30. štev._V Kranju, dne 28. julija 1906._VII. leto. GORENJEC == Političen in gospodarsKJ list. == Izhaja vsako soboto zveč-pr. — Stane za celo leto 4 K, za pol letu 2 K, za četrt . Urednifilvo in uprav niš t v o se nahaja v lii-i št. 105 nasproti župne leta 1 K. Za druge države stane K 5'W). Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacijo, naročhe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrslo 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Tedenska priloga: Jeseniška Straža". Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". In kaj sedaj? i. Odsek za volilno reformo je dovršil najtežavnejši del svoje naloge, razdelitev mandatov po posameznih deželah. Število poslancev je dosednj že narastlo na nečuveno višino f)16. Za iz lega števila se da sklepati, da bo vlada s prihodnjim državnim zborom pri zastarelem opravilniku, ki ostane, morda še težje izhajala nego sedaj. Teženje po splošni volilni pravici jc pa narastlo danes v mogočno reko, ki bo, kakor kaže, poplavila vse, kar se mu zoperstavlja in vsaki dan je verjetneje, da se prihodnje volitve ne bodo vršile vrč po starem volilnem redu. (''.c državni zbor ne reši volilne reforme — to se prejkone jeseni še ne bo zgodilo — ima vlnda nekako podlago za oktroa. Glavni pospešitelj volilne reibrme je namreč strah pred splošnim štrajkom ali pa tudi revolucijo, in ker se niti enega, niti druzega ni bati od velikih posestnikov, pač pa od delavst1 j, za to so šance delavstva veliko ugodnejše nego one veleposestnikov. Splošna volilna pravica je tu in se po našem prepričanju ne da več zabraniti ali dolgo zavlačevati. To stoji. Mi smo svoje stališče o tem vprašanju že obširneje označili pri drugi priliki. Naše teoretično stališče je še danes oslalo neizpremenjeno. Mi nismo nikdar prezirali, da gre politična evolucija pri vseh evropskih narodih po demokratiziranju, v smeri splošne in enake volilne pravice. Naše mnenje pa je, da je prišla splošna volilna pravica v Avstriji za nas Slovence, za Dalmacijo, večino alpskih dežel, Bukovino, Tirolsko in Galicijo za kakih dvajset let prezgodaj. V teh deželah splošna volilna pravica vsaj za sedaj ne bo demobilizirala 'političnega življenja, ampak ustvarila bo diktatorstvo posameznih strank ali pravzaprav oseb, in sicer mnogo hujše d i k tato r s t v o nego vlada sedaj. — Vendar politična evolucija se no vrši vedno pola« umna, ampak včasih sunkoma. Zgodovinski dogudki v daljnem vztoku so nam prinesli splošno volilno pravico najmanj dvajset let poprej, nego so jo pričakovali tudi njeni zagovorniki, odkriti in hinavski. Nikjer se pa terorizem posameznih oseb ne bo pokazal tako drastično, kakor pri nas na Slovenskem, kjer mase ljudstva ne poli-tizirajo iz potrebe, iz lastnega prepričanja, temveč slepo slede duhovniškemu povelju. to jaz, »Gorenjec*, dobro vem: saj večkrat si pokazal mi, da prav izvrsten mubar si! A da se ne utrudiš, pn pomaga naj ti, kdor to zna! -Goronjoc-. Program: Juri: Kam moje muhe naj lete? ■■Gorenjce*: Tja kamor so namenjene. Juri: A kam jih nameniti smem P »Gorenjec*: Na vsakega, ki se je v čem pregrešil zoper narod naš, pa če je tudi tvoj pristaši Juri: A prav nikamor več drugam? •Gorenjec*: Pač! — tudi tja, kjer vidiš sam kot poštenjak, da ni laki* kakor bi bili moralo! Nadmuhar. Zanemarjali bi svojo časnikarsko dolžnost, če bi se na tem mestu hvaležno ne spominjali poslanca Plantana, ki se je v odseku za volilno reformo pošteno, vztrajno, z izvanrednim duševnim naporom in z vsega priznanja vredno spretnostjo boril, da bi pridobil za Kranjsko deželo enak ozir na meščanski element, kakršnega je imela vlada po drugih deželah, kjer se je šlo za korisli nemškega meščanstva. Naše hvaležnosti ne krati njegov neuspeh, kajti boril se je kot Črtomir »brez upa zmage imel je najhujšega sovražnika za hrbtom in VBled politične konstelacijo pustili so ga na cedilu tudi Cehi. Iz narodnostnega Blovenskegn stališča jc rak-rana cele volilne reforme K'oroška. V tem o/ji u jo reforma absolutno neizpre-mcnljiva. Napredna glasila so očitala dr. Šušleršičii felonijo in ta se izkušn opravičevati v treh dolgih člankih v ■Slovencu*. Iz njegovih priznanj in iz njegovega obnašanja v volilnem odseku je situacija sedaj popolnoma jasna, Priznano je, da se je on dogovoril glede prvotnega načrta z ministrom Hvlaudlom, da jo odrinil »referat* glede Štajerske in Koroške, kjer je bilo opravka z največjo nemško stranko poslancema Robičtt in Ploju, da si je sam pri-držal Kranjsko •kjer je bil kmalu gotov* in Primoisko. Znano je, da je ravno' takrat vel v vladnih krogih Lahom neprijazen veter. Pogovor o volilni reformi. Celjan: Do tega pa vendar ne smo priti, da bi postala postava volilna reforma za nas Slovence po načrtih, ki jih je izme-šetaril pri nam sovražnih nemških ministrih Človek znane požlindrano stranko na Kranjskem, ki je vsled lastne dobičkarije razglasila, da je Celje za Slovence tuje ozemlje! Sramotno smo opeharjeni za več najvažnejših mandatov na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem v korist požrešnim Nemcem! V tem za našo bodočnost tnko važnem in odločilnem trenotku bi moral stopili na nogo ves slovenski narod ter kakor steklega psa pobili z vsomi dopustnimi sredstvi na tla tiste slovenske propalice in izdajice, ki hočejo za pest Judeževih zlatnikov prodali toliko tisoč skupno na svoji zemlji živečih Slovencev za vselej nemškim nasilnežem in krivičnežom! PObLISTEK. Muhe. Oznanilo in vabilo. Komarji, brenceljni in zeli hudo zdaj pikati začeli so vole, krave in teličke ler dolgouhlaste osličke. Zato naj še »Gorenjec« «muhe> zdaj svoje začne izpuščati na one buče in trebuhe, ki so potrebni mnogokrati, da se jih dregne prav pošteno ter pušča kri jim zastrupljeno! Tednj le ven! »Gorenjski Juri*, ti pa se zopel k nam požuri, da »muhe* bos nadzoroval, da vsak njih pik bo kaj izdal! Da bodeš mojster v poslu lom, Ko se jo dr. 1'loj boril v volilnem odseku za Korošce, se ne spominjamo, da bi bil dr. Sušlersič posegel re*no v debato, oziroma grozil s kakimi konsckvencami. Pač pa je storil to glede kočevskega mandala in dosegel, da je odsek dovolil sedmi štajerski m.mdat, skrbel pa obenem tudi zato, da se je ta mandat temeljito diskreditirah I/, narodnostnega stališča so najvažnejše obmejne postojanke. — In če dr. Šušteršič danes sam priznava, da se največja krivica godi koroškim Slovencem, je bila njegova dolžnost izjaviti že pri prvih konferencah in v odseku, da je zakon v ne* varnosti, če se ta krivica ne popravi, (n če bi bila ta grožnja resna, odnehala bi bila po pritisku vlade tudi največja nemška stranka. To se pa ni zgodilo in to pojasni vse. Mi verjamemo poslancu Ilobiču, da je govoril iz srca, ko jo imenoval postopanje vlade glede koroško «diabolično>; verjamemo, da to boli celo dvornega svetnika Ploja. V narodnostnem oziru tiči tu nekaj, kar spominja na postopanje enega dela polabskih Slovencev v Jurčičevem «Tugomeru». Ali dr. SuSteršiču to ne moti spanja. On sicer zatrjuje, da je dober kristjan, predseduje celo katoliškim shodom ali njegova morala V politiki je popolnoma »jenseit«. von gut und bnse». S priznanju vredno odkritostjo jo povedal, da se tu ne gre za pravico, ampak za moč. S svojega stališča na Kranjskem jo teroriziral dosedaj obmejne Slovence, v prihodnjo bo storil to tem lažje, čim več mamelukov iz Kranjske bodo pri-peljal s sabo na Dunaj. In zanj žrtvovanje koroških Slovencev, ki ilak ne marajo zu nas,- za tako povečanje moči niti previsoka cena ni; kdor lega ne iz-previdi. ni politik, je idealist ali k večjemu liberalec. Napredno časopisjo bi se ne zavedalo svoje dolžnosti, ko bi javnosti ne poučilo o tem dijabolizmu. In sedaj je popolnoma jasno, zakaj so morali ostati brezuspešni vsi napori poslanci Robida, Ploja in Plantana. Ljubljančan: Da, tako hi storil povsod vsak drug narod v takem slučaju! Ali naše dobro verno katoliško slovensko ljudstvo je žalibog vslcd neprestane dresure v senci škofove zakrivljene palice in c. kr. bajonetov postalo tako nerazsodno in zaslepljeno, da bi se dalo tudi živo dreti na mehove, ako bi ga far nalagal, da je to v božjo čast. Noši socijalni demokrali so pa tudi še tako majhni ljudje in taki brezdomovinci, da slepo pobirajo lige za nemškim Mihclnom in imajo volitve za tako imenitno igračo ter zabavo, da so zadovoljni, da bodo le voliti smeli, četudi ne bodo volili — nikogar! __ Dlxi. Slovenska politika. I. Za pleve, za malenkosti denarja časa pač imamo; vbo boljše, važnejše reči pa tujcem v reševanje damo! II. Programe delamo Slovenci, a izvršujejo jih — Nemci! _ 8-n. Ali to je samo negativni del dolžnosti napredne stranke. Ta pa ne izpolni svoje naloge s samo kritiko, temveč je potreba, da se organizira za pozitivno delo. In o tem prihodnjič. Po otvoritveni slavnosti. Minil je dan, ki smo ga z nestrpnostjo pričakovali! Brzovfaki, osobni in tovorni vlaki že vozijo po bohinjski železnici, vsi vozovi so vedno polni, nebroj leloviščarjev se vidi v njih. Zdi se, kakor bi se hoteli zlasti Italijani oškodovati z uporabo nove železnice za že precej zapoznelo letno sezono. Z veliko slovesnostjo smo praznovali eranjski in goriški Slovenci dan otvoritve. Na vse mogočne načine smo izkušali dokazati, da tu živi ljudstvo, z vsem srcem udano cesarski hiši, da tu živi narod, ki umeva važnost nove železnične proge, in zato je nad -vojvoda-prestolonaslednik sam izrekel svoje posebno zadovoljstvo nad tero ljudstvom. Trst ni pokazal na noben nučin, dn se veseli dneva, ki odpre ravno njemu vse boljšo lodočnost z otvoritvijo druge železniške zveze z Dunajem. Ne bomo razmotri vali, ali je bila prava taktika tržaških in okoličanskih Slovencev, da niso pokazali ob otvoritvi, da še žive in sicer žive v vodnem napredku, vendar umevno se nam vsaj zdi, da niso hoteli poslavljati vlade, ki jim na domaČih slovenskih tleh ne privošči še slovenskih napisov na postajah. In Italijani? Milijona na milijone je izdala naša država za povzdigo tržaškega pristanišča, malo pomorsko mestece bi bil ta (raj, čo bi stal pod italijansko vlado, loda djub temu niti trohice — ne recimo Hvaležnosti — vsaj priznanja ob tako svečanem dnevu! In kar nas danes navdaja i nekimi čudnimi čuvstvi, je spoznanje, daje to Italijanom le v korist. Ze pišejo listi, naj vlada z Italijani ravna 0 parov otrok, i) do S let starih, tudi vsi v narodni noši, zadej za njimi pa nojlepši kraj: jezero z otokom. Dve gospici, Julika Vovkova in Mici Peternelova sta pozdravili nadvojvoda Prva mu je poklonila lep šopek, drugo album s slikami iz blejskega kuto. Obema je podari lati verižici za znpett in za vrat. kar jima bo gotovo drag in ljub spomin. Ko je nad vojvoda stopil v voz, so ga naša dekleta v resnici hotela zasuti s cvetjem, Mnogi iz spremstva so si nabrali ceh« šopke, katere so vrgla dekletu v voz. Samemu nadvojvodu, ko ju slonel nn oknu in se je zahvaljeval na vse rani, je priletela marsikatera cvetka narav nosi v roko. Obrisal si je pnrkrnt čelo. Nekateri trdijo, da si je obrisel pot, ki mu je od vročine tekel po obrazu, drugi pa tudi trdijo, da si jo obrisal solze iz oči, ki so mu tekle od ginjenosti, ko je videl, kako krasno n ljubeznivo ga je sprejelo slovensko ljudstvo. Med živio-kliei se je začel vlak pomi kali proti Bohinju. — Zvečer seje zbialobrez posobnegn vabila v hotelu »Triglav* kakih 100 Hlejcev in Gorjanov, da proslave ta dan. Prvo nnpitnico je izpregovoril odlikovani naš bavile njegove misli le okoli njegove črne denarnice. Ko je na leto dobival do 2000 lir, ni pustil, da mu prinese agent, ki mu je zbiral denar, svoto v Amsterdam, ker bi mu moral dati kaj prigrizniti. Zato je sam hodil k agentu. V takem slučaju si je prihranil dve kosili — eno, ki je jo sam dobil, in drugo, ki bi je moral sam dati, — Dobro sem naredil — je rekel po navadi. Iz te nelepo njegovo lastnosti so se pogostoma norčevali njegovi dijaki. No, on je bil mirne narave in 6e ni lahko vznemiril. Nekega dne pride bogat meščan in popraša za ceno neke slike. — Dvesto goldinarjev — pravi Rom«! brandl. — Dobro — pravi ponudnik. — Izpln-čam jih jutri, ko pošljem po sliko, Uro pozneje dobi slikar pismo sledeče vsebine: «Mojster Hembrandt! — Pred nekoliko dnovi sem videl v vaši odsotnosti v vaši delavnici sliko, ki jo predstavljala staro žono pri dolu. Bil sem ras razočaran. Ako mi jo hočete odstopiti za 800 H dinarjev, župan Peternel, ki je izreknl nadejo, da bi nova železnica povzdignila tako naše letovišče, kakor pričakujemo. Župnik Oblak je nazdravil županu, ki je ta dan prejel od cesarja zlati zaslužni križec, katerega res. zasluži za svoje neumorno delovanje za povzdigo letovišča in trud, da stoji novi kolodvor na najlepšem kraju ob jezeru. Učitelj Jeniko se je spominjal navzočega župana Zumra iz Gorfj, ki je — dasi klerikalec — v pravem pomenu bes'de napreden in vnet za vsako dobro in koristno stvar. Tudi on je zaslužil zlati križec, darovan od cesarja, kateri so mu sveti na prsih. Obč. tajnik D. Repe je nazdravil železniškim uradnikom, posebno načelniku, izrekajoč nadejo, da bomo živeli v slogi in prijaznosti. Dr. pl. Andrejka jo v napitnici slikal z ognjevitimi besedami lepi kraj in pošteno slovensko ljudstvo, ki živi v blejskem kolu in konečno nazdravil dekletam, ki so v svoji narodni noši pri današnji slavnosti napravila na nadvojvoda in goste neizbrisljiv vtisk. — Tako su je ta prazničen dan lepo završil. Dal Bog, da bi se uresničile nadejo, katere slavimo v novo železnico in da se povzdigne naše letovišče na visoko stopnjo. Z Bledi. Z druge roko smo prejeli še naslednji dopis: Otvoritvena slavnost je minula in vso pričakuje in deloma šo okuša nasledke nove proge. Vsak dan pride veliko tujcev, ki gotovo raznašajo lepoto našega kraja daleč naokrog in zato je upati, da bomo imeli drugo Uto tujcev, da se bo kar trlo. Pri sprejemu otvoritvenega vlaka so bili gotovo najljubkcjši otroci v narodnih nošah — le žal, da skupina ni prišla do veljave, ker je imela nesrečno izbran prostor. To skupino sta aranžirala gospod D. Hepe in gospa Pretnarjeva. Trudila sla so pošteno, da sta spravila .'!0 parov otrok skupaj in jim preskrbela obleko in jestvin. Vsa čast jimo! Pri sprejemu sta jima tudi pomagala gospa Vrinšekova in g. učitelj Novak, za kar zaslužita pohvalo. Vsakdo se je zgražal, ko jo videl g. nadučitelja Husa, kako se je vsilil v lo od drugih aranžirano skupino. Niti pred sprejemom, niti po sprejemu so ni brigal za otroke — samo ko je bil sprejem, je vedel, da mu jo okrajno glavarstvo naročilo, naj nadzoruje šolarje. Omeniti moramo, da je bilo komaj 20 šolarjev pri skupini in vprašamo g. nadučitelja zakaj ni peljal ostalih 200 učencev k sprejemu, če mu je glavarstvo tako ukazalo. Otroci, kateri niso mogli na kolodvor, so doma jokali, češ, cesarja nas ne puste iti gledat! Gotovo bi bila to njegova dolžnost, saj je bilo vse vendar patriotična prosim, prinesite jo k meni na dom in bodite za danes moj gost.* Pismo je bilo napisano z izmišljenim menom in nosilo pečat nekoliko milj od Amsterdama oddaljene vasi, Vznemirjen po večji svoti se ni dosti jrigal za prelomljeno besedo, pa vzame nas Rembrandt ravno drugega dne eliko in odido proti vasi, Hodil je štiri uro in ni našel na-značenega ponudnika in se slednjič utrujen vrnil domov. V delavnici najde meščana, ki čaka nn sliko. Rembrandt, ki ni še izgubil upanja, ščoč človeka s ::oo goldinarji, in ker ni ničesar očital svoji vesti, pravi: — Za vraga! Zgodila se je nesreča s sliko. Poškodovalo se je platno in jaz sem se razjezil ter vrgel sliko v ogenj. Slo je dvesto goldinarjev! Sicer jo pa to moja ne vaša škoda, ker vam bom do jutri v tem času naslikal ravno tako sliko. — — Obžalujem — pravi kupec — da je lila baš slika, katero ste sežgali, ona, katero som si poželel. Će te ni več, vas ne bom mučil, da naslikate drugo. šlavnost. Dolgo pa že vre med občani radi postopanja nadučilelja Rusa. Dandanes je v poslopju ljudske šole prava ljudska kuhinja in komum. Tu dobiš, kar hočeš — vrtne pridelke — kuretino, hrano i. t. d. Nam se le čudno zdi, da se za človeka, ki nima za take stvari nobene pravice in dcln konkurenco raznim gostilničarjem, vrtnarjem, pericam in drugim ljudem, ki morajo plačevati za izvrševanje obrta visoke davke - slavna oblastva malo bolj ne pobrigajo. Gotovo bi bilo boljše, če bi se malo bolj brigal za šolo in ne kazal toliko nehva-ležnosti naspram svoji osiveli materi, — Sicer naj pa tudi širše občinstvo zve, da je nekdanji neustrašeni bojevnik liberalizma, prvi naprednjak blejski, nadučitelj Rus, potegnil s farji. Tisti, ki so je ustll, da bi farja s svojimi poslednjimi močmi vrgel skozi vrata — če bi prišel duhovnik k njemu, — ti«ti Rus, lazi sedaj za Janeze m Oblakom in kuje ž njim nečedne spletke. Sicer pa 'gliha vkup Striha». Župnik Janez Oblak se ni sramoval napijati Županu Peternelu pri banketu. On, ki je napenjal vse sile, da bi ugonobil našega naprednega župana, on, Id je hujakal nad Peternela ljudi in sodišče — on, ki se je bahal, da bodo Peternela zaprli radi motenja vere najmanj 3 mesece — ta je pri banketu napil na zdravje županovo. Človeku kar mrzlo prihaja, če vidi tnkc lepe značaje. Novice iz medvodske in sorske okolice. — Požar v Dolu. Dne 20. t. m. je začelo goreti v vasi Dol ob l/, 8. uri popoldne. Otroci so zažgali Tomčev kozolec. Ker je bito suho vreme in je veter pihal proti vasi, vnele so se druge hiše. Gasilno društvo iz Sore je bilo hitro na licu požara in je začelo takoj braniti negoreče hiše. Prihitela so za tem še gasilna društva iz Stare in Škofje Loke ter Pirnič. S pomočjo teh se je ogenj vdušil. Zgorelo je pet hiš, štiri gospodarska poslopja, trije kozolci in čebelnjak. Pogo-relci so vsi zavarovani, toda dva za premajhne svote. Rešili so sedem hiš in več gospodarskih poslopij. — Sedaj se jo izkazalo, ali je bilo potrebno in prav, da je ustanovit učitelj Germok gasilno društvo v Sori. Ako bi ne bilo sorskega gasilnega društva, zgorela bi bila cela vas, ker druga društva niso mogla hitrejše priti k požaru, ker so prcoddaljena. Sedaj je zavrnjeno vse tisto opravljanje Ger-mekove požarne brambe, ki ga je znani dopisnik iz Soro uganjal po »Slovencu* in »Domoljubu*. Vsi rešeni posestniki so danes iz dna srca hvaležni sorski (»Germekovi*) požarni hrambi. Mi dnnes ne bomo zato vprašali Tako je odšel, in kratko nato dobi Rem-brandl drugo pismo, v katerem je stalo: — Mojster Rembrandt — prelomili ste besedo, izustili ste laž, storili smrtni greh in preprečili prodajo svoje slike radi velike sko-posti. To vam naj bo dobra šola za bodočnost. — - Tako — pravi slikar, pogledavši vsakega svojih dijakov — gotovo se je od vas kdo pošalil z menoj. Dobro, dobro, odpuščam! Vi, razvajenci, ne poznate ceno goldinarja, kakor jo jaz poznam. — Rembrandt se je oženil s prosto kmetico, ki mu je stregla kakor kuharica, in mislil si je, da je tak zakon mnogo varčneji nego oni z izobraženim duhom in raznimi zahtevami. I'o navadi sta z ženo obedovala črn kruh, slanik in malo piva. Portrete je slikal za visoke cene in na ta način se je seznanil z mestnim načelnikom Siksom, človekom bogatega znanja in ncomadeževBnega kapelana Brajca; kakšen sad je rodilo njegovo hujskanje, ker tu je bil že dober odgovor pri ognju v Dolu. Zato pa vsem poštenim ljudem priporočamo, naj gasilna društva podpirajo brez vsakega strankarskega mišljenja, ker gasilci gredo gasit vsakemu, naj bode liberalec ali klerikalec. — Zopet nesreča. Dne 14. t. m. se je zgodila v Sori strašna nesreča. Poslrež-nira učitelja Germeka je pri kuhanja večerje vlila petrolej v ogenj. V kositerni kangli je bilo dva litra petroleja. Vžgala se je posoda, ki se je s silnim pokom razletela in po vsi kuhinji je brizgnil goreč petrolej. Postrežnica je bila hipoma vsa v ognju. Vsa kuhinja in veža sta bili v plamenu. Učitelj Germek je prihitel domov in še nek drug mož. Planila sta v ogenj ter začela gasiti. Postrežnica je ledaj prihitela ravno iz kuhinje, vsa žareča kakor baklja. Oni mož je s klobukom dušil ogenj, učitelj pa je planil v kuhinjo in kljub ognju prinesel dva škafa vode, s katero se je najhujši ogenj na postrežnici vdušil. Nato so prihiteli Ijndje, ki so nesrečno dekle še polili z vodo, ker je obleka še tlela na nji. Grozno opečena se je še mogla skloniti in prositi vode za piti. Učitelj je poslal voz po zdravnika v Škofjo Loko. Došli dr. Zakrajšček je nesrečnico vso opeiiral, ker je bila po vsem sprednjem delu života opečena in imela več kot polovico kože obžgane. Drugo jutro so jo prepeljali v bolnico, kjer je dne 20. t. m. umrla. Tako je neprevidnost in lahko-mišljonost zahtevala hudo smrt 17 letnega dekleta. Ali bode ta vzgled komu v svarilo, da naj se s petrolejem previdno ravna? Sreča je bila, da drugega ni bilo v kuhinji, ker bi vsak drugi tudi zgorel. — V tovarni v Goričanah je nek delavec, Dragonarjev iz Goric, po nesreči presekal drugemu delavcu Carinami iz Gosteč lice in brado. Nesrečnika so prepeljali v bolnico. Nesreča nikdar ne počiva. Novice iz Cerkljan. — Zadnjo nedeljo šla sta Babičev fantek in F. Z. k cerkljanskemu županu po razpisane krone od kapelana Bešterja. Tam sta zvedela, da ima Bešter široka usta, pač pa prazne žepe. Od župana se je izvedelo: Kjer nič ni,-še vojska ne vzame; saj kaplan nič nima. kaj bode dal — črno suknjo, saj druzega nima? — Na svojih nogah ne stoje odborniki hranilnice in posojilnice v Cerkljah. Fajmošter Brešar ali, kakor ga imenujejo Velesovci, g. Kalimir ji dolguje večjo svoto. Por okuje kaplan Bešter, lastnik črne suknje in dolgega jezika. — Podgane zapuste prvo po-tapljajočo se ladijo. Tudi Avman, značaja, ki je zelo ljubil skopega slikarja. To prijateljstvo je večkrat moralo prestati težko izkušnjo na tak-le način: Rembrandt opazi nekega dne, da je padla cena njegovim slikam. — Nenasiten si, pravi mestni župan. — Mogoče. Ne morem nič proti želji po zlatu. — Skopuh si. j — Istina, in ostanem za vedno. — Res žaloalrjo — pristavi prijatelj, — da ne boš sam po svoje cenil svojih slik, ker ko se to zgodi, se vrednost tvojih slik potroji. Smela misel se poloti Rembrandta. Gre domov, leže v posteljo in pravi ženi in sinu Titu, da natrosijo slame pred vrata in razglase, da je težko zbolel in umrl. Toda namišljena bolezen je tako nevarna, da ne sme nihče v bolnikovo sobo. Vse to se je natanko izvršilo, Žalostna udova razglasi, da ji je Mošenk in drugi so odstopili od odbor-nifltva hranilnice in posojilnice. 7.\ vedo zakaj? Seveda: dolžnik obskuren far, porok pa neumen kaplan. Kdo naj stoji dober za take s svojim poštenim imenom? — Far Brešar pa zna! Koga? I zabavljati I 99 ciganov, ki so prišli ravno iz Žabjeka, ne tako, Spravil se je zadnjo nedeljo v (lerkljah na prižnico, začel razgrajati in vpiti tako kot bi imel cel liter «šnopsa» pred seboj (on namreč ni abstinent). Govor je bil pa tak, kakor bi se doma skregala s kuharico. Hvalil je pope in popiče, hvalil o t ročaje, ki se odpovedo svetu; zaničeval druge stanove. Upil je: če ražžališ koga, gre v Kranj ali Kamnik in te toži; če rečeš komu: skrivnostno sladko ginjen si, takoj te toži. So ljudje v cerkvi, ki piš jo dopise in jih odpošljejo v liberalne liste. Natanko je vedel velikost Jeruzalema rekoč: bil je še precej večji kakor Ljubljana. Tudi je seštel vse tiste ljudi na prste, katere je Izveličar nasitil svoj čas s peterimi hlebi in dvema ribama. Po njegovem jih je bilo ravno 5000, brez žen in brez jtrok. Najhujšo jezo je obračal proti liberalcem, za kar sta ga najbrže najela cerkljanski župnik in kaplan, Po mnenju tega fanatika tisti duhovnik, kateri ne kriči tako, kakor bi mu alkohol pri hlačnicah in rokavih ven lezel, nič ni vreden. — Sedaj v naprej, ko se bode gugal pop Brešar proti Velesovem skrivnostno sladko ginjen in mu bode kdo to očital, ne bode nikogar več tožil, Vsaj upamo tako! — Eni so veseli, drugi se jeze, tretji pa jokajo, če jih v javrosti nekoliko skrtačimo. Posebno jezi to Arovčovega Tineta, da smo ob neki priliki omenili njegovega jako brihtnega in izobraženega sinčka. On, ki pravi: Jaz sem zato klerikalec, ker sem izročil posestvo ženi, da bi nekdo, ki mi je posodil denar, da sem mogel iz Amerike, prišel ob tisto svoto; jaz, ki sem tsnopsbruder*. mi bodo duhovniki vse odpustili, zato smem narediti, kar hočem. Taki so naši klerikalci! Za poč't! — Maslo iz smrdljive, farizejske mlekarne se nič kaj dobro ne sponaša. Cerkljanski in drugi farizeji ter buteljni, posebno Kobasar iz Št, Jurja, ki hoče tudi mlekar postati, so redno obrekovali mlekarsko zadrugo. Pa glej ga spaka! Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo. Ko so najbolj obrekovali, pa pride iz Trsta obvestilo, da njih maslo smrdi po čreslu, in da ga v Trstu ne marajo. To je učinkovalo na klerikalne backe, posebno cerkljanskega Župnika tako, da je vzel precej potni les v roko in jo odkuril urnih krač s prvim ekspresom proti Ljubljani s ponižnim vprašanjem do g. Škerla, kaj naj napravi s smrdljivim maslom. treba denarja za možev pogreb in da mora prodati njegova deta, jedino zapuščino njegovo. Podli poizkus se je obnesel, Prodaja, obsegajoča zbirko slik, je prinesla ogromno denarja in Rembrandt je bil navdušen. Poštenega župana je skoro kap zadela, ko je zagledal pred vralmi delavnice živega in zdravega Človeka, katerega je mislil pod zemljo. Nizozemcu Siksu je moral slovesno obljubiti, da ne stori v bodoče več tako gnjusne prevare. Rembrandtov način slikanja je bil jasen, ker je bil često predmet, označen po senci na zidu. Cesto je padal svetli žarek na platno, ki je značil roko ali glavo. V njegovih slikah ni nič nejasnega, duh takoj razume smisel slike. Njegova delavnica je bila okrogla soba, razsvetljena z nekoliko ozkimi špranjami, tako napravljenimi, da so v določeni dobi solnčni žarki prodirali le skozi eno špranjo; in to je I. prilo ja „Gortn|cu" it. 30 \i I. 1906. — Ne maramo našim farizejskim buteljnom glede gospodarske organizacije ve-liko očitati, saj bi jim lahko. Danes smo pisali, da naj ne obrekujejo tako cigansko ljudi, ki hočejo kmetu pomagati in delajo za njegov blagor in prid nesebično. >— Besede mičejo, zgledi vlečejo. Naš kaplanče je znan na daleč okrog, da mu je v mislih le klerikalizem. Tako, Če sreča otroke, ki peljejo mleko v zadrugo in ga pozdravijo s »Hvaljen bodi, Jezus Kristus,* ghda v drugo stran in Se ne odgovori nič. Taksni so nekateri popje leta 1906. po Kristusu. — Javno vprašanje. Kdaj bode Janezek svetu naznanil Se ostalih Sest liberalcev , kar je obljubil. Obljuba dela dolg. Radovljiške novice. — Seja občinskega odbora radovljiškega dne 27. t. m. Predseduje Župan g. dr. Janko Vilfan; navzočih 12 odbornikov. Za redne pregledovalce občinske blagajne se izvolijo gg. Homann, Bu-lovec in Sarlori. — Dovolijo se podpore iz Hočevarjeve ustanove revnim ženskam. --Sklene se, da se popravi ubežna hiSa. Stroški so proračunjeni na 1G07 K, kar se pokrije iz obresti ubožne glavnice. Gg, Vurnik in Kun-stelj bo izvolita, da nadzorujeta delo in pre-skrbita delavce. — Za nadzornika ubožnice se voli g. K u ust olj, kateremu bo posebno naloga skrbeti za red v hiši. — Sklene se glede popravljanja poti od Zanove do Dolžanove hiSe. — Tvrdka Ganz & Comp. je ponudila oddajo elektrike iz svoje nameravane naprave v Mostah. Ker je sploh naprava zelo problematična, se sedaj Se ne razpravlja o tem, pač pa se vrSe nad al j na pogajanja z g. Cajh-nom, ki je za svojo porabo že uvedel elektriko. — Glede avtomobilov se samo priporoča počasna vožnja, svarilne table se ne kupijo od cestnega odbora. — Glede poprave studenca Padarce se voli posebna komisija treh članov, da pregleda studenec in prihod njič poroča o tem. — Jeri Polakovi se podeli dosedanja Flegarjeva podpora. Županstvo naj preskrbi nove občinske zapore, ker je graščina odpovedala dosedanje prostore. — Sklene se, da se tudi ostali občinski svet za sodnim poslopjem poskusi prodati na javni dražbi, če bo cena primerna. — Slednjič se poroča o dosedanjem stanju vodovodnega vpraftanjn. — Parcelo za sodnim poslopjem v obsegu 471 StirijaSkili sežnjev je kupil na javni dražbi dne 27. t. m. posestnik Vinko Resman za 0410 K. Vsekakor je občini kot bivSi lastnici čestitati na tako ugodni prodaji! provzročilo nenavaden odtis svetlobe in sence. Soba je bila napolnjena s starim pohištvom in je bila podobna starinskemu muzeju, Tu ao bile pomešane najbolj čudne starine, starinski oklopi, lepo uvrščeni tuji predmeti, katere je vse razdelil Rembrandt v razne oblike in položaje, da so kazalo razno barvo in svetlobo. ' Rembrandt je umrl I. 1074 v osemin-šestdesetem letn. Vse življenje je preživel v Amsterdamu. Nekateri njegovi životopisci so poročali krivo, da je obiskal tudi Italijo. Varala jih je beseda Veneti! na njegovih slikah. To je pa napisal zato, da bi zaslepil svoje rojake, da bi dražje plačevali njegove slike, ko bi bil on odsoten v Italiji. Žalostno je videti, kako je tak genij združen s tako podlostjo, z glavo od čistega zlata in z nogami od same ilovice. Šolska Izvestja. Na mestni viftjl realki v Idriji, ki je imela v preteklem Šolskem letu pripravljalni razred in F> rcalčnih razredov, je bilo 202 dijakov. Iz Idrije in okolice jih je bilo 120, sicer s Kranjskega 30, s Primorskega 39 in iz drugih krajev 7. Razen enega Nemca so bili vsi dijaki Slovenci. Učni uspeh je bil Dovoljen, dobilo je 0 dijakov Izpričevala I. reda z odliko, 162 I. reda, 32 II, reda, 111. reda 4, ponavljahu izpit ima 8 dijakov. Izmed neobveznih predmetov ie je poučevalo samo petje in sicer se ga je udeleževalo 80 učencev. Ustanovo sta imela le dva dijaka v skupnem znesku 380 K. Poleg ravnatelja je ni zavodu poučevalo Se f» pravih učiteljev in 4 nameitni učitelji. Knjižnici: učiteljska in dijafika sta se izdatno pomnožili, rnvnotako so razne zbirke bogato založene. Šolsko izvestje, ki je Izdalo ravnateljstvo in založila idrijska občina, obsega sledeča znanstvena sestavka: »Nekaj fizikalnih poizkusov*, spisal prof. Julij Nardin in »Učni načrt za telovadbo na realkah*, preložil telovadni učitelj Ivan Bajželj. — Izvestje je tudi letos tiskala naša tiskarna. C. kr. nmetno-obrtna strokovna loli T Ljubljani je izdala poročilo o Šolskem letu 1905-06.' Na Soli je bil zimski kurz za stavbne obrtnike, dnevna Sola za obdelovanje lesa, dnevna Sola za umetno vezen jo in čipka rs t vo. javna risarska Sola za mojstre in pomočnike ter javna risarska Sola za deklice. Učiteljski zbor je obstojal iz ravnatelja, 9 profesorjev in učiteljev, 4 učiteljic, 4 dilovodij in 8 pomožnih učiteljev. Število vstopivSih obiskovalcev je bilo 285, koncem leta jib je pa ostalo Se 248. Klasifikacija rednih učencev in učenk je pokazala po voljen uspeh pri 91 učencih in 21 učenkah, nepovoljen pri b učencih in 2 učenkah, ponavljali« izpit Imajo 4 učenci, odhodno spričevalo je dobilo 22 učencev in 6 učenk. Po jeziku je bilo 177 Slovencev, 2f> Nemcev, 1 Hrvat in 1 Ceh. Prihodnje Šolsko leto se prične 20. septembra t. I., za zimski kurz za stavbne obrtnike pa 3. novembra. Tedenski politični pregled. Državni zbor In volilni odsek bosta imela prihodnjo sejo, kakor poročajo »Narodni Listy», dne 18. septembra: V volilnem odseku se bo najprej obravnavala razdelitev volilnih okrožij za ČeSko in Moravsko, potem se bo Sele razpravljalo o splošnih točkah glede odprave kurij, volilne dolžnosti, stalnega bivališča, dvetretjinske večine i, t. d. Gosposka zbornica je imela 24. t. m. sejo, v kateri je obrtno novelo, ki jo je sklenila poslanska zbornica, odstopila posebni komisiji 15 članov, — Trgovinsko pogodbo a Švico je brez debate sprejela. Bodoča državna zbornica bo imela, če obveljajo sklepi volilnega odseka, 516 poslancev, dočim jih sedaj Šteje le 425. Poslanci se razdele med posamezne kronovine tako-le: Češka (do sedaj 110 poslancev) lin imela poslej 130 mandatov s 75 Cehi in 55 Nemci (doslej razmerje 00 : 44). Moravska (dosedaj 43 poslancev) dobi 49 mandatov s 30 Čehi in 19 Nemci sedanje razmerje 20 : 23). S lezi j a (doslej 12 poslancev in sicer 10 Nemcev in po 1 Poljak ter Ceh) bo imela 15 poslancev in sicer 9 Nemcev ter po tri Poljake in Cehe. Nižje Avstrijska (doslej 40 nemških poslancev) jih dobi 04, in sicer Nemcev. Zgornja Avstrijska (doslej 20 nemških poslancev bo imela 22 poslancev Nemcev. SolnograSka (doslej 0 nemških poslancev) bo dobila 7 nemških poslancev. Štajerska (doslej 27 poslancev in sicer 23 Nemcev ter 4 Slovenci) dobi 30 mandatov in sicer 7 slovenskih ter 23 nemških. KoroSka je imela dosedaj 10 nemških poslancev ter bo imela 9 nemških in 1 slovenskega (?) Kranjsko (doslej 11 poslancev, med temi 2 veleposestnika '— Nemra) dobi 12 poslancev (11 Slovencev in 1 Ntmec). Tirolsko (doslej 21 poslancev) dobi 25 poslancev in sicer 10 Nemcev ter 9 Italijanov (dosedanje razmerje 14 : 7) Predarlska bo imela "I poslance Nomce. Galicija je imela doslej 78 poslancev in sicer 70 Poljakov ter 8 Rusinov, Dobi jih 106, med temi bo 78 Poljakov ter 28 Ruiinov. Bukovina, ki je imela doslej 11 poslancev (3 Nemci, 5 Rumunov, 2 Rusina in 1 Poljak) jih dobi 14 in sicer 4 Nemce in po 5 Rumunov ter Rusinov. Dalmacija dobi kakor doslej 11 poslancev (9 Hrvatov in 2 Srba). Istra je imela doslej 5 mandatov (4 Italijani in 1 Hrvat) dobi jih 0, in sicer 1 Slovenca, 2 Hrvata ter 3 Italijane. Goriška (doslej 5 in sicer 2 Slovenca ter 3 Italijane) jih dobi 6. Od teh bedo 3 Slovenci in 3 Italijani, Trst (doslej 5 italijanskih mandatov) dobi v bodoče 4 italijanske in 1 slovenski mandat. Rusija. Car je nenadoma razpustil novi državni zbor, »Dumo*. Vsled tega nespametnega čina je nastalo po Rusiji veliko razburjenje. Poslanci pa se niso razšli, ampak so se zbrali na Finskem in od lam v oklicu pozvali narod k revoluciji, upro naj se pobiranju davkov in vojakov. Armada ni več zanesljiva. V kratkem zna nastali krvava vstaja. Godovi prihodnjega tedna: 29. Marta, Klonimir, Dobrih. 30. Abdon in Senen, Vitalrag, Marčula, 31. Ignacij Loj., Boleslav, Jelenica. 1. avg. Vezi Petra, De-domir, Veka. 2, avg. Porcijunkula, Bojan, Leposava. 3. avg. Najdba sv. Štefana. Straži mir, Mirada. 4. avg. Dominik, 11 ranko, Ljubačica, Sejmi na Oorenjikem prihodnji teden: 1. avgusta v Kranju (konjski). Novičar. Osebne vesti. Davčni kontrolor v Kranjski gori, g. Friderik Ranih, in začasni dvorni pristav, Ivan Schollmaver, sta dodeljena davčnemu uradu v Skorjo Loko, K otvoritvi bohinjske železnice. Poročali smo, da je novo železnico na naših Jesenicah blagoslovil goriški nadškof dr. Sedej, naš ljubljanski kneioSkof mu je pa — pomagal. Danes dostavljamo, da je goriški nadškof ob tej priliki dobil od nadvojvoda Franca Ferdinanda zlat k r i -ž e c z zlato verižico, naS kranjski knezoSkof pa — nič. ■Slovenec* nam bo pa pojasnil to stvar — na sodnji dan popoldne. Zahvala. Njegova cesarska in kraljevska visokost presvetli gospod nadvojvoda Franc Ferdinand je blagovolil meni naročiti, da bij celemu prebivalstvu okraja, katero se je udeležilo slavnostne otvoritve bohinjske železnice naznanim najvišjo zahvalo za pokazn no zvestobo in »danost cesarski hiši in patriotično mišljenje ter za vzgledno obnašanje pri slav-nosti. V Radovljici dne 21. t. m. 190G. De-tela s. r. Velezanimivo zborovanje. KoroSki Slovenci so v četrtek zborovali v Celovcu, da izreko svoje mnenje o zlasti zanje nad vse krivični volilni reformi. Udeležba je bila ve-velika; priSJo je nad 120 zaupnih mož, cvet slovenskega naroda na KoroSkem, med njimi 27 duhovnikov. Govorila sta društveni predsednik, g. dr. Janko Brejc in monsignor Pod-gorc, ki velja za najbolj fanatičnega klerikalca, izborno in stvarno. Slednjič se je na predlog g. Podgorca sprejela resolucija, v kateri shod globoko obžaluje in se zgraža, da se je sprejel načrt, ki je v vsakem o z i r u za slovenske KoroSce popolnoma noizpremenljiv, dalje Izreka slovanskim poslancem nezaupnico in zahteva od njih, dazobstrukcijoizvoju-jojoKoroScem vsaj dva mandata in slednjič, da koroškim Slovencem v sedanjih razmerah ne kaže udeležiti se tretjega katoliškega shoda v Ljubljani in sklene: da se prekliče že napovedana udeležba. Pesnik Simon Gregorčič je prišel danes v Kranj in se je odpeljal v Cerklje kot gost ljubljanskega Župana Ivana Hribarja. Promenadni koncert se vrli danes •/večer ob H. uri z naslednjim sporedom: 1. Koračnica; 2. Wlassak: Slovenske narodno pesmi. br. VI.; 3. Schneider: Min brila Lola, polka francoska, sekstet; 1. Smetana: Šeslerospev iz »Prodane neveste«; f>. Ziebrer: Valček; <>. Koračnica. Za tretje porotno zasedanje, ki se prične dne 27. avgusta v Ljubljani, so bili izžrebani z Gorenjskega tilo porotniki: Lovro Aljančič, posestnik in gostilničar na Bistrici; Jožef Glo-bočnik, trgovec v Železnikih] Ferdinand Hlebš, trgovec v Kranju; Ivan Jelonc, trgovec v Tržiču; Valentin Kolenc, trgovec v Ccmšeniku; Jožef Komi. posestnik v skot ji Loki; Jakob Koželj, posestnik in gostilničar v Olševku; Ivan Mencinger, gostilničar in mesar v Boh. Bistrici; Konrad Pocher, trgovec v Skofji Loki; Jurij Pcdirnik. posestnik in trgovec na Dovjem; Franc Sojovic, gostilničar v Tacnu; Karel vitez Strahl, upok. višjesodni svetnik v Stari Loki; Fran Sifrcr, posestnik v Srednjih Dilnjah ter Janez Zark, posestnik v Lescah. Imenovanje. G, kr. deželni predsednik jeimenovoldeželnovladnega konceptnega praktikanta Hajkota Svetka deželnovladnim kon-cipistom. Abiturijentska veselica. Toliko izbranega in odličnega občinstva že dolgo časa nismo opazili v Kranju na kaki veselici, kakor zadnjo soboto pri abiturijentski veselici. Govorila sta v 'i »vii kranjskemu meSČanstvu abiturijenta Slullor in Stole. Odgovarjala sta jima gg. prof. A. Peterlin in podžupan dr. V. Štempihar. Tukajšnja godba je pridno svirala, med odmori pn je lepo propoval vrli čitalniSki pevski zbor. Ob enajstih so je pričel ples, ki ju trajal do ranega jutra. Občni Zbor tukajšnje moške podružnice sv. Cirila in Metoda se vrši prihodnji ponedeljek, t. j, .'10, t. m. ob '/i 9. uri zvečer v prostorih narodne čitalnice. Na sporedu je volilov novega odbora in volitev delegatov zn skupščino v Logatcu. Prosi si mnogobrojne udeležbe. Na moškem učiteljišču v Ljubljani so napravili letos maturo tile Gorenjci: Ludvik Jakofčič iz Mošenj, Josip Lampe iz Kranja ter Aleksander Nežima iz Kranja. Nevaren brat Andrej .Šetina iz Zbilj pri Smledniku se je 22. t. m. zvečer spri s svojima dvema bratoma, potegnil samokres in oba smrtno nevarno ranil. Otroka umoril. Dne 23. t. m. sta pustila zakonska Jožef in Marija Cimžar iz Oreho-vclj, predoseljska občina, svojo enoletno hčerko Ano v zibelki v hisi in sta Sla na polje, med tem ko je 24 let stari, skoro popolnoma slepi pastir Jernej Perko v bližini pasel živino. Ko sta se zakonska okrog 9. ure dopoldne vrnila s polja, naSla sta svojega otroka mrtvega in trikrat z nožem zabodenega, Perko pa, ki je med tem prignal živino s paSnika. je izginil. Ker je letel sum na Perkota, začelo ga je zasledovati orožništvo in ga prijelo dne 24. t. m. zjutraj na cesti proti Kranju. Rekel je, da se je hotel sam naznaniti sodišču, ker je zvedel, da ga iSČejo orožniki. Tudi je priznal, da je umoril otroka, in sicer ker jo hotel svojemu gospodarju storiti kaj zlega, ker ga je ta obdolžil, da mu krade klobase. Izročili so ga tukajšnjemu okrajnemu sodišču. Poročil se je 26. t. m. v Skofji Loki gosp. cand. phil. Ante Gaber z gdč. Tončiko Jesenko. Čestitamo! Ogenj. Dne 23. 1. m. je pri posestniku TerSanu v Sv. Valburgi pri Smledniku nastal ogenj, ki mu je upepelil vse poslopje. Zažgali so otroci. Strela ubila človeka. Iz Vodic se poroča z dne 25. julija: Danes popoldne nastala je, kakor že nekaj dni, po neznosni sopari huda nevihta. Najhujše je bilo danes okoli Skaručine. Tresk in grom, da je bilo groza. Vse je iskalo hitro zavetja; le Janez Hubad, 19 letni sin Spodnjega Rebola, seje nekaj obotavljal. Zabliska se in zadene njega in ga sredi polja ubije do smrti. Pokojnik je bil stričnik deželnega šolskega nadzornika in koncertnega vodja »Glasbene Malice* gospoda Mateja Hubada. Za „Narodni Dom" v Tržiču se vrši dne 5. avgusta t. I. velika ljudska slavnosl na Pristavi. Sodeluje kranjski in tržiški Sokol. Odbor meščanske godbe v Kranju je v včerajšnji seji sklenil soglasno, da se odpove s 1. avgustom t. 1. služba g. V. Wla-saku kot kapelniku. Na posiajališčn Otoče se odslej naprej ustavljata tudi vlaka, ki vozita skozi ob iil 1 zjutraj in II 01 ponoči Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur*. V službo se sprejme: 2 poslovodjn špecerijske stroke, knjigovodja, kontoarist, 4 pomočniki meSane 3 pomočniki špecerijske, 3 pomočniki želez-ninske, 3 pomočniki manufakturne in 2 pomočnika galanterijske stroke, kontoristinja in potnik za Kranjsko in Goriško. Službe iščejo: poslovodja, korespondent, kontoarist, 0 pomočnikov mešam', 5 pomočnikov Špecerijske, 8 pomočnikov mešane in železninske in 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 prodajalki, blognjničarka in (i kontoristinj. * * * Poziv. Pri otvoritvi Vilharjevega spomenika dno 12. avgusta t. I. se bo pelo slavnostno kantalo v spomin Miroslava Vilharja po besedah g. A. Funteka, katero je uglasbil slavljenčov sin g. Fran Ser. Vilhar. Pevsko društvo »Postojna* vabi in prosi vsa slovenska pevska druSlva in posamezne pevce, ki se nameravajo udeležiti slavnostnega odkritja v Postojni, da sodelujejo pri petju slavnostne (antate. Kantata se nahaja med F. S. Vil-larjcvimi skladbami v III. knjigi, 18. pesem. Posamezne glasove te kantate ima podpisano pevsko društvo So v svoji zalogi in bi moglo ž njimi podstreči vsem onim Častilim društvom in posameznim gg. pevcem, ki bi se zanje oglasili najdalje do 25. t, m. — Pevsko društvo »Postojna* v Postojni, 17. julija 1905. — Ani. Ditrich, predsednik. Pod vagonom iz Rima do Pariza. Te dni sta dva Italijana nastopila silno drzno vožnjo. Neki mlad kočijaž, Brancatini, in neki brivec, Genari, sta hotela potovati v Pariz, toda nista imela denarja. Zato sta spleta od močne žice nekak viseč koS, vzela s seboj dovolj hrane in neke noči pritrdila koS pod veliki vagon brzovlaka. ki potuje iz Rima v Pariz, ter sla legla vanj. In v resnici je vagon Se isto noč odpotoval. Potnika sta na vožnji veliko trpela od prahu, a ker je bil njihov vagon kmalu za lokomotivo, tudi mnogo od premoga in pepela. Vendar sta vzdržala do konca, ne da bi ju bil kdo opazil in tako prepotovala 1363 kilometrov. Ko sta prišla na kolodvor v Pariz, ju je takoj prijela policija, ker sta bila črna kakor dimnikarja. S seboj sta imela 10 lir in 30 cente-zimov denarja. ' Mestece, katero ae mora zavidati je Klongenburg na Bavarskem. Ravnokar se razglasa po listih, da dobi vsak meSčan 400 mark v gotovini iz čistega dobička od neke mestne tovarne. Občinskih doklad v Klingen-bergu sploh ne poznajo. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 23. t. m. Prignalo se je 89 glav goveje živine, 7 telet, 340 dom. prašičev, — ovac, 14 hrv. buS. 50 kg pšenice K 8—, prosa K 6'-, rž, K 0*50, ovsa K 9'—, ajde K 6-50, fižol, rib-ničan K — •—, koks K — —, krompir 2'—. Dobavni razglas. C. kr. intendanca 3. voja naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da kupi za dobo od 1. oktobra 1906 do 1. septembra 1908 večjo množino trdega in mehkega lesa za kurivo. Les bode dobavljati v sledeče kraje: Maribor, Celje, Ptuj, Celovec, Ljubljano. Trst in Gorico. Pismene ponudbe je vložiti za dobavljanje v Maribor, Celjo in Ptuj do 25. julija, za Celovec do 23. julija, za Ljubljano do 30. julija, za Trst do 31. julija in za Gorico do 27. julija t. I. vsakokrat do 10. ure dopoldne. Dobavni razglas in splošni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled. Uradno poročilo o ogrski žetvi. Po poročilu ogrskega poljedelskega ministrstva se pričakuje na Ogr-kem letošnje leto pSe-n i c e kakih 4i>1/, milijonov metrskih centov, kakor je dosedaj Se ni obrodilo nobeno leto. Dalje se upa dobiti do 13 milijonov meter-skih centov rži, kar se ni doseglo od 1. 1894. Ječmen in oves bosta obrodila srednje, to je do 132 oziroma 11*7 milijonov metrskih centov, Tudi koruza zelo dobro kaže, da se je misli pridelati vsaj kakih 32 milijonov me-terskih centov. Listnioa uredništva. 0. Joi. A., Bled: Došlo — tal ~ prepozno. — G. Iv. C, Huska MolJavicn: Ubrale se naravnost v Prago. Poslano*) v pojasnilo >kritikaJočemu> meščanstvu. Id zopet, kakor vedno kritiki brez potrebe. V torek je nastal vsled strele požar v bliinji vasi Orehek. Nesreća je boteln, da ni prostovoljno gasilno društvo iz Kranja stalo že pred poslopjem in čakalo, du bode tja trebilo. In nesreća je hotela, da je pokazala človekoljubnost posobno alarmiranju za ogenj, vkljub temu so pa brusili na ne posebno lep način po gostilnah svoje dolge jezike ob prostovoljno gasilno društvo. In med njimi poznamo celo take, ki so bili sami ie v sličnih položajih pri ravno tem druHvu. Ako mesčkmi ne dado pripreme, potom šu tako izurjeno gasilno društvo ne pride iz mesta in nepotrebnu kritika popolnoma odpade, kadar bodo pa po alarmiranju konji na licu mesta, potem naj se govori in kritikuje, ako no bo kaj pruv; dokler bodemo pa primorani, konje no hlevib beračili in se trgati zanje, loliko časa pa le lepo tiho. Toliko v pojasnilo kritikom, tipamo, da razumejo. Odbor prostov. gas. drultva v Kranju. *)Za vjehino tega j- uredništvu odgovorno le toliko, kolikor zahteva zakon. najuljudneje naznanja podpisana tiskarna, da ostanejo — kakor se poroča iz verodostojne strani — se vse stare Šolske tiskovine, ker bodo uzorci za nove tiskovine z Dunaja doSli Sele v nekaj tednih. Nato jih bode deželni šolski svet Sele revidiral, prilagodil in jih odobril. Uvedle se pa bodo Več tesarjev sprejme takoj v trajno delo, tesarski mojster us-t Jožef Zevnik Jesenice (Gorenjsko). Plača po dogovoru. Stanovanje prosto. sukcesivno da bode mogoče porabiti šo staro zalogo. Toliko v vednost, da slavna Šolska vodstva lahko že sedaj brez bojazni pravočasno naročajo potrebne šoUke tiskovine. Ker ima na zalogi Se velikansko Slovilo šolskih naznanil, se udano priporoča z odličnim spoštovanjem Iv. pr. Lampret tiskarnar v Kranju. Lotorljiika srečka dno 21. julija t. L Trst: 53 38 8 35 13 Zahvala. Kranjski abilurijenti izrekajo tem potom svojo najsrčnejšo zahuilo blavnemu meščanstvu, katero je loli mnogoštevilno obiskalo ubitiuijentsko veselico Zahvaljuje se vsem cenjenim gospodičnam, katere so toli blagohotno prodajal ■ razglednice, posebno: Tončki lukličpvl, Katinki Krčevi, Jelici Mavrjevi, Anici Prem-kovi. Slavnemu moškemu zboru narodne čilulnice, po sebno vodji ^. V, Kiisu, za izreden ulitek krasno petih pesmi nada srčna zahvula. Se enkrat, hvala lepa vsem, ki so pripomogli, da je veselica tako dobro uspela! S to znnmko vnrovani Fellerjev nutlinski esenčni -fluid odstrani kašelj, hripnvosl, nervoznost, naduho, bolečine v vratu, prsih in členih, trudnoat, slabost, vnetja, tei koče v dihanju, vro-inske pojave, Influenco zaslKenjc i, t. d., 12 malih ali ti velikih steklenic franku 5 K 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stublol, Elllu trg št. 202, Hrvatsko. Hvalijo se tudi Feltetjove odvajajoče rabarhar^krogljice /. znamko »Elsa-ftllen*, fl skalile franko 4 krono, 12 škatlic franku 7 K 60 vin. Pravega balzama ne dobite 1, itmpak 2 ducata franko za 6 K; izvrsten jo pri tež kotah v želodcu. Zagorski prsni i.i sirup za kašelj 2 sleklenici 6 K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici 48c franko 5 K. 10-8 Prvo in največje »K* vozna kolesa, šivalne stroje in zraven spadajoče stvari Mlttler & Co, Dunaj XIII 5 Hittelbergstrasse 27 priporoča svoja dobro znana in priljubljena oklepna kolesa. — Bogato ilustriran cenik t 128 str. za I. 19(6 se pošlje zastonj in poštnino prosto. Iictjo se zastopniki In preknpovalei v vseh delih države. 47—6 Gottnltll SVoji K svojim I Kadar pridete v Ljubljano, obiščite kavarno 1E0N v Ljubljani, Stari trg št. 31. Ondi dobite vsak Čas najboljšo in najee nejso kavo, raznovrstno likerje, pristno ▼ino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajajočem Polvphon-Ocheslron. ne-« Leon Pogačnik. Gorcojd 1 SVoH \ stoji« 1 Sprejmem učenca v trgovino z železnino in špecerijo 132-3 Franc Omersa v Kranja. PozorI Pozorl Slovenski trgovci! Samo prVa \mW tovarna finih pilotov1 E. BRANDT v Kranju 2 krone 2 > razpošilja 150 kosov finega peciva b 2 vinarja za . 76 . • • » 4 » » . v krasnih kartonih po 1 ali 2 K. 224—31 Večja naročila še ceneje. - Najnovejša iznajdba 1 —— 150 lim h mul nih praškov po 2 vinarja za . 2 krone Tr jovsls«ga mm sprejme takoj v svojo špecerijsko trgovino t46-2 Josip Llkozar v Kranju. Zitfali in priporočilo. Vsem častitim gostom iz Ljubljane in dežele se podpisani naj topleje zahvaljujem skozi ves čas mojega bivanja v Medvodah v restavraciji »pri mesarju« skazano mi zaupanje in naklonjenost. Obenem pa naznanjam slavnemu občin-stvu, da sem prevzel doto zgrajeno restavracijo zlatorog na Bleda, v bližini novega kolodvora — a krasnim razgledom po jezeru, lepo prostorno verando, zračne sobe za prenočišča. — Za pristna, dobra vina in vedno sveže, dobro pivo jamčim. Za izborna, gorka in mrzla jedila bo v kuhinji vedno preskrbljeno. Za obilno udeležbo se naj topleje priporoča Alojzij Jerala 140-1 restavraler. rr v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni oeatt nasproti ljudski loli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biseljaka, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago. Velik vrt s,.teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro. 125-4 Za tujce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K. Jako ngodna prilika za leto- visčarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago so val domači listi. HT Cene navadner ToCna postrežba! Z odlič. spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik. Hotel JlaT i Bi. V um Podpisani priporoča svoj narodni hotel iiTrl« vRf glav" Ob kolodvoru — z najlepšim pogledom na *x Jezei'° ~" slavnemu občinstvu, posebno potnikom in iz- letnikom. 1 147-1 £f Pripravljenih je 22 sob za prenočišče. *n Jakob pelernel. 96 M I4«r lj«M k.kto in 4ok»l*io Umu bodi prlpomJtt i Ivcn« Hoffa Kandol-Kateo ki im» o«Jm»oj tolH. T Mbl, it tory n.jltli \ t»-MMMMM MMMM »ikoll i.prioiti In j* ob uijbolj-Um okaia lir.dno pootnl Priil.n ftme i Im.nom lv»» noff In I l.»jo v»mt»«ini Mftmkn Zavojlpo '/»kg-00 vinarjev! . . '/i 60 llnhiv* h« (n.vlnil Ugodna prilika [ Samo 3 goldinarje slano postna pošiljka brutto 5 kg (50 do 60 kosov), pri izdelovanju neznatno poSkodo vanega, lepo zbranega, po cvetju dišečega tw~ toaletnega mila ~m (vijolica, Španski bezeg, šmarnica, breskvino cvetje i. t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetje MANHATTAN 88-11 Budimpešta VIII, Bezercdigasse 3. Aleksander Ambrožič urar In trgovec na Bleda (Ulje vsakovrstnih atenskih in bndilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i t. d., 79-1» vse po najnižjih cenah. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča ranjenemu občin stvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek aa gospode, uradniških uniform, Balonskih, turistov-skih ln kolesarskih oblek In ogrinjal tor havelohov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in bnukega sukna. Naročja se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek, laiotam se dobe tudi vsakovrstni del* lati in solnčniki najboljšega izdelka lar ae sprej«majo tudi popravila, im-4 Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 10. julija 1906 opravilna št,-—-1- se prodado dne 16. avgusta 1900 dopoldne ob 8, uri v Zagoricah št. 2 na javni dražbi: " ■ 5 prašičev. 6 konj, 1 žrebe, 1 krava, 4 enovprežni vozovi za osebe. 1 omnibus, potem več vrst vina. vinske posode i. t. d. 148 Reči se smejo ogledati dne IG. avgusta 1900 v času med 7.-8. uro> dopoldne v Zagoricah. C. Kr. oHrajna sodnlja Radovljica, oddelefc V. dne 21. julija 1900. j)(a((^i Mni stroji so najboljši ta družinsko rabo. Šivajo, pošivavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe. — Šiva|o> napre) ln naza). — a*" Teko na krogi ji cahl Glavno 'zastopstvo: a Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 19. 131-4 Kočevje na gradu. G. JUtr-ItVih dedičev" V JL]tSDljAttf priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marino in na baVarsHi način Varjeno piVo 33 39 II. priloga „Gorenjcu" St. 30 U leta 1906. Popolno nov Poštena „Bllckensderfer" ki ima vesolj«* do trgovini-, se sprejme v neki tukajšnji trgovini. je za prodal. Kje, 86 izve pri upravniltvu ■OorcnjCBfi i;j7—s I Več se zve v uprnvnifltvo »Gorenjca*, MS 'I Išče se itiMau soba če mogoče v uredi mesta, s hrano ali brez hrane. Već pri upravniltvu »Gorenjca«. Angleško skladišče oblek 0. Beniatovlć , Ijiitaa, glavni trg jt 5. — Največja ln najlepša — y zaloga konfekcij * W za gospode In dečke. -w )aljc ludi vedno zadnje novosti za nizkih cenah. 1 i Kaj jc Priznano na|boljJa, po najnovejših izkuiiijali lilgenlje sestavljena ln večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva sc pri yy, I. KraSovku, A. 1 revnu Icr gospej Jerici Morlf. Izdelovalec: O. Scydl, Ljubljana, Spi-talskc ulice 7. 76-40 Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi veliko iz goto vlj enih oblek za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka m-» v veliki Izberi. Obehom naznanjam, da sc dobe kolesa popolnoma nova sd 65 (jld. naprej, šivalni stroji pa že od 45 gld. naprej, elike važnosti je Imli stroj za pletenje nogovic, spodnjih Jopic i. t. d., ki je zelo pripravna za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplelo 11—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podprete zelo hitro. Pouk preskrhim vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nau*i v teku 4—fi dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih slrojih se poučuje vsnk dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adlcr", „Bobbin*, »Ringflif* i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in se celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni. • Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, lej' prepriča, da so moja zagotovila resnična. Eovrcnc Rebolj v 3l>anju, glavni trg it. 189. priporoča svojo veliko zalogo praVih sVicavsHih žepnih ur vsake vrate, dalje budilke, nre z nlhalom, prstane ln verižice i. t. d. po najnižjih cenah, Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno ln po nizkih cenah. l'ivilinijske uro kakor: ScbnlVIiausen .»rebrna od gld. IIKiU luprej, «Inlncl • srebrna od gld, I4'.r)l) naprej, »Ornega* srebrna od gld. 14'— naprej. Sistem »Itosskopf* ure od gld. 240 naprej. — Prava zlata ionska ura od gld. 9*7» do 18'"—. Enaka s 8 pokrovi od gld. lf> - lo 29*—. Srebrna pancer verižica 100 gr. lelka gld; 4*90, 60 gr. gld.,a*60. Ceneje kot povsod drugodl Potrebščine za kolesa in gramofone. !I7 B Zarndi kakovosti in nizki' cene priporočani posebno preci-zijsko uro -1111 i l «■ i WL^1 0095 77 iiijjli .GoraiJM* v vseh kavarnah in gostilnah! Pjaoa (Holiztj) IviV^JO na Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh conah, O&le dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih nradnlkov. Popolna oprava za vile, Specijaliteta: Gostilniški Stoli, Modreci \l žična-tea[a omrežja, afrl-timske trave ali Žime, prve vrste vedno v zalogi. 180-4 Za spalno sobo od 180 &ld. naprej, Divan i okraski, Špeoljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I, nadstropju, Oprave za jedilne sohe, salone, pred-sobe, oele garniture, Pohlitvo Iz železa, otroike postelje In vozički po vsaki ceni, Čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 &ld. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo, m za «*> ct i ,North British and Merkantile' J Zavarovalna družba proti ognju. A Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znafta nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. Ta zavarovalna dnitba proti ognju je nujbogatejsa in najsUrejia v Avstriji, je lujvUje koncesi-joninina, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slišno domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji Skoda, povirocena po ognja in streli 1 4 na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travo I« ■'ki in poljski pridelki, dalje relo ilvlna, ki jo morda na pasi od itrele zadeta. Zavaro-vul-. ina je laka, da z ozirom nA nizko ceno ne zaostaja za nobeno ie tako eolidno zavarovalnico. Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. ' Kazna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem vetjem okraju obstoječa agenturi*, pred vsem pa generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica si. 6. 218-82 Tuđili i« pnprogir Drag. Puc LJubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi ludi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan i zlato svetinjo in Častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 72-42 Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka. RaipoBiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal Urar in trgovec H. Suttner v Kranju priporoča svojo izborim zajogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares lino in ceno, je to, da ga razpošiljam po čelen svetu in imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glav- '31. 50/. NikelnaBla ar.ker- Olh ffiCSt. St. 505. Prava srebrna cilin remontoar.R«)skopf, trpežno Ravn0 je izšel DalllOV61Š1 VOllli COnlk, t*'™™^; ^la? !} kolesje, gld, 2 46, enaka iz " . "j[ 1 iil?" ai!fi xt " 1 M« la mocnl pokrovi, gld pravega srebra gld. 3 9fi, kateri SO pOSljO 2881011] M POSUIMO 4*86, lita z dobrim anker ista z dvojnatlm tršim sre- UFOStO. kolesjem gld. 6'95 in naprej brnim modnim pokrovom vl " m n gi. 6-60 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 138-3 t n S m 18 N Traverze, železniške šine vedno sveži Portland- in Romancement kakor vse druge za stavbe potrebne predmete prodaja po najnižjih cenah 98-9 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „Merkur" ^eter JVlajdič, Jfranj. e S M S - < O s! e>2 o fD WIIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, JB vSIoinAkove nHo© It. SlarbeiB-ineloii li koostrukclisko kiluCmltaritn, Žično omresjo na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omreije, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd. Specijaliteta: 78-64 valj i ču i zastori (Rollbalken). Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopali,. kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln ceno priporoča n»-a Avgust Drelse prva in največja tovarna podi in glinastih izdelkov - v Ljubljani. — MlH.nr Duunv hOm COttCOuM' Z0b0- tehnični Oton 5eydl pri g. dr. E.dlobo6nifcm v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavfiuka kakor tudi alata, dulje vravnsJnio« In obturatorji se izvršujejo po najnovejših 100-9 metodah. Plombe v ilatu, poroelanu, amalgam« in oemontu kakor tudi vse lobosdrav-nlike oporaoijo izvršuje tu ipeoljalisl Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. bi* in rastlinska jrcnčica sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste. Edini izdelovatelj: m~* Anton Jelenec v Idriji imetelj rastlinske destilacije Jelen". Inki« kuDnorclj «Qorenjcai. Odgovorni urednik Andrej S« v ur. Ustnimi in lisek Iv, Pr. LampreU v Kranju 6364