j e — to v ioifr rmb-irojeivskem zbiranju sir ne predstavlja nobene novosti. ka.itj važno je, da se nekdo odloči, da napade Jugoslavijo.
Cilji socialistične akcije kije kila pred kratkim ustanovljena v Parizu
Zastopniki Socialistične akcije so imeli v Parizu tiskovno konferenco. na' kateri so prikazali cilje tega gibanja. To -organizacijo španskih repuö'jkancev sta ustannvi’a Jose dal Bario in Felix Montiel, bivša č ana centralnega komiteta. komunistične partije Španije.
Izjavila sta. da ima organizacija predvsem namen združiti razen španske protifrankovske kroge, ali bolje rečeno .španske delavske organizacije. to je Komunistično partijo in socialistično stranko. Ti dve stranki preživ jata namreč zelo kritično dobo zaradi revizionistične politike njihovih voditeljev. Španski socialisti so razdeljeni v razne
Belgijsko ljudstvo je s svojim odločnim nastopom prisililo monarhiste na kompromis
frakcije, ki so si med seboj nasprotne, komunistična partija pa preživlja najkrifičnejšo dobo, ki jo je kdaj doživljala .neka 'komunistična partija.
Poudarila sta, da centralni komite španske komunistične partije od leta 1939 praktično niti ne obstoja in da ni bila Dolores Ibaru-ri (La. Zassionaria) nikdar izvoljena za glavnega partijskega sekretarja, marveč da je samovoljno zastopala to funkcijo. Oba španska demokrata sta izjavila! da pridobivata vedno nove vrste č'snav in funkcionarjev španske k- cnunistič-ne partije. Ob zaključku -sta izjavila. da ber v kratkem odpotovala v Jugoslavijo delegacija španskih antifašistov, ki jo vodi general španske-republikanske vojske Rigu-lema.
Vsa pozornost svetovnega javnega mnenja je osredotočena, na dogodke na Daljnem vzhodu, kjer se je v zvezi s Korejskim konfliktom pojavil še drugi zapetem vozel, iz katerega se Jahko razplamti .tretja svetovna vojna.
S tem,, .da ¡o ZDA kot protiukrep za dogodke v Koreji prevzele obrambo nad "ot: kem Formero, ki je sestavni .del kitajskega nacionalnega ozem’ja, je zavzela tudi osvobodi; na borba kitajskega Ljudstva mednaroden 'značaji. Vsi se sprašujejo, če se ¡bo kitajska ljudska ar-
Prevozne olajšave
za Zagrebški velesejem
Vi korist razstavljalce-v in ¡obisk črva'cev zagrebškega velesejma Je predvideni}» 50% znižanje -vožnje tako za osebe kakor za razstavne predmete. Ta »nižanja veljajo za železniški in pomorski promet. Na prošinid -uprave velesejma so pode_ lile papust naslednje države; Turčija bo imela 30*7, popust za potnike, k; odpotujejo iz Turčije m ki. p tujejo preko Turčije. Razstavno blago se bo vračalo brezplačno. Francija bo dovod a 50% popust
7.a povratno vožnjo potnikov, za 'razstavne predmete pa velja celotna ta:ifa na poti v Jugoslavijo, brezplačno pa za povratek. Prav tako je predvidena, polna tarifa za prevoz blaga iz Belgije in -brezplačno za povratek pod -pogojem, da tudi Jugoslavija dovolj isto olajšave pri razstavah v Belgiji. Nizo_ •ženisita bo dovolila kasno ob povratku 50% znižano tarifo za razstavno blago. Norveška do-volj 25% znižanje na vožnji .skupinam potnikov, ki se brido vozili v drugem in tretjem razredu, če bo le skupina štela najmanj 12 potnikov.
Po velikih nemirih zaradi povratka kralja Leopolda v državo, v ka_ ter ih Je belgijsko delovno ljudstvo
v.	številnih spopadih s policijo in vojaštvom utrpelo precejšnje število ranjeoicevt je trdovratnost vladnih predstavnikov doslednih kraljevih pripadnikov, ki so nasprotni vsaki vrsti ljudskega režima, neko ik.o popustila. Popustili so 'od strahu pred državljansko vojno v Belgiji, ko so slišali, da korakajo na Bruselj ogromne množice delavcev.
Kralj Leopold je. pristal na abdikacijo ob polnoletnosti njegovega sina Balduv.ina. toda delovno ljudstvo Belgije zahteva njegovo takojšnjo abdikacijo. Zato doseženi sporazum med vlado in Leopoldom na eni strani ter 'njegovimi nasprotniki, na drugi strani nj še prinesel popolnega miru. Kolone stavkajočih so ¿tudi po tem kompromisu še vedno koraka'e na prestolnico. Obvestilo nekega voditelja socialistov, da .ie bil dosežen, 'sporazum, :o stavkujoči prekinili z
žvižganjem in vpitjem »Abdikacija«. Sele vet, da bo kralj zapustil Bežgijo, je pomirila- -razburjeno množico.
Glasijo belgijske KP poudarja, da je doseženi so,-razum med tremi strankami navaden kompromis, katerega ne more sprejeti delavski razred. List piše, da bo borbena volja delavskega razreda pometla s kompromisom ter az okravlianim diktatorjem in njegovo zločinsko vbilo«,
LONDON — 102.000 rudarjev pokrajine Gallesa je zagrozilo, da bo 14. avgusta začelo stavkati v znak protesta proti previsokim tarifam avtobusov', ki jim odvzemajo pretežni del plače za prevoz do rudnikov.
DUNAJ —- Devetega avgusta bo po petih letih prekinitve spet začela obratovati proga skozi Ljubel-ski prehod, ki veže Avstrijo z Jugoslavijo.
- IVASHINGTON' — Ameriški senat je včeraj s 43 glasovi proti 29 sprejel odlok, ki prepoveduje uporabo fondov Marshallovega načrta Vsem tistim državam, ki ne bi izpolnjevale obveznosti, ki so jih prevzele do Združenih držav Amerike.
Društvo za kulturne odnose z Jugoslavijo v Rimu
V Rimu so ustanovni društvo italijanske mladine za kulturne odnose z Jugoslavijo. Eden izmed prvih nastopov te organizacije ie -bila konferenca, ki jo je imel vodja de e-gacije italijanskih kmetov, ki so se pred kratkim vrnili z obiska Po Jugoslaviji. Člani te delegacije so bili poprej skoraj vsi člani italijanske komunistične partije, a so bili potem izključeni.
Na pobu d,no bivših italijanskih partizanov, ki so se bori i v Jugoslaviji, so v Milana ustanovili poseben odbor, ki bo ime,l‘nalogo, •prekopati vse posmrtne ostanke ita-l-ijank-h partizanov,,, k.i so -padli v Jugoslaviji. Omenjeni odbor je bil ustanovljen na teme ju 'sporazuma med delegacijo it3ij.ans.kih parliza nov m .zastopniki Zveze -bivših jugoslovanski}) borcev NOB med zadnjim obiskom omenjene delegacije v Jugoslaviji.
Napadalnost ameriških imperialistov ne bo ostala brez odgovora
Ves kitajski tisk je posvečal obširne komentacije 23 .obletnici ustanovitve kitajske osvobodilne vojske.
General Chu Teh, poveljnik kitajske ljudske armade je ob tej priliki izjavil: Našo osvobodilno borbo še nismo izvedli do kraja, ker moramo osvoboditi še Tibet in For-moso. 27. junija je Truman zaukazal ameriški mornarici, da prepreči osvoboditev Formoze, kar predstavlja očitno napadalnost Amerike proti Kitajski. Omeniti je tre-
ba,	da je ukrep, ki ga je podvzel Truman v tej zvezi po vsem nezakonit in ameriška vlada še danes ni našla «legalnega temelja» s katerim bi lahko upravičila to njeno napadalnost. Ameriški imperialisti so dokazali vsemu svetu, da nimajo nikakšnega opravičila za ta dejanja in da stripe samo po osvajanju tujega ozemlja. Tudi mi moramo jasno pokazati vsemu svetu, je zaključil Chu Teh, da smo pripravljeni odločno odgovorili na vsak napad, ki prihaja od strani pohlepnih imperialistov.
ZADNJEGA TEDNA
inada odločila napasti Formo?». V tem primeru bi ameriške sile-, -ki sor določene zal obrambo; tega otoka, stopile v akcijo proti kitajski ijud i ski armadi in bi bilo v tem' pri-m era ze'a težko, ivegniti se tretji svetovni vrjni. kajti med Kitajsko ljudsko repato- iko in SZ obstoja ugovor vzajemne p;moči. Taka vprašanja si svet postavlja v zvezi s poživitvijo vojnih operacij na kitajskem bojišču, do .kaftere je prilito pred dnevi,, ko so edinice Ljudske republike Kitajske krenile v smeri kitajskih otokov, ki se-še nahajal; -v rokah nacionalistov. Odhod -generala Mac Arthurja na Fci-.miCEo v trenutku, ko je .vojaški položaj v Koreji 'zc o -kritičen, po-' meni, da je po cžaj na tem otoku, ki je po ameriških vr.Jaški-h načrtih zelo važna strateška točka, zelo težak. Uradno označuje ' ta ob isk Mac Arthurja Gang Kaj Seku kot posledico Trumanovega sklepa od 27. .junija, ki piavi, da bodo.
. morali braniti, ta ot !< pred kakrš-■mini koli napadem Maocetun-gove verske.
Medtem- ko si vsi narodi sveta, ki niso'še -pozabi'; grezot druse svetovne vojne, žele mir in samo mir,ter za vsak-, cono mir, kujejo ameriški iinperia’i.-t: načrte, kateri nam govore o tretji svetovni katastrofalni vojfflr. Ti načrti se nanašajo na proizvodnjo čim več letal na reakcijski1 pogon, na industrijsko ter vojaško mobilizacijo v vojne inamene in na pošiljanje vojaške pomoči evrop. kihi' in drugim, deželam sveta;
. Ljudske množice- se končno zave dajo., kam vedi politika bičkov. Ju goslavifa ie že zdavnaj nastopila preti Vzhodu in. Zapadu ih take ■politiko razkrinkala. Zato ima na svoji strani vedno večio števil: pripadnikov.
Značilno! .ie tudi to, da niso mn», ge vlade., ki' so pod ameriškim vplivom. pripravljene žrtvovati svojih državljanov za interese ameriškega imperializma, tako je na primer cela vt-sta držav odpovedala' vsako intervencijo v korejsko vprašanje, druge pa so se omejile le na materia ho pomoč in samo pičlo število držav (Rnomintangova Kitajska, Japonska, Anglija', Australia in Turčl» so se odzvale ie z neznatnim številom vojaštva-. V zvezi ,s tem so Ameirikanci iznašli orožje, s katerim hočejo spraviti na kolena vsaj tiste države, ki uživajo p:(-meč .Marc'halloveiga. načrta. Ameri ški senat je sprejel resolucijo, na temelju katere Je predsednik Truman pooblaščen odvzeti pomol Marshallovega načrta, vsem tistim držaivam, ki ne bodo hotele nuditi vojaške porniči enotnemu poveljstvu v Koreji — To .je prva stopnja .pritiska, strožji "Ukrepi pa b-ci-do še .sledili.
Ob koncu - preteklega tedna ji trešči’a v Lake Sacco-su kot bomba .vest .sovjetskega dr egata v-OZN Malika, da bo prevzel predsedstvo zasedanja VS v mesecu avgustu, Kakor .¡e znano, ie SZ že 151 jan4* aria 1950 iztqpila iz Varno,s-tnegs sveta. 1
Zapadni diplomatski krogi nisi sprejeli te vesti preveč optimistic, na, vendar pa naj bo kar koli. j< Washington sprejel to '»sceno« ; veliko rezerviranosti 1 'n s še večjo previdnostjo.
Vizi r Žan i e glasovanj', ugos opari skega delegata v VS ..-.lede pomoto. koreV-kim-beguncem potrdilo pr. vatno zadržanje jugo:-,! iranske via de do korejskega sz. o. Kakor i< znano, so ¡zadnje čase nekateri jav. Jjali, da jc- Jugoslav" spremenil* svoje stališče. Dejstvo je, -da se i(-Jugoslavija vzdržala ■- asova nj a < vprašanju ju-žno-kcre.v kih beguncev, je ,logično 'nadaljevanje politične linije, ki jo .je Jugoslavia za-v-zela že v trenutku prvega .glasovanja v Varnostnem svetu g-ledi oboroženega nastopa Organizacij« združenih narodov na Koreji«. .
ZA VSAKOGAR NEKAJ
S potovanja po Liki
maja	Í94-4
Vračali smo se s kongresa po ka-meniti Liki ravno prvega maja 1944. leta, ko so se nemški fašisti s četniškimi in ustaškimi hordami pripravljali na najnodlejlo akcijo. Hotel so uničiti Vrhovni štab — jedro naše vojske. Pripravljali so se na zavzetje osrednjega ozemlja v Bosanski krajini in merili na življenje tovariša Tita. Ljudstvo Bosanske krajine Like in Korduna je ctobro poznalo signali, ki so jih opozarjali na namere sovražnika. Preživelo je že šest krvavih okupatorjevih ofenziv. Vasi so bile že večkrat požgane, njihove koče so bile samo začasno pokrite z lesom in slamo, ljudje pa vedno pripravljeni na obpor ob strani naše vojske ali na umik pred ustaško bando, ki je poznala samo nož in ogenj in počenjala zločine nad starci in otroci. Sledovi razbojništva in umo-rov so bili v vsaki vasi na. vsakem pragu. V vasici ob reki Uni nam je pritekla nasproti vsa zasopla in prebledela ženska. Na njej so bili znaki tuge in trpljenja: odprte ; P,ojne rane na bosih nogah, sku-■'treni.lasje in velike izmučene oči. "•Starka je nekajkrat obletela z očmi skupino mladincev in mladink, nato tekla k eni izmed deklet, jo krčevito objela^ in začela blazno jokati ter vpiti. Med ječanjem, ihtenjem je komaj razumljivo izgovarjala besedi: Cerkice moja' Kmalu pa je padla v nezavest in ljudje so .jo odpeljali.
Njena sovaščahka nam je nerada
ENGELS, GENIALNI
učitelj socializma
\ fr
<//
Fr.'der'k Enge's je umrl L 1895 v Londonu v 75. letu starosti. Tečni je .bil njegov prijatelj Marks Karel, tvorec znanstvenega socializma, že nekaj let pod zemljo. Svetovno revoi.iicionarno delavsko gibanje še tako izgubilo moža, ki ta zgradi .a temelje znanstvenega. ..crcva: cena. Oba sta' bila preganjana celo svoje 'življenje, oba sta cerov.a v tujini, daleč od svoje rodi ne grude,
■Engels se je začel že v m'adih jetrn udejstvovati y rev. de avskem gibanju, Marksu je pomagal pri sestavljanju Komunističnega manifesta C ibjavljen prvič leta 1848.) ter napisal pozneje celo vrsto jz-ved.v-, važnih .znanstvenih del, med kateri: i; so na prvem mestu zlasti 'Antvivhrinig«, nadalje »Izvor družne, države ter zasebne astoTne«, --■Ntm-ilca kmečka vojna« in »Polo-i.,a' delavskega razreda v Angliji«, ringe;.-, je uredil Marlesovo zapu-c re ter ilzdal pa njegovi smrti črv.e 1 In tretii zvezek »Kapitala«, ki sa. Marks ni mogel dokončati :n ro ostali le nedovršeni rokopisi! rrege v- ni h'1 ]e velik teoretik social iona .temveč tudi praktični re_ vod;Me,varni borec, k! je znal svoje teare-t.ke 'Ugotovitve povezati s tedanjo revolucionarno borbo de'av-■ kcigu razreda! Po poti, ki sta io vgradila in .jasno nakazala Marks n -Engels, koraka danes ves na-preßii svett
povedala, da je bila «uboga starka pred časom srečna mati in žena. Imela je svoj dom od katerega so tedaj štrleli v zrak Se samo1 štirje črni zidovi. Moža so ji fašisti ubili na praglp hčerko so jo odpeljali in jo ža vasjo strašno fnueili in na-' to zaklali. Imela je tudi sina, hrabrega partizana, ki je pri napadu na fašiste junaško padel. Mati je ponorela, osem dni se je klatila po gozdu, bila je zima in ona je bila. bosa po snegu, da so ji noge pre-mrznile in se ji odprle rane.
Okupatorjeva ofenziva se je 37 dneva v dan, stopnjevala. Sovražne oklepne ledinice s-o vedno močnejše silile iz Gospiča, Bihača, Jajc in ostalih postojank, kjer so bile koncentrirane. Po cestah so ropotali tanki in oklopnjakj, v vasi s'o se pomikale kolone, kamor so prišli je bilo takoj vse v plamenih. ■ Naša vojska je vzdrževala hude borbe, ljudi pa so se pomikali v gozdove. Zapuščali so'prazne koče po katerih jim ni bilo žal, dobro so vedeli, da jih ob povratku jje bodo več našli. Odhajali so tja kamor je bila naša vojska, samo tam so se počutili varni. Vojski so nudili vše kar jim je še preostalo, sami pa so stradali intrpeli.
Naša kolona se je pomikala v rastojaniu čez cesto mimo vasi, ki je bila že popolnoma prazna. Od daleč nas je opazila ženska, poslala je naprej družino in novce, sama pa počakala s posodo kislega mleka in vsakega mimoidočega prosila, da naredi požirek. V zraku s'o žvižgale svinčenke, na cesti so pokali bacači ličanka pa je neustrašno stala dokler je dala partizanu še zadnji požirek mleka.
Slovence nas' je na tej poti prežela neizrečna ljubezen do izmučene toda ponagne domovine. Vzbudile so se pri nas nove vezi in pripravljenost na borbo in požr-
tvovalnost. Pri Primorcih še posebej je zrastel še večji odpor proti fašističnim okupatorjem kajti prepričali smo se. da je isti fašizem, ki je leta in leta zatiral . nas,' ho» tel podjarmiti in iztrebiti tudi naše brate v Jugoslaviji. Pripravljal se je že na nove pohode, toda njegovi računi so bili prekrižani. Fašistične bande'ib bile ha ff&šgh tleh povsod poražene, ker se je proti njim borila vojska, katero je podpiralo vse delovno, ljudstvo.
NAŠTETI
Pecivo v pečici se ne osmodi afko potresemo pečico s c o’.: o.
Kovine a šče ne smeš metali . proč, ker je dobro čistilo za posodo ii stekia. Nalij v posodo kavno geščo. ki si ii pridala malo vode in -kisa. .¡n p:sodo dobro pretresi!
. Z blatom oškropljena obleka.
Vulkani - njih izvor in smrt
Vulkani so ža'ostne podobe zemeljskega površja, veliko jih je s časom ugasni' o ¡n samo malo od njih' še de’uje.
Teda s časom se 'pojavljajo novi, kjer jih ljudje najmanj pričakue.L jo in povzročajo strašne katastrofe. Red-koi komu se posreči, da bi gleda: nastanek novega vu kana. Toda v zadnjih letih se je to primerilo.
Zadnje zaznamovano rojstvo , novega vulkana ie bi’o leta 1943 v Far k utiri1: .1 v južnozahodnetn delu Mexike. Stvar se je dogajala takole: Zem’,ja se i e tresla in povzročala preplah med prebialstvcm. To je bilo 5.'februarja leta 1943. Dne 20. februarja istega leta pa .ie neki krnet 17. družino bil če nekaj metrov pred tem strašnim prizorom. Po zeo hudem tresenju se je pced njim odprla luknja, široka 25 me-__ trov, iz katere je nenehno bruhal dim, lava in ogenj. Iz te strašne luknje so prihaja’! žvižgajoči glasovi, ki so doneli na kilometre daleč. Pogumni kanat, ki je stal poleg, je zajahal konja in zdirjal v vas, kjer je bilo vse ljudstvo preplašeno. V nekaj dneh se ie žrelo .razširil’,a im se dvignilo na, 160 m višine. Lava, ki ie priha.ia a iz nje, je uničila vse bližnje vasice.
Vulkan je de’oval do marca leta 1946. Njegova kopa pa se ie dvig-
nila na 460 m. Tako so lahko znanstveniki sledi i rojstvu ;n smrti vulkana.
Vulkani nastanejo zaradi tega, ker rz (zemeljske notraniosti p;od:_ ra'o na površje razni plini in žareče snovi v tekočem stan.u. Te snovi prodirajo skozi zeui duko plast z veliko močjo, zato ni črnino, .če na površju prevračalo gore in spreminjajo zeme 'jako lice
Blatnih madežev ne smemo, krtačiti, dokler se niso p-opo'notna posušili. Sele' tedaj jih raho zma-Btmo :,n skrtačimo.
Mokrega dežnika rte odpiraj popolnoma- ampak p o: zaprtega povezni na tla ali ga cibesi, da se .posuši. V cmari naj dežnik visi; če je svilen, ga ne hran: trdo ovitega, ker se sicer p<3 robovih hitro strga.
Polže preženemo, če potresemo med gredice, še bolje ckoli rastlin, zdrobljenega živega arma.
Ua ohraniš v živilih vse hranilni) vrednost, peri ze enjavo, isad.ie. meso, ribe, še preden si jih razreza’a. Ne pušča: živil, dolgo v vodi. kajti voda izf.uiži velik del hrani ,n:h snovi. Péri živila hitro, po možnost pod tekočo vodo. — Zelenjavo čisti skrbno in previdno, tako da pride čim mani v odpadek. Vnanje liste in storže lahko s pridom porabiš še za-zelenjavno juho ali kot d.datek k prikuhi. Krompir,, redkev, jabolka, itd. če jih lupiš, lupi tanko, ker je tik pod olupki največ hrani’.

X
ČUDOVITI METEOR >,
Kakor piše časopis »Vočeranja Moskva«, je ekspedicija,, ki jo ie organizirala «avtfetska akademija znanosti, našla del meteorja, ki je padel leta 1947 pri Dikhote - Alin ob obalni ,p,okraj in,j Sibirije. Do danes so našli 27 ton čudovitega meteorja, predvidevajo pa, da bodo poslali na to mesita še) eno razisko_ vatno ekspedicijo.
Kil zrasle 100 kg dnevno
Znano nam ie,, da ie kit edini morski sesalec. On raste z neverjetno naglico, ki je dnevno vidna.
Malček plavega kita se poda'j.ša v času, sesanja za 3 do 4 cm na
dan. Trzina tudi' naraste /a 100 kg na dan. V sedm:h tnesevh dojenja zraste k:t od 7 na 16 m dolžine in lahko doseže v svoii mladostni dobi dveh let 23 m d;> žjne.
Nag!a rast kita ;.e v hranilni vredno ti materinega ::Teka, ki vsebuje 50 c/c maščob, medtem ko ima kravje mleko komaj' 4 <)c maščob.
Koliko neviht
BMnBOEHBI
je v enem Is in na svetu
Po podatkih vremen^ slovskega urada ameriškega leta stva udari na zemlji, vsako sekundo vsai 360 tisoč strel.
Vsak dan je na zemlji približno '
44.000	neviht, kar nam1 da v enem letu število 16 milijonov neviht. To dokazuje, da zračna plovba ni tako lahka.

Za nase
PITONI RJE
2-,
\/ahi in v&szii ù
KRIŽANKA * 4
Dragi pionirji!
Marsikdo mi je že povedal, kako nestrpno pričakuje dan izida Istrskega tednika, da hitro pregleda kotiček »Za naše pionirje«. Pravite, da z veseljem rešujete križanke in uganke. To je prav lepo od vas, obenem pa vam tudi koristi.
Navadno ob počitnicah glavice naših pionirjev skoraj zarjavijo, ker nič več ne brusijo malih možganov e učenjem. Pa boste rekli: počinioe so zato. da se odpočijemo in razvedrimo! Res je. Prav ima-e! Toda imamo poleg drugih raz-
Rešitev križanke iz številke
zadnje
vedril, poleg kopanja, hribolazenje, žoganje in podobno, tudi taka raz-vedi-ila, ki bistrijo vaše glavice, hkrati pa vam dajo veliko zadoščenje nad doseženim uspehom. Jeseni, ko se boste vrnili med knjige, bodo vaši možgani še nekoliko na-brušeni, ne pa topi in zarjaveli od poletnega lenarjenja.
Ali vam ne nudi takega raz-vedi-ila ravno »Istrski tednik«? Seveda! Torej, le urno rešujte uganke in takoj pošljite rešitev! Mogoče prideš prihodnjič na vrsto pri žrebanju za nagrado tudi ti Janezek, ali Karlo, ali Marica in drugi.
Zdaj pa le pozor, nova križanka vas spet čaka:
Prejei.i fino več rešitev, a naJ-brtjša je rešitev, ki nam io ie poslal Grlžon Klavdij, učenec 3. razreda .osnovne šole v Koštaboni. Tovarišu Puceriu Celestinu pa želimo več sreče v drugih številkah. Ima več šol. toda, žal, mani ;zna. Rekel si tiam, da ie napaka, toda mi je ne vidimo jn tudi drugi ne. Oprosti, veš, če sino malice (prehudi, toda ne odnehaj! Morda se Ti pozneje Jposrečilo.
Rešitev se g'asi takole: Vodoravno: 1. PuOa; 2.
6. ono; 7. pav; 8. Ra; 9, grd; mat; 12, obad; 14, to; 15. raj; reč; 17, on; 18. rama; 19, lana; lica; 22, Reka; 23, ne.
Navpično: I. Portorož; 2. Ona; 3, lo; 4, sad; 5, ev; 7. prt; 9. ¡gad; 10, maj; 11, toča; 13, ¡ban;. 14, tečna; 16, rana; 18, raca; 19, lik; 20, la; 21, re.
bo
10,
16,
2t>,
Pleni! M im niše
Dragi »Istrski tednik«!
Ker nisem šal nikamor na počitnice, Ti’ sporočam, kako preživljam počitnice doma-
Namenjen sem bi', v kolcni j o. Na žalost pa m: ;e mamica -zbolela, eato sem moral ostati, doma. Ker sem najstarejši fantek piti hiši, pomagam pri vsakem hišnem opravilu. Nosim vodo in drva. pomivam pojjodo in hudim v trgovino po razne. reči. Kadar sem prost, četam in se ibavim .z ugankami, ki izhajajo v- Tvojem tedniku.
Lepo pozdravljam vse pionirje in pior.vke, ki radi čitajo pionirski kotiček v »Istrskem tedniku«, ipo* sobno pa pionirje iz cone B!
Karlo Turk,
učenec III. razreda osn. šoje v Postojni.
sprotno od plime); 11. Ni ¡goistc;
12.	Kazalni -zaimek; 13. Zensko ime;
14.	Znani hrvatski pesnik Vladimir . . .
Ob pravilni rešitvi vseh vodoravnih besed boste v debelo tiska_ nem stožcu (brali ime enega izmed prvih istrskih protifašističnih b-oncev.
Mravlji,
1. Brani domovino; 2. Jih imajo rastline in knjige; 3. Moško ime;
4.	Nasprotno ad levega; 5. Oba no istrsko mestece; 6. Eden ¡.zmed ba_ zoviškjh junakov; 7. Naša zemlja;
8.	Lovec na ribe; 9. Vas nad Koprom; 10. Ko „‘e morje nizko (na-
Zvečer sta se sešli mravlji, sošedi na mravljišču.
»Joj, kako sem zdelana,« reče prva, »ves božji dan sem previače-vaia košček sladkorja, pa ga nisem mogla spraviti do doma: sredi poti sem ga morala pustiti.«
»A tako. ti misliš drobtinice sladkorja, ki ga je razsula neka deklica tam na cesti? Pa tako je to, s'aj je bilo po’no majhnih koščkov tam.«
»Da. aii jaz sem se lotila naj večjega.«
»Brezumnica,,« reče druga, »vidiš, jaz pa sem nosila le bolj majhne koščke: le pojdi pogledat kakšen kup i;h je' Seveda, ti hočeš vse naenkrat. Nu, pa imaš. Boš vsaj ve-deda za drugikrat!«
¡Opomba)
Aii sle že kdaj slišali, dragi pionirji besedo »basen«? Kaj to pomeni?
¡Fe,-cc« je povest ali pesem, v kaicri nastopajo živali z raznimi človeškimi sposobnostmi in lastnostmi Tn ki ima poučni konec.
Pove žica »Mravlji« je torej — basen —.
Fie ugotovili česa vas uči? Le dobro premislite!
»ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU
Vinska klet v Škocjanu bo že
letos sprejela prvo grozdje
Bolezen ovac - bruceloza In malteška mrzlica
Gradnja kfeti dobro napreduje. Urejujejo notranjost in po izjavi šefa stavbenega podjetja .bo do trgatve končana, tako da bo lahko že prevzemala vino in grozdje v predelava
Videti je tudi, da narava napoveduje tekmovanje. Ce bo vročina tra‘.ala naprej in bo avgusta-!e količkaj deževalo, bo trgatev 10 do 15 dni prej Ccakar druga leta.
K et bo moderna. Za predelovanje grozdja bo opremljena z modernimi stroji. Predelovalo se bo vino, ki ga bomo lahko poslali na svetovna tržišča. Potreb va'1 bomo le dobrega : trdkovnjaka lin strokovno osebje, katerega naloga bo ne samo grozdje prevzeti, zm eti, spre-šati. in na,točiti v sode, ampak ki bo že r ib samem prešanju moralo vedeti, kako vino mora iz takega in takega mošta nastati.
Živel sem v krajih, kjer; .gojijo
trto, ki daje vino, ki slovi daleč po svetu, pa to naj bo pridelano .pri malem vinogradniku ali pa v zadrugi. V tistih krajih je navada, da vinogradniki tekmuje!:, kateri bo imel iboijše vino. Kako in zakaj je pril o do tega? Tam vino* g. ainiki ne vozijo vina domov, pač pa ga imajo v vinog.radnih kleteh spravljenega. Ce si šel mimo odprte kleti, s,7 te kaj radi povabili na kozarec in če si .ga odk’oniI. si naredi! ‘lab vtis. A-ko s.i bj; bolj znan, s,o ti natočili jz več sodov ter spraševali za mnenje, ali irm kai manika itd. Radi so te poskuša1 i in nasvet j m je bi! dobrodošel. Tam skrbijo, da o prazni s v-di vedno zažvep a.ni, popravljajo pa lih najbci-jši. sodarji. Kleti imajo pod zemljo z več ali manj enakomerno temperaturo iv,se leto, .po_ vrh pa še .na čistoč,;, v kleti zelo strogo pazijo.
Kako bomo izboljšali naše kleti
Fri nas je to vse d.ruigače, :ko-raj narobe. Pozicije za trte so odlične, skoraj boljše kakor, v SJpve-niji, kjer je navadno bo'j subor in manj rose. Trte imajo vež zraka; ker .se .gojijo na vi oko, jih ipero-norpora in oidij ne napadata toliko, . zato tudi ni potreibnp ta iko škropljenja in ne toliko žveplanja. Žvcp'o traja več čara, ker ga ne umori .¡-osa. Grozdje ima več zraka,. zato v jeseni tako ne gnije; pa tudi mošta 'ni potrebno tako močno žveplati. Mečnega žveplanja tukajšnja vinp sploh ne prenesejo. Bela deib-jo eku-' pes zve,p u, črna pa izgubijo na barvi.
Podzemeljska klet je v Istri skoraj nepoznana. Vse je nad zemljo, d, stikrat povezano z drugimi gospodarskimi pro tori, polnimi raz,ne šare, ki tam gnije in razširja vse mogoče glivice. Sodi stojjo prazni nezažvep’ani, včasih niti zaprti. Kljub veliki porabi sodov je sodar ka obrt nerazvita. Opravljajo jo razni pslovičarji, ki včasih več pokvarijo, kakor, pa napravilo dobrega.
V oba nem pasu so imeili navado, da so pred trgatvijo postavili
sode ¡k morju, jih napolnili s s’ano v, .do in, pustili vež dni, da so se zamočili. Ta postopek ipa ;e nepravilen, saj slana voda razje vinski kamen, se vpije v des in pozneje škodi aromi, Manjših Sbipv primanjkuje. Dobrih ipip Za točenje vina je ma o. povsod .samo »kane-le« a’i pa kar na dogah luknjo z majhnim klinčkom: tako .te .luknje služijo namesto pipe. Ker je pre-malo majhnih sodov, se nastavi kar •večjd sad in taci, dokler Pač traja. Zgornji de soda začne plesniit, na vinu se naredi vi.n-ki cvet in nazadnje nastane iz vina kis.
Ce prideš k hiši ti tudi s takim vinom postrežejo. Seveda ima že vse okuse, amo vinskega ne. Svetovati o izbo vanju kletarstva si navadno ne pustijo. Izgovor je pač ta, da so vino imeli vedno dobro in da so ga lahko predali, To ie re\ Dejstvo pa je, da .ie danes mars'ka! .dirjgače. Tržišča, kamor se vino prodaja danes, zahtevajo dobra naravna vina im škoda je. da so naša tak. malomarno spravljena. ker ie <iasno, da od tega trpi kvaliteta.
rtni izbor in trgat ec v
Lega in drugi pogoji ki nam jih udi narava za dobro vinogradni-vo, :o odlični, po druigi strani pa ; vinogradniki sami vzrok, da tra ne pridela več sortnih v;n. arte. ki so tulja.’. .zaserotane, so ee.
števjine in nekatere manj v-red-i, ' posebno bele ' sorte. Mnogi 'racajo krivd.> na prejšnje re.ži-e, vendar ta izigovor pač ne drži.
0	večletnem, bivanju v Istri ¡n ab.ij povezavi s kmeti moram sctovft;, da so izredno redki tisti,
1	bi ti lahko ponudili kozarec sor-raneiga vina. Pri trgatvi se venama povsod pomeša vse^ ibelo ozd je skupaj. Isto je pri črnini, cer bi pa tudi te vrste ne da'e abege vina če bi bila trgatev raviino izivršena in če bi bilo 'cta-jcnje dobro. K teinu bom do. ,j siedeča pojasnila.
V Sloveniji nima vsak manjši vi-sgradinik lastne preše niti k eti. am se ob trgatvi dogovorijo in ;cdo eden drugemu .pomagat, tako a vsakemu en da. opravijo. Tako - vse- grozdje bkratu s.p-reša in no_ to mošt enakomerno vre. V Istri a-je ravno nasprotno. Obirati za--ie.io precej zgodaj. Pri trgatvi p. ,gaj'■ ie malo važnosti na načeto: in hitreje etorati, da dobimo'bolj nakomerno vin''. Omeniti je tre-a. da so i!e izredno redki vjno-radn ki, ki bi imeli .zadosti ;pro-;,crne vrelne k eti in k temu tudi ideeti vrelne posede. Zato pa je idi trgatev v večjem obsegu s.ko-i: nemogoča. K!jub stoletnim iz-
dni stresa grozdje v eno kad? In če je .poleg tega še vročina, da mu že po p,;,ti začne, vreti? A i ni škoda toliko truda in stroškov, preden pride mošt v sod, da se na njegovo poznejšo kva’ite.to polaga tako malo važnosti?
Vinogradniki !
Sedaj, k,bomo imeli v Kopru moderno urejeno prešo (stiskalnico) in doibro klet, ali bi vam ne ■b o v večjo korist, če bi že ob trgatvi prodali grozdje? Za domu pa pusti i nekaj več, kakor je potreb, no za celoletno uporabo. Koliko manj skrbi in dela bo. Grozdje se vam bo plačalo po višini sladkorja. Kdcr bo pozneje obiral, višji odstotek sladkorja bo dosegel in dražje bo pr, dah
V Bujah .imajo že nad 40 let k!e-tan-ako zadrugo in sedaj so ustanovili še drugo. Tam vinogradnik proda grozdje, kolikor se mu zdi, da ga ima odveč. S tem koristi sebi in državi.
Na področju sever nzapadne Istre v bujiščjni, v Sloveniji ter v Italiji se je v zadnjih letih pojavifa pri ljudeh dos ej ineznana foo’ezen »malteška mrzlica«. Prvič je 'bila bolezen ugotovljena na otoku Mal_ ti —-, od tod naziv malteška — od koder se je razvil a. v severne kraje.
Vzt\ čn ki in značilnosti bolezni
pri živaVv	l
Povizi-očltelt malteške mrzlice je Brueefla melitensis, napada ovce •in kaze. Zunanjih znakov v bolezni pri živali ni- Bo ana žival navadno izvrže (abortus) po 3—4 mesece bre.jecrsti. V dosti slučajih imamo vnetje vimena, členov in očesne sluznice. Mleko okuženih živali se večkrat skisa.
Značilnosti (simptomi) bolezni pri .’¡judeh
Znač; posti bolezni je neredna temperatura (kot pri malariji), ki traja nedoločno dobo s predsledki brez vročine. Mrzlica spremlja močno potenje, telesna oslabelost in bolečine v ek epih. Bolezen traja več mesecev. Imamo 3—4 % smrtnih slučajev.
■i	‘ ‘
SÜP
F: s; «

St%i
Preoravajmo strni-šča — Oranje -v dolini Mirne
© gojitvi pepe
kušn.jam. da imajo premalo prostorov, so najbrž le Izredno redki, ,ki so si te tako važne prostore ■raaizširili. Zato na ni čudno, če so tako azlična vina. Na-vedel b m k teinu- sledfče napake;
Trgatev in prevoz grozdja
Leta 1917. ki s" še danes omenja kot izredno dobro .eto .v vinski letini, sem b i prvič povabljen: na veliki praznik trgatve. Tam je splošna navada, da ima vsak tisti, ki rosi v brenti grozdje na prežo. ¡¡:,a’' o in .nož. Ko strese brento r, , ud ja v prešo, zareže .znamenje, da vc, kr,! ko brent je ta dan prinesel. Bilo je «poldan. Gospodar je •pr:.g edal 'palice in; naštel 65 brent in. rekel, da ie to že čez pet :po!ov_ njakov. (iPolovnjak je sod. ki meri navadno 300 litrov.) Vprašam ga, k; .'.c to računa. On pa mi pojasni, da že o:l; nekdaj računajo 12 velikih, dobro ,natlačenih brent grozdja. če ie itopo grozd i e, en polovil 'a.’; ali 300 litrov mošta.
Sedaj pa k stvari.
Istrski vinogradnik ima raztresene trte in pride a recimo 40 hektolitrov vina. Kot prevclzno sredstvo ' os’iča. cfcira ,pa sam z ženo. Vzemimo še položaji v Izoli, kjer se večina -grozdja znosi v klet na i ";u v dveh brentah! Koliko časa porabijo sam,; za prenos grozdja in ;da naberejo dnevno 10 ,do 12 brent- A'i ima tak vinogradnik lahko enotno vino, posebno če več
Fri nar v I ,tri nimamo dovoli ■zemlje ih še .tista, ki jo imamo, je revna. Zato moramo vpreči vse Sile, da izvabimo iz te revne zemlje čim več hranilne meči. Naše njive ne/mejo «.stati neobdelane. Pri ne-ubde'arvi 'Zrankii imamo dvojno škode. predivi, ten .izgubimo na pridelkih, neobdelane njive pa postanejo čez zimo zbite, talko da do njih nimata! dort pa ne tvoda ne zrak in, kar je še nagbcTj važno: iplevelne ra; tl',ne. iki se razrastejo ©o njivah, črpajo iz zetr/je v’ago in hranilne sncivO. Naši kmetje morajo polagati večjo važnost p;,sirni sc-tvi. Najbolj dono, na postrna setev je pri nas repa.
Ropa nam dalje predvsem zdravo in. cfcuroo jed, naj j-o uživamo v svežem sladkem stanju ali pa skisano: V zšm.-ikem času, ko kmet večkrat nima druge krme za živino ko ■ lamo, pride v poštev repa kot izreden dodatek k suhi krmi. Posebno ugodno vpliva na mlečnost krav in tudi za prehrano prašičev je večkrat nenadomestljiva. Repa uspeva izivrstno povsod pri nas na Primorskem, če -ima le dvvohi v a-ge. Imamo yeč vr t repe. Pri nas je "najbolj udeonačena in cenjena ploščata repa. Po nekaterih krajih .sejejo okrc,g'o in dolgo rep-o. Omeniti ipa morama, da se repa prav lahko iercidi, če pride v drugo zemljo jn podnebje. Iz okrogle se razvije ploščata ahi pa obratno. Z ha biranjem najlepših in najboliš-h korenin pridemo lahko do vrste, ki zemlji najto&tj odgovarja. .
Repr, sejemo na brazde a’i pa po žitu (strniščna repa). Prezgodaj sejana repa se večkart ne obne e; postaj« lesena, neokusna in puhla.
Repa zahteva gnojno zemljo. Naj-bci j ¿i odgovarja zrel hlevski gnoj. Od umetn'h gnojil je najbolj (pri* pore»! j iva Kalijeva sol (na 1000 kv. metrov 20 kg). Ce nimamo na razpolago gnoja ali gnojnice, lahko uporabimo na 1000 ,kv- metro-v 20 kilogramov superiosfaia ali 10 do 15 kg ej .kesga solitra.
Selsmo repo na brazdo pa podi njo; ta. -zavisi od strukture žemlje. Za najbolj pravilno razdelitev semena moramo pred setvijo določene količino semena-'pomešati z drobno ali suho izem.lio ali s presejanim peskom. Na 100 kv. metrov Ve upeiabi 20 ;dik,g semena.
Kakor hitro repa ebrase, jo moram,o razredčiti. Odstranijo se vse pregosto vzrastto rastline, a zemlja okoli preo talih rast in se mora-zrahljati. Večina naših kmetov navadno repe od -setve do obiranja nie vidi. To ni prav, kajti tudi repa spada med- kulturne rastline in potrebno ie. da jo vsaj malo negujemo. Cfe želimo priti do večjega pridelka, jo moramo 2 do 3,krat okopati. Repa je .zrela kakor hitro začne listje rumeneti. Obirajmo repo ib suhem vremenu j,n spravljajmo jo, ko isei dobro posuši. Na 100 kv. metrov . e pridela do 250 kvinitaj-ov .repe. Tudi repno listje ie dobra .hrana za- prašiče.
KMETJE !
Čtt&ite in širite v šaše glasilo:
«1ßh$ki émmik»
Kako se širi 'bolezen?
Bolezen se pri- ovcah pojavi navadno v poletnem času, ko pridejo v dotiko črede ovac in različnih krajev (slluižaj emigracije cr.tt i-z Cilčerjie, Pivke in Brkinov v Istro in v Fux'anisko nižino). Po odpustu jagnjet se oddaja mileko in svež sir in če so ovce tocia-ne, se prenašal kal bolezni od živali na ljudi. Razen iz mlekom in mečnimi izdelki se botozen širi z odpadki fco-lani-h živali in pototn majhnih poškodb na koži ^seto... ki molzejo, ovce in koze. Kali tooleizni- ostanejo aktivne (žive) v svežem siru in v odpadkih živali 2—3 mesece, Infekcija pri i iudeh je torej možna potom neprekuhanega mleka, sve •žega sira in m as'a (putra) in surove zelenjave.
Kako se prepreči sirjenje bolezni?
Vsakdo mora skrbeti, da bc. mleko pred uporabo vrelo 10 minut (ne smemo torej odstraniti mleko z ognjišča tako.: ko zavre, ampak je treba predreti skorjo ter ,ga pustiti naj vre, najmanj 10 minut). Na|da' je ne smemo uživati mlečnih proizvodov ter surove zelenjave Iz krajev, kjer se je pojavila botozen. Zivrho7.dravn:k ugotovi pri žival: bolezen s posebnim reaktivem in pregledom krvi. Fri ugotovitvi "se moramo držati sledečih navodil in izvesti spodaj navedene ukrepe;
1.	Okužene ž:v-ali moramo takoj ločiti o.d zdravih, ter zaibraniti izhod živali jz hlevov in dvorišč (ovčje staje), kjer se je porjavila bolezen.
2.	Strogo prepovedati izvoz mleka in sira iz okuženih krajev.
. Osofoje, ki moiize živali, si mera po vsakem opravilu oprati in razkužiti reke.
4.	Ne smemo pripuščati živali dokiler živinozdravnjik ne ugotovi, da je ‘bolezen prenehala.
5.	Zaforanjen je vsaki izvez živali- :a okuženih krajev.
6.	Hleve in, dvorišča moramo, redno razkuževati:
7.	Meso bolaniih živali je užitno, ali zakol je lahko le v posebnih ¡n kontroliranih klavnicah in mesnicah.
V slučaju težkega obolenja pri ljudeh povzroča- bruceloza ogromno škodo našemu narodnemu gospodarstvu in zato se morajo Kra -jevni ljudski odbori in .posamezniki stroga držati navednih navodil.
Vsi, ukrepi pa bodlo brezuspešni, če ljudstvo samo ne bo sodelovato in če se ne bo driža o izdanih navodil.
Dr. Juriševič Franc
Koristnost
deževnikov a!i giisf
Na vrtovjh, njivah in travnikih opažamo jeueni drclbne prstene klobasice, ¡zločine glist-, ki žive v -zem’ji in se hrami-jo skoraj samo s prstjo im snovmi, ki so v prsti. Deževniki so neutrudni in nepre-jerjÍJíyi predelovalci zemlje. Ne-prenehctna rijejo v zemlji, jo dro-be in prebav,'jajci, rab j a jo in zračijo ter ;s tem uravnajo zemeljsko vlago. Ti neutrudni delavci jn prb-obiikovafci naše zanlije ¡niso na najiboi.išem glasu. Očitajo jim. da žro solato in razno drugo zeenjad. To pa; ie zmotno. Deževniki ne jedo nikoli' rastlin. 1
Pustimo ‘tedaj deževnike, naj v miru cprav1jajo v zemlji .svoje delo, -ki je tako veliko in važno, da si tega niti misliti ne moremo.
Po preučevanju in preizkusih so-dognali, da živi na hektaru zemlje do 20 centov deževnikov. Skoraj težk,p si- predstavljamo to nin.ž! no, poln voz precib’ikovalcev r.aše zemlje. Posku-si so pokazali, da ie bil pride ek na njivi brez de-žev-r .nikov za dobro tretjino manjši ka_ kor na drugem prav takšnem ¡n •enaki¡vrednem zemljišču, kjer so cjpray’jalj svoje delo deževniki.

V v V V-J (
sli mümlkakor	višnjam ¡troja
11
Ko smo opazili, da se uslužbenci Rdečega križa vsakokrat,- ko rabijo prevjozno sredstvo, obračajo od Juda do Pilata, po cele dneve krožijo' po Kopru in sprašujejo, kdo jim bo sodil avto, smo s* -dgledali zadevo bolj od blizu in Ugotoviti, da Rdeči
križ razpolaga Z ...... pardon, je
razpolagal z lastnim prevoznim rredtstvom. Navsezadnje pa ni lahko ugotoviti, če razpolaga še ali pa ne!
Torej ugotovili smo, da se avto Rdečega! križa že dalj časa sonči pred mehanično delavnico »Apolo-:iio« v Puranu, Seveda, kaj bi pri , eni kaj drugega mislili, kakor da je bolan ali pa prefrigan simulant, je —- po domače rečeno — prinesel okrog svojega gospodarja in ■.oče tudi on, kakor več drugih, v. brezdelju uživati pripekajoče poletno sonce.
1 prvič in najbrže ^ niti zadnjič
Bilo je v četrtek ob polpeti .po-: olclne na avtobusni postaji v Komu! Teda.i je pridrvel avtobus (se-kasen), menda iz Buj! ¡Stal -m tam v ibiližini ter slišal iznenada velik hrap! Spoprijela sta se prevodnik ter neki potnik! Na >r:poimfoo potnika le sprevodnik dgorvtori!: »Ti si m . .a!« ¡Potnik ni ■il nič manj izbirčen in ga za-vr-»Ti =i mfakako!« Prišlo bi do •'onega -abračunava-nja, če se teni ne bi približal mož postave! Dobro- razumemo, da velika vr-o-ina .povzroča nervozo, toda ne. /azutnemo, zakaj si podjetje ADIJA ne zna stvori-ti boljšo disci-. ino med ipersanalom! H. G,
Taka domneva je bila še dokaj potolafjiva, kajti mislili smo si: dnevi bedo postali toplejši in bo navihani avto začel zopet z de'-om. Toda na stvari je nekaj drugega. Morda zaplemba ali manjša. okvara■ vsekakor pa nekaj takega, kar se pri nas zavleče v nedogled.
POPOTNA TORBA JE TO POT MUHASTA IN VAM BO STAVILA UGANKO — KAJ JE TA SLIKA?
so Grintovčani
Prvič pišemo o Grintovcu in o Grjntovčdnih, a na žalost kar v popotnikovo torba smo jih dali. Ne zaradi vasi, ker proti njej nimamo nič, ampak proti vaščanom, ki najbrž nimajo pameti na pravem mestu! (Oprostite, imajo jo!) Ob či-tanju tega sestavka boste rekli, da so podobni. Višnjanom, ki so kozlovsenco, ker je gledala v tuj zeljnik in si požele'a tuje zemlje. Oni Pa so napravili prav nasprotno. Najbrž so neumna, ker si ne želijo nič. Grintovčani š|o; na vasi sklenjV, da nočejo, d-a bi potegnili električne žice na Grintovec, Nočejo električne luči. To vedo sami. zakaj, a tudi po bližnjih vaseh, ker se jim zelo smejejo. Nekaj pametnih moških pa je za to, da bi do-bil/ luč, ti-da premalo. Upamo, da bo tudi na Grintovcu zmagaV zdrava pamet in bo tudi v tej vasi zasvetiVs električna luč.
DREJA: Budaj Bepo! Kaku gre kaj s tr bo?
BEPO: Soldo bulše, Drejn muj, duk'er gre toku!
DREJA: Ben se b¡u snučer na Zaslonke jo?
BEPO: Tu nanka šrojat, koj jes nečon prič na zastonek?
DREJA: Se vidu kaku smo pmas usi aden eno aden za use; kaku smo ble usi zadovoljne ko, bomo zq.čele deVit p» t iz koržere na Sulnah čaz Brofet do Kaštabone?
BEPO: Vidu, vidu, anka jes sem zatu kontent. Taku bomo Pučarje s Iiašta bonjce še več enotne, ko du saj.
D-REJA: Tu je vero!.Sa spuneš am-bot. kaku smo se sovrbžle, ko je somij aden metemodir od nas pršu u košno drugo vos, stovmo u nadeljah ale kadar so ble fje-re, ni pršu zdrav damu znoš.
Ha
HU&iiüinsUL cml
Ker vidi, da ne uganete, bo sama' raziOžVa. To je strma in ka-menlta steza — bližnica iz Vaiigar, tiela v Babiče. Partizani bi bili Veseli, če bi med fc-jrfco lahko hodil. po njej. Tudj danes se kot aktivisti takih stez ne izogibljejo. Imamo pat marsikoga, ki se takega kamenja boji, ker se mu je koža preveč razmehkužjla zaradi sedenja v uradu in pošiljanju okrožnic. Takemu po navadi pravimo birokrat. Poleg teh pa je tudi tam kih, ki smatrajo, da je auto edino sredstvo: s katerim je mogoče obiskovati naše vasi. če trenutno tega ni, ostanejo rajši doma. )
En¡ kot drugi se bodo. morali popraviti in postati novi ljudje.
Zjutraj ob ¡peti uri sem stotpil v avtobus, da me odpeMe v Divačo in od tu dalje vlak v -Slovenijo. Komaj sem se rvsedel, me že takoj sprevodnik vpraša: »Kam se pelje-, te vi?« Odigovarian: tfV iDivafSo.«
V tistem trenutku je sprevodnik že preščipnil listFek. Dodal sem hitro: »Čakajte! Jaz imam sindikalno objavo za četrtinsko vožnjo!« Sprevodnik mi takoj odgovori: »Prepozno! Listek sem že ¡preščipnil!« Imel sem s seboj desetletnega otroka in nekaj prtljage. Plača!- sem 250 din. Opazil sem, da , sprevodniku ni mogoče ničesar do- n
povedati in plačal! Tudi takemu postopku je treba enkrat za vselej napraviti konec!	H. G.
Vražji dež
Sig-nor Antonio:. Veš. Francesco, upal šeni, da ne bo prav nial dežja, pa je vseeno prišel! Kakšna škoda! Trtam- pomaga zdaj vsaka rosa, to dobro vem!
Sigjnor Francesco: Jaz sem istih misli. Dragi Antonio, jaz sem. prav tako mislil, da ¡bi suša utegni a zrušiti to ljudko oblast! Vedno mislim, kje naj bi se našlo še kako drugo sredstvo! Sv. Na zarjo pcaua-gaj nam!
BEiPO: Eno du je biu tu kriv? Noben druge, kor une m.anjone eno tronfone ke kadar srnjo se some med sobo tukle, so uživaJe. Eno ponjer še koj! Klicale so nas na karbinjerje. To ke je jemu kaj za se spod možat je biu frank■ A ta bužac pa je mogu use phočat, anka ko ni biu kriv.
DREJA: Jo, prev taku jv blo Bepo eno neč drgočanj. Danas pa ne-tčemo več tega. Usi smo parpo-■ znole, da je blo tu somo škuda zonas.
BEPO: Poglej, Drefa, še nanka pet vur m eno lej krko jih je tam Pard zadružnem domom, ke čakajo za jet na udorniško gor na nuvo pot.
DREJiA: Ben homo anka mi z nji-me, jim kaj pomagat; ko anka smo store, ma na ke bomp storile bo anka an korak nopret. Danas je taku, ko jimaš dobro volonto, vse ■nardiš. Eno taku bomo anka mi Pučarje skupno s Kaštcbznjce premogale use te-žcve-
BEPO: Jo, ho mo Dreja! Lej Kašta-bonjca so vre u Brčicah ke grejo. An bataljon jih je. Ma anka nas ■nas je znoš, lahko še več ko nieh.
DREJA: Jo, jes verjem, da nas bo useh skep košneh stu eno us,ym-dar.et, ko bojo prste us-i.č
BEPO1: Ma smo usi, anka te ke n.so u keletive. Jes verjen, kor ke viden od lete, ke grejo hes, da so anka Kaštabonjce u'sj. Eno verjen anka, da be fc«io dobro, zatu ke bomo naprovle doste dela eno anka zatu ke danas prve bot začenjamo delat to pot, kor danas tu je druge gošt, da be to dim kam -zapisale u košan koman, da bo za šoldo zapisan eno da bojo Vidle noše otroče kodo smo začele delat to pot iz SuM čaz Broče db Kaštabone.

MOŽAK V HLAČAH
. Neverjetno je, toda resnično, ka,r sicer tako in talko vidimo vse č o-■ eško življenje: da postane človek takoj odločilne jši inibriij možat, čim ¡e reši krilca. Kri o se nekako zameta, ovija, aateizuje in ovira odtočni ¡korak medtem too možak v hlačati, korači svolbadno in nemete no. skozi življenje. Spominjam se nekega ¡svojega prijatelja, ki je nekoč za mlada stopil v življenje brez h-ač ¡n je prav slabo odrezal.
Hlače „so ne samo izraz spola, marveč tudi izraz ¡vrste, kajti šele ko tjblečeš hlače, se razločno vidi, kaj tradicije, ¡kateri sem se jaiz podredil, ali ,so v meni bili kakšni nagoni, ki so samo čakali hlač, da. ni .se iizkaz-ali, r.es je le, da sem čaz noč .potem, ko sem jih oblekel, postal tak hajduk in razbojnik, da u niso mogli do živega ne pogoni, /le pregoni in raizpisi na mojo gla-a Dokler .sem ¡še nosil kr Ece, sem, v p svojo ¡dejavnost razvijal v sobi,, daj pa sem vso svojo akcijo preži! ¡na naše in sosedna dvorišča. Mislil sem, da s0 hlače izumili
da si ¡dlv-on-ožec ¡Hlače éo¡ tudi nekako bd'.j .spodobne ne zato, ker so zapete, maa-več ker je moški v njih oblečen, pa naj stoji na negah a i na glavi. Dalje: hlače so tudi trpežnejše. cdipcrnejše, ie ¡zato ker je morda krilo izraz popustljivosti, marveč zato, ker človeka nekako razneži in pomehkuži. Zato imamo ¡celo ¡zgodovinske dokaze. Visi klasični mar, Idi, ki eo ¡nosi/i krilo, so prepadli in izumrli. No, za'oigra človeštva ni tako v njihovi pogubi kolikor v tem, da so ti narodi šli po atu, krila pa so ostala. In še ena čudežna cko.iiščina je ¡v tem: afcqr je (krilo zares izraz popustljivosti in mahkužnosti, zaradi katere so ¡narodi, ki ;o nosili krilo, šli po zlu, kako pa lo, da ¡se v krilo še dandanašnji oblačijo predstavniki oblasti: vladarji, duhovniki, žene?!
Ne razlagam vseh teh dobrih last nesti hlač iz sovraštva do' krila, •vprav ¡narobe, . odien, da se ¡bom prav ¡s tein izkazal prijatelja krila, čim ¡več dobrih lastnosti boni našel na h ačah. Ko nag’aram posebni pomen hlač, mi še malo ni mar, da bi podcenjeval pomen krila in ju tudi ne kanim spreti in skaliti dobre. sosed ke istike, ki v adajo med ¡krilom in hlačami. Z rečenim sem le sam pri sebi hotel, upravičiti tisti ponos,- Iki sem ga začutil, ko so, me bili prvič oblekli v hlače.
■Sicer pa nisem imel. kaj dosti povoda, da bi bil tolikanj ponosen na
tiste hlačke, ki so mi jih oblekli. To so bile hlače mojega starejšega brata, na katerih je ¡bil napisan ves -njeig-lv kratki pa burni življenjepis. Ko en.a so ‘bila 'Oguljena1 od klečanja v šoli in ¡zadnja ;p’at je bila po očetovih batinah tako tanka in ¡p.ro ojna, da .sem vendar občutil nekakšen, prepih, in ta mi je le še poslabšai! nahod, ki ise mi vleče od krsta dalje.
Ne vem ali .ie bilo v teh hlačah vprarv zavoljo tega, da bi ljudje lažje preskakoval .plotove, zato nikoli ni-em poznal meje med našim
v.rtcm in vrtovi naših sosedov,
©na mojih prvih vaj v hlačah je bi'a ta, da sem ¡splezal na drevo, kar se je v življenju izkazalo ¡za ze to koristno, ker sem tako prišel dq .sosedovih orehov, češenj in hrušk, Ta va:a pa mi je obrodila še drugačne koristi. Kadarkoli me je preganjali kak organiziran družinski pogon, že sem kakor maček pred. psi., ¡plezal na visoki oreh, sedel tam na vej,0 in ¡ž ¡orehi preganja; .svoje zasledovalce. In vendar, se ie cibast domislila, kako mi bo ,prišla do živega. Ko sem kljub vsem ¡pozivom ¡svojih preganjalcev, naj splezam z drevesa in se vdam, uporno ostal gori, so prinesli poln krožnik ko'ačev, ga postavili pod oreh, se nato vsi umakni.i v hišo in se skrili. Kakor vsaka nedolžna ptica sem tudi jaz misli-l, da nikogar ni, splezal sem počasi z dre-
ve a. da bi se polastil kolačkov, ko tne je zdajci topa presenetila, obkrožila, razorožila in me gnala v hiišo k zaslišanju. Tedaj sem se brž prepričal, da ljudje z majhnimi slabostmi niso pripravni za velika dela.
Ime! pa sem še druge bolj nedolžne ¡zabave. Nekoč ¡sem tako pomazal s ¡črnilom belo, kodrasto, snažno, malone napudrano kodrico gospe Vu.iičke, ki mi je bila — namreč kadrjca —- prav posebno zqprna, da je gto-pa Vujička omedlela in leto dni ni mogla oprati :vo.ie ljubljenke.
Nekoč drugič sem na’il v novi čevelj svojega ibral-a katran in so morali čevelj razrezati, da so mu ga sneli z noge. Nekoč pa sem pri večerji, pri kateri so sede.li okrožni prota in vse moje tetke, prižgal pod miz0 raketo in nastala je tolikšna zmeda, da bi se bil človek lahko od ža osti razjokal. Miza se je prevrnila, se uja v,s,o posodo v krilo moje najstarejše tetke ter stisnila pod seboj mojega naj starejšega ibrata; juha z jagnjetino se .ie razilila ¡v c kri'je moje orednje tetke (tiste, ki sem ji ¡podoben); okrožnemu proti pa ie -skočila ce-'a sarma iz kislega zelja >v sapnik; mati ie dobila srčni napad, najmlajša tetka pa se je zbodla ¡z vilicami v jezik in pote.mtri tedne ni mogla /¡pregovoriti. ¡Edini, ki jo je srečno izreza', je bil moj .srednji brat (tisti, ki mi je svoj čas v.ze.l denar iz nočnega hranilnika); ta brat je s po lnim krožnikom kolačkov izginil ko kailra in potem do1-go ni mo ¡mogli najti ne njega in ne ¡kolačkov. Kajpada sem ibM iza to duhovito, zamižal .lepo nagrajen.
Med mojimi nedolžnimi zabavami
je ¡bilo na ¡primer tudi to, da sem se sp'azil v kuhinjo, ko tam ni nikagaii bilo, in senu vngel ¡pet, šest pe ti soli v tisto jed, ki mi ni dišala, nakar ¡sem pri kosilu užival v, izrazih posameznikov, ki ro okušali zasoljeno jed. ¡In potem sem od nekod nabavljal lisičje repe, jih pričvriačai na kavlje, stal pred! vrati nai cesti, ¡z rokami na hiibtu, ter čakal ¡zjutraj in ¡predpoldne sodnih in okrajnih uradnikov, ki so hodili mimo naše hiše, in sem jim pripenjal repe na zadnjo plat. Uradniki so odhaja li a repi v pisarno in so spotoma vzbujali gromozanski smeh. Kajpada se ie brž zvedelo, kdo deli taka odlikovanja in so me neusmiljeno pretepli, čeprav sem še danes prepričan, da se je mnogim izmed njih lisičji rep izvrstno prilegel.
Po svoje sem .se tudi zabaval, kadar so prišli gostje k nam na večerjo. Preobračal'/ sem žepe ¡zimskih sukenj in ¡zamenjal .stvari, ki sem jih našel1 v žepih. Kolikokrat je gospod sodnik odnesel domov gosp e j načelnikovi škatljico s pudrom ,vdova gospa Stana pa tulec cigaretnega ustnika, ki je bil la.t profesorja srbske zgodovine! In je gospa popova nesla domov škatlii_ co okrajnega načelnika v. njuhancem, -okrajni načelnik pa načeto nogavico s štirimi iglami in klobčičem. kar je pripadalo carinikovi ¡gospe Mari.
(Nadaljevanje sledi)
Odgovorni -urednik VILHAR SREČKO Tis-ka’a tiskarna »JADRAN« v Kopru
Uredništvo ¡in uprava Riva - Castelle-one 2