THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gealo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 228. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 22, 1930 LETNIK XXXIX. MADRIDSKIH ULICAH ŠE VEDNO PATRULIRAJO MOČNE VOJAŠKE STRAŽE. — MIN. PREDSEDNIK ZAGROZIL, DA BI SE V SLUČAJU ZOPETNEGA PO-JAVA NEMIROV UPORABILE VSE RAZPOLOŽLJIVE SILE, DA SE VPOSTAVI RED. Madrid, Španija. — Dasi so v tem mestu po zadnjih nemi-rih zavladale po večini zopet normalne razmere, vendar ni-vladne varnostne odredbe nič popustile. Številne vojake patrulje slejkoprej še vedno krožijo po mestu in močne °borožene straže so postavljene na vseh strategičnih točkah v prvi vrsti v bližini palače, na železniških postajah in pri tevnih poslopjih. Hin> predsednik, D. Beren-Suer, je izjavil, da je vse to °drejeno le v svrho, da se že v naprej onemogočijo podobni ki so se pripetili koncem preteklega tedna. Hoče Se s tem, je dejal predsednik, ^kazati prevratnežem, da je Vse pripravljeno, da se jih Najtoplejše" sprejme, ako bi Nameravali delati zopet svoje »izkuse. Do zdaj, pravi pred-*eltTl besedam pravimo mi: Panija bi zavrnila diktator-v°» kajti špansko ljudstvo ni a*o nizko padlo, da bi živelo ..»talni pokorščini pod kršite- lil 8atnad Postave in pod ostrogami rzcev. SAM POVZROČIL SVOJO SMRT , Cortland, N. Y. — Bogat iailkir in farmer, C. W. See- Oftv. . ... . h *> Je naročil svojemu sinu, vaJ obvesti policijo, češ, da se ftarem mlinu na njegovi far-> Potikajo sumljive osebe. • večer pa je imel oče sesta- * 2 neko žensko v imenova- mlinu. Sin, ki za to ni ve- ' Je zvečer pri pregledova- li m . , *arme opazil v mlinu dve . in je poklical policijo. Ro Je prihitela in, misleč, da str v 1 l)anditi> 80 najprej na žens^°' ki J'e P1"*" ''St m^na na ^Hc d0 0,1' ni ustavila, in nato so Iti Smrti ustrelili še Seeberja, 1 se - Je Pokazal pri oknu. *va! Zabava! bfci.* ki io P«redi HUŠTVO MLADENIČEV sv. IVANA v Stev. 13 D. S. D. v SPodnji šolski dvorani 22- novembra 1930. »'■"te vsi! ek ob 7:30 zvečer. ItE aMER. SLOVENCA! ogrski kralj KRONAN Oton Habsburški v tujezem-stv.u oklican za kralja. — Njegovi nasprotniki na Ogrskem mu dali znati, da si ne želijo njegovega povratka. —o— Dunaj, Avstrija. — Tisoč milj daleč od dežele, kateri naj bi vladal, je bil pretekli četrtek Oton Habsburški, sin bivšega cesarja Karla in cesarice Zite, med' najslovesnejši-mi ceremonijami proglašen za kralja Ogrske. Slovesnost se je izvršila na gradu Steeno-ckerzeel v Belgiji, kjer stalno prebiva Žita s svojimi osmimi otroci. Ta "kralj brez dežele" je o-menjenega dne dopolnil svoje 18. leto in s tem postal postavni dedič habsburških pravic in tudi ogrske krone. Njegov oče, Kari, se je namreč ob prevra tu odpovedal avstrijskemu prestolu, ne pa ogrskemu, in tako se smatra Ogrska še vedno kot kraljevina. Njegovi svečani proglasitvi za kralja so prisostvovali mnogi člani obsežne habsburške rodovine, ki so ga s tem proglasili tudi za glavarja rodbine in mu obljubili udanost in zvestobo. Da so tega dne v obilni meri obujali tudi sladke spomine na nekdanje dni, ko so še brez skrbi in dela živeli na sijajnih cesarskih in kraljevskih dvorih na račun ljudstva, ni potrebno omenjati. Enako tudi ne, da so izražali upanje in željo, da bi se jim zopet povrnili ti zlati časi; in na Otona upajo zdaj, da jih bo prive-del do njih. Na Ogrskem samem se je pa ta dan obhajal na različne načine. Dočim se navadno ljudstvo malo zmeni za Otona in za kraljestvo, obstoje med velikaši dve stranki, ena za Otona in druga proti njemu. Prvi in drugi so proslavljali dan z zborovanji; dočim pa so prvi pošiljali Otonu čestitke, so mu drugi poslali br-zojav, v katerem so mu povedali, da je habsburški sistem privedel Ogrsko do poloma in obubožanja, in da zavračajo vsak ponovni povratek kakega Habsburžana. ZLATO ZAKOPANO V ZEMLJI Saguache, Colo. — J. O'Neil, ki je umrl pred tremi leti, je bil znan v okolici, češ, da ima več denarja skritega, kakor vse banke v dolini Sail Luis. V resnici so zdaj našli na njegovem zemljišču tri zarjavele pločevinaste posode, napolnjene z $20 cekini, katerih skupna vrednost znaša več kakor $15,000. Z gotovostjo pa se domneva, da je še več zakladov skritih na zemljišču. NOVE VRSTE AEROPLANOV V DELU Znan nemški inženir, Ernst Zeusem, je iznašel nove vrste aeroplanov, katerih model nam kaže gornja slika. Aeroplan se že izdeluje in pričakuje se, da bo iznajdba imela velik vpliv na nadaljnji razvoj avijatske industrije. mussoliniju POJEJO jalav0 Mussoliniju dajejo priznanje, da je znižal plače državnemu uslužbenstvu. —o Rim, Italija. — "Kar Duce naredi, vse prav stori," pravi sedanji pregovor v Italiji, ne sicer od celega ljudstva, pač pa od diktatorjevih najožjih oboževateljev. In tako tudi zdaj ne morejo najti zadostnih besed, da bi dovolj izrazili svoje priznanje nad njegovo odredbo, ko je znižal plače državnim uslužbencem in s tem spravil proračun v ravnovesje. Obenem pravijo, da so še te znižane plače previsoke, češ, da so za 400 odstotkov višje, kakor jih je dobivalo uslužbenstvo pred vojno, ako se primerja sedanja vrednost lire s tedanjo. — Nič pa se nikjer ne omenja, s kakimi o-brazi je državno uslužbenstvo sprejelo to modro odredbo Mussolinijevo. -o- CHICAGO SE OPROŠČA BANDITOV Chicago, 111. — Ako se bo nastopalo proti chicaškim zločincem v takem tempu v bodoče, kakor se je pričelo v zadnjem času, bo kmalu postala Chicago za bandite eno najbolj nezaželjenih mest. — Najnovejša zmaga, ki jo je pridobila pravica nad tukajšnjim tolovajstvom, se je dosegla v sredo, ko se je izrekla pred porotnim sodiščem obsodba proti dvema roparskima morilcema, F. H. Bell in R. Sullivan, ki sta bila spoznana krivim, da sta 16. junija do smrti ustrelila Ch. Patrasa, poslovodjo kavarne Villa Rica, 2572 No. Clark St., ko sta vdrla v lokal z namenom, da ga oropata. — Po kratkem posvetovanju so se porotniki zedinili na najvišjo kazen — na smrt v električnem stolu. --o- Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan skem Slovencu"! križemsveta — Honolulu. — Deset oseb je utonilo in 30 drugih je pogrešanih v veliki povodnji, ki je nastopila tukaj, ko se je v gorah nad mestom utrgal o-blak. Materijalna škoda na porušenih hišah in razdrtih potih in mostovih znaša do $150.000. — Buenos Aires, Argentina. — Bivši predsednik republike, H. Yrigoyen, je bil obveščen, da bo pozvan pred sodišče vsled njegovega gospodarstva, ko je za časa svojega predsedovanja spravil di*žavo na rob bankerota. — Sao Paulo, Brazilija. — Tukajšnji bivši predsednik, W. Luis, je odplul pretekli četrtek v svoje pregnanstvo v Evropo. Nastanil se bo v Lis-boni na Portugalskem. — Toronto, Ont., Can. — Kakor se je nedavno izrazil voditelj delavske stranke v tukajšnji zbowiici, ne pomenijo parade na Dan premirja nič drugega, kakor poveličevanje in vzpodbujanje vojnega duha, in da zato niso na mestu. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! za rešitev kitajskih miSIJONARJEV Tujezemski zastopniki pritiskajo na kitajsko vlado, da reši ujete misijonarje. "vrata izdajalcev" je ime napetemu detektivskemu romanu, ki se ga čita z največjem zanimanjem. Je to roman, ki pokazuje človeško perfidnost v vseh panogah življenja. A končno pride tudi tukaj pravica do svoje besede. Ni bolj in-teresantnega čtiva, kakor bo ta roman za zimske večere. Ta roman bo začel v kratkem izhajati v "A. S." Prijatelji in naši somišlje* niki so prošeni širom Amerike, da opozore svoje prijatelje in znance na roman "Vrata izdajalcev". Nagovorite jih, da se naroče na list, da bodo čitali povest od kraja. Vsak, ki rad čita povesti v "A. S." naj bo tudi rjegov naročnik! Peiping, Kitajska. — Zastopniki tujezemskih držav, G po številu, zbrani v Nankingu, so pritisnili na kitajsko vlado, naj že vendar kaj odredi, da se rešijo misijonarji, katere imajo ujete komunistične ban-ditske tolpe in katerih število znaša že okrog 30. Nanking-ška vlada že dokaj časa ob-ljubuje, da bo proti tem tolpam nastopila, a do zdaj ni storila še ničesar. Predsednik kitajske vlade, Čiang Kai-šek, je obljubil zastopnikom, da bo podvzel korake v najkrajšem času in da bo sam osebno vodil svoje čete v boj proti rdečim tolpam. -o- MAURETANIA REŠILA 28 OSEB Na krovu Mauretanije. — Tej mogočni ladji se ima zahvaliti 28 potnikov švedskega jparnika "Ovidia" za svoje življenje. Parnik se je namreč preteklo sredo pričel potapljati na sredi oceana in je oddajal SOS klice na pomoč. Odzvalo se je tem klicem več drugih ladij, a Mauretania je pokazala svoje zmožnosti v hitrosti in je prispela eno uro prej kot druge,' dasi je bila najbolj oddaljena, namreč 216 milj. Iz Jugoslavije, FANTOVSKI PRETEP IN UBOJ V SLOVENSKIH GORI-CAH. — TEŽKA NESREČA V KOČEVJU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. DOLGA ZVESTA LJUBEZEN Oroville, Cal. — Celih 42 let sta bila Joe Davis in Miss Viri. Seward zaročena, predno sta mogla stopiti v zakonski stan. Ze v letu 1888 je Joe zaprosil za roko svoje deve, a njeni starši so se zvezi proti-vili. Joe je potrpežljivo čakal, dokler niso pred kratkim nevestini starši pomrli in pretekli torek je bila njih dolga zvestoba kronana pred oltarjem. Žalostna pesem noža Maribor, 3. nov.— Na predvečer vernih duš dan so v Mat-jašičevi gostilni pri Sv. Jakobu v Slov. goricah sedeli pri vinu številni fantje, posestniki in kmetje iz šentjakobske in sosednje župnije. Vino jih je ogrelo in pričele so se šale, iz katerih se je izcimila marsikatera pikra opazka, ki je kmalu pretvorila šale v hudo prerekanje, zasmehovanje, žalitve, da je nazadnje prišlo do pretepa. Neki viničarski sin je naenkrat potegnil nož in zamahnil z njim po 351etnem viničarju Juriju Frasu ter. mu prizadejal dve veliki nevarni rani, eno v hrbtu, drugo smrt-nonevarno pa na levi roki, na kateri mu je naravnost odrezal cel kos mesa in prerezal žile odvodnice. Ko je bilo to končano, so Frasa še iz gostilne vrgli. Pred gostilno je pa onemogel in padel ter tam ležal v lastni krvi cele dolge štiri ure, dokler ga ni našla žena, ki ga je v skrbeh šla iskat. Nezavestnega so spravili domov in nato v mariborsko bolnico. Umrl jim je pa že poprej, .ko so prišli v Maribor. Zapušča ženo in tri otroke. —:—o- Nesreča v Kočevju V petek, dne 31. oktobra, se je peljal v družbi dveh drugih gostilničar Franc Verderber v Kočevju k zastopniku pivovarne Union. Nenadoma je konj zavozil v kup gramoza. Pri tem se je voz prevrnil in Fr. Verderber je z vso silo priletel z glavo ob kamen, kjer je obležal ves v krvi in onesve-ščen. Spravili so ga domov in na zdravnikovo odredbo takoj v ljubljansko bolnico, kjer je pa kmalu umrl. -o—— Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Šare iz Preserja, bivši mlinar, star 65 let. — Na Vrhniki je umrl Josip Bricelj, posestnik, star 72 let. — V Višnji gori je umrla Marija Črnologar, sestra učitelja Crnologarja, stara 86 let. — Na Viču je umrl Ignac Vrtačnik, posestnik, star 50 let. -o- Ljudsko štetje bo 31. marca 1931 • Belgrad. — Iz tehničnih razlogov ne bo ljudskega štetja 31. decembra t. 1., kakor je bilo prvotno določeno. Štetje bo meseca marca 1931. Pri tej priliki bo obenem opravljen popis vseh kmečkih posestev v Jugoslaviji. -o-- Tat se je skesal Zadnji teden je bilo poroča-no, da je neznani tat v Begunjah pri Cerknici ukradel par volov. Sedaj poročajo, da je tat prignal vole nazaj potem, ko jih je imel štiri dni skrite in privezane v gozdu med snegom in dežjem brez vsake hrane. Imenovanja Belgrad, 4. nov. — Z reše-njem ministra za gozde in rudnike je postavljen za tehničnega pripravnika v 1-9 pri rudarskem poglavarstvu v Ljubljani inž. Lojze Zupančič. -o- Nesreča na blejskem kolodvoru Sprevodnik državne železnice Lovro Vadnov, ki je bil zaposlen pri premikanju vozov na blejski postaji, je po nesreči prišel med dva železniška voza, ki sta ga hudo po-mečkala. Peljali so ga v bolnico. Maribor V Cvetlični ulici zaposleni postavljalec keglov, Karel Cerkovnik, je padel 3 m globoko s strehe kegljišča in se tako nevarno pobil, da je moral v bolnico. -o- Nesreča Hudo se je ponesrečil 311etni Janez Triller, doma iz Preba-čevega pri Kranju, stanujoč na Ilovci. V Ljubljani je hotel vstaviti dirjajočega konja, pa se mu ni posrečilo. Voz je zadel v ograjo Prešernovega spomenika. Pri tem je Janez padel z voza in obležal nezavesten in ima nevarne notranje poškodbe. -o- Pretep Pri pretepu si je zlomil levo roko 241etni Pungartnik Fran, ko se je v neki šoštanjski gostilni ruval z nekim Vrbnikom Markom. Zdravi se v celjski bolnici. -o- Nezgoda ogljarja Jože Plaveč, ogljar pri knezu Auerspergu v Soseski na Dolenjskem je pri delu nesreč-napadelna kamen, ravno z o-česom, ki se mu je izlilo. -o- Promocija Dne 31. oktobra je promo-virala na zagrebški univerzi za doktorja medicine Slovenka Merljak Božena. • -o- Nezgoda posestnice 461etna posestnica Helena Ropova v Lovniku pri Poljča-nah je pri brananju njive po nesreči prišla z nogo med zobovje brane in se ni mogla rešiti. Konji so vlekli njo in brano celih 200 metrov daleč. Ropova ima zlomljeno desno nogo nad kolenom, pod kolenom pa zmečkano. •-o- Griža Nedavno se je pojavila epidemija griže v več vaseh, tako v občinah Trebnje, Mirna Peč, kjer je obolelo za grižo 30 oseb. V Libeličih pri Spod. Dravogradu je obolelo 20 ljudi. -o-- Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 22. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. * Izhaja vaak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Ea celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto------$6.00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta-----1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 selje pri vseh političnih strankah brez razlike narodnega in | waukee Subscription: For one year --------------- For half a year ----------- For three months _____$5.00 _2.50 __1.50 celo mednarodnega pojmovanja. Vse je izginilo, vse je bilo zabrisano, ker nemštvo kot tako je pridobilo, slovenstvo in s tem slovanstvo je izgubilo. Nemštvo se je tega dobro zavedalo, in zato veselje ni bilo omejeno samote na nemški del Koroške, segalo je po vsej Avstriji in segalo tja do Baltiškega in Severnega morja. Kako slovenstvo in slovanstvo? O slovanstvu je bolje, da sploh molčimo, ker smo še otroci. Slovenstvo pa je le čutilo izgubo ozemlja, in čutilo tudi jugoslovanstvo. Vladno je za Jugoslavijo prišla odredba, da naj vlada popolen mir. To je bila izborna in vrlo diplomatična poteza, ako je slovensko koroško ozemlje bilo izgubljeno le za desetletje in bi bilo še za kako desetletje, a morda ile za — vedno. Treba pa je pisati o tej proslavi še več. Chicago, Canada and Europe: For one year---------------$6.00 For half a year--------3.00 For three months —_------------— L/a \ nismo vedeli, jeli vse to resnica, ali so sanje. Vendar sedaj lahko rečemo hvala Bogu, res Ža njim so govorili Mr. Jože Kopušar, novoizvoljeni zastopnik za državno zakonoda-! je bilo. Le škoda, da je vse ta- POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.___ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _____ J. M. Trunk: Proslava na Koroškem I. Morda je umestno, da se piše nekaj, ko je proslava deset letnice koroškega plebiscita minila. V duševni bolesti se lahko marsikaj zapiše, česar razum ne more odobravati. V političnih borbah je čustvovanje najmanj na mestu. Morda je bilo ravno neko mehko čustvovanje v poteku svetovne vojne največ krivo, da smo v splošnem Slovani sicer nekaj dosegli, nikakor pa ne tega, kar je želelo naše srce M treba ravno tarnati. Tudi politično udejstvovanje se redkokdaj pojavi skokoma. Vsako življenje je podvrženo evoluciji in evolucija se v vseh panogah vrši zelo počasi, in v največ slučajih ne pozna skokov. Upi se nam nikakor niso uresničili, ampak ako po vojni ni izpadlo vse tako, kakor smo želeli, in — čustvovali, ni mesta za kako tarnanje. Ako zastavimo na razmere nož strogega razuma, se lahko marsikaj naučimo, saj se tudi narodno življenje razvija naprej in se bo še razvijalo. Tarnali bi lahko mi Slovenci. Ni dvoma, da smo veliko pridobili, ako kdo zna in razume ves položaj preceniti, ampa v vsaj na zunaj smo bili pa morda med vsemi slovanskimi plemeni mi Slovenci hudo udarjeni. Goriškar in Koroška sta dva strahovita udarca. O Goriški se je v zadnjem času mnogo pisalo in tudi pri nas v Ameriki. O Koroški se malokaj čita in sliši, ali celo čita hudo napačno. Proslave so se vršile na Koroškem, proslave desetletnice PROSLAVA JUGOSLOVANSKEGA UJEDINJENJA Chicago, 111. V nedeljo, dne 30. novembra, bo veliko število jugoslovanskih društev v Chicagi in okolici priredilo s-lavnost, katera bo dostojno praznovanje največjega jugoslovanskega praznika, 1. decembra, to je dne, ki pomeni za Jugoslavijo to, kar pomeni za Združene države 4. julij. Na ta dan se v stari domovini vršijo po mestih, trgih in vaseh velike slovesnosti; narod praznuje veliki dan, ker se zaveda pomena. Tako tudi mi, Jugoslovani v Chicagi in okolici,* strnimo svoje vrste in pokažimo na ta dan, da se zavedamo važnosti. Pokažimo, da smo še svoji in da spoštujemo idejo velike, neodvisne, združene Jugoslavije, za katero je padlo toliko žrtev. Posebno Slovenci, vsi narodnega življenja. Kdor hoče videti dober program, slišati dobre govornike, naj torej ne zamudi te izredne prilike. Poleg tega, kdor je še malo Jugoslovan, ki mu je za to, da se domovina, iz katere jnec. je prišel, krepi in raste ter da se Jugoslovani sami v tej zemlji bolj spoznamo in združimo, naj se vsak pokaže na dan 30. novembra. Nihče se ne bo ke-sal. Takih programov ni veliko! Vstopnina je samo 50c. Vsi Jugoslovani na plan! Dvorana Ashland Auditorium drži več tisoč ljudi, vendar napolnimo jo! Za Jugoslov. prireditveni odbor: Božidar Martinovič. --o- S PRIREDITVE SLOVENSKEGA DOMA Milwaukee, Wis. Milwaukee je prav sigurno jo, Mr. J. Ermenc, kateri je bil navdušeno pozdravljen od strani občinstva. Govoril je alderman 17. warde, Mr. Paul Gauer, in za njim Mr. H. J. Schaffer. Nato je zopet zaigrala mladeniška godba in tej je sledila Miss Mici Tamše z lepo pesmico "Kje je moj mili dom", s katero si je osvojila vso dvorano. Večerni program pa je imel kazanje filmskih slik iz Jugoslavije. Kazal jih je Mr. Steve Vrančič, hrvatski novinar iz Chicage. Med pavzami in presledki so bili na programu zopet govorniki. Najbolj navdušeno je govoril g. dr. Jure Ko-lombatovič, gen. konzul Jugoslavije iz Chicage. Povdarjal je, da moramo ob vsaki priliki se zavedati, da smo Jugoslovani in le taki v bratski vezi med seboj more napredovati tako Srb, Hrvat, kakor Slove-Za njim so govorili še na plan ta dan. Naj bo mani-1 druga največja slovenska na-festacija tudi dokaz, da smo selbina v Združenih državah. za Jugoslavijo, v kateri bodo vključeni vsi naši bratje, tudi tisti, kateri ječe pod strašnim fašističnim jarmom. Program proslave, ki se vrši v Ashland Blvd. Auditoriu- 'zmage pri ljudskem glasovanju, ko je odpadla ne samole mu> na Ashland Blvd. in Van cela desetina skupnega števila Slovencev, temveč, kar je še Buren St., se bo otvoril ob 7. veliko večjega pomena, bila odrezana izredno lepa pokrajina ZVečer, dvorana pa bo odprta slovenskega ozemlja, in se smatra to ozemlje zdaj za nemško posest. Narod prihaja in odhaja, zemlja ostane. Po številu se narod lahko pomnoži, ozemlje pa je izgubljeno, ako se izgubi. Vsa Koroška je bila nekoč kolikor toliko slovenska, pa že dolgo ni več bila vsa. Ozemlje se je izgubilo, številno so pa celo slovenski Korošci v teku časa zrastli. Ena vas v narodnem ozemlju je večje vrednosti od tisočerih — izseljencev. V tem je vsa usoda izgube na Koroškem, in veselje pri proslavi — zmage se jasno zrcali pri zmagovalcih, ker so proslavljali pridobitev — ozemlja, dasi po desetletju še niso pridobili povsem — prebivalstva. Ali ga morda ne bodo? Kdo bi bil tako naiven, da bi zanikal ne le take možnosti, temveč ie gotovosti? Ali je deželni glavar dr. Lemisch imel to gotovost pred očmi zavestno, o tem ve le on sam, ampak govoril je o gotovosti te pridobitve, ker je kazal le na posameznike, ki še niso pridobljeni, pa bodo izginili. Povedal je morda nezavestno resnico. Ako ostane "premagano", prej sloven sko ozemlje zmagovalcu kot pridobljeno nemško ozemlje, in o nemški meji na Karavankah je govoril tudi zvezni avstrijski predsednik Miklas, potem je prebivalstvo neizprosno za slovenstvo izgubljeno. Izredno je bilo veselje na strani ;— zmagovalcev pri proslavi desetletnice, in to veselje ni neopravičeno z ozirom na pridobljeno ozemlje nad več ko tisoč let slovenske narodne posesti, dasi se pri proslavi lahko prezre marsikaka odurnost in neslanost. Tudi splošno je bilo to ve- že ob šestih. Začetek bo to čen, kajti program bo obsežen. V njem bo nastopilo par najboljših naših opernih pevcev (tudi g. Banovec), poleg tega pa številni jugoslovanski zbori, ki bodo skupno zapeli par domačih pesmi. Najuglednejše hrvatsko pevsko društvo Zora bo zapelo del opere Zrinjski in tako nastopi tudi Dramatski črnogorski zbor iz Detroita. Kot glavna govornika bosta g. gen. konzul Jugoslavije dr. Kolombatovič in g. Etbin Kristan, izseljeniški komisar, ki bo govoril v slovenskem jeziku. Po programu so na vrsti med splošnim plesom in zabavo nastopi mladine v narodnih nošah, ki bo sredi dvorane pokazala, česa se je naučila posebno za to priliko. Kakor se govori, bo tudi neki zanimiv nastop iz slovenskega Nekateri sicer trdijo, da je več kot 20 tisoč Slovencev, drugi celo trdijo, da jih je nad 25 tisoč, prav natančno pa seveda nihče ne zna, a eno je gotovo, da je tukaj veliko našega naroda. Kdor bi se hotel o tem prepričati, bi moral biti zadnjo nedeljo v Milwaukee, namreč na Domovi prireditvi v South Side Turn dvorani, kjer se je vršila velika prireditev S. D. Okoli 3. ure popoldne se je otvoril program. Nastopili so različni govorniki v slovenskem in angleškem jeziku. Z lepimi primernimi besedami je otvoril program predsednik Slov. Doma, Fr. Levstik, ter pojasnil pomen velikega dne-vit. Nato je zasvirala godba, ki je prvič nastopila in bilo je nekaj krasnega, namreč okrog 30 godbenikov, sami mladi fanti in dekleta pod vodstvom Mr. J. Pavlica, kateri se je izkazal ob tej priliki, da je kos svoji nalogi, s katero se je nadel ustanoviti naselbini lastne godbenike. Čast in priznanje mu, ker s tem je položen nov kamen v temelje našega napredka med Slovenci v Mil- drugi, kateri vsi so čestitali naselbini na podvzetju za Slovenski Dom in drugem delu, s katerim se ustvarja napredek naselbine. Ko* so bili govori in drugi programi končani, se je otvori-la prosta zabava in ples, ki je trajal dolgo v noč. Dopisnik. -o—-- NOVICE IZ ZAPADNEGA OREGONA Oregon City, Ore. Slovenski rojaki v Oregon City, smo imeli to leto prav res nad vse zanimive goste. — ' Kakor je že bilo v tem listu poročano, nas je obiskal Mr Anton Grdina, potem Barbara Kramer in nato č. ,br. Antonin iz samostana v Lemontu. Vse to je bilo kot nekaka predpriprava prihoda častitega misijonarja Rev. O. Ilajnšek, ki nas je obiskal ob vseh svetih in imel v cerkvi sv. Janeza v Oregon City sv. misijon. Kaj takega naš narod v vsej svoji tukajšnji zgodovini ne pomni, ko hitro minilo. Noč in dan bi poslušali goreč'ega namestnika božjega, katerega smo vsi tako vzljubili in vsak je želel, da bi se častiti misijonar pri njem oglasil. — In se je gospod poslovil od nas s Kristusovimi besedami ko je rekel: Mir vam bodi! Sveti mir vam zapustim. O priliki se še vrnem k vam, sedaj pa moram iti naprej, kamor me kliče dolžnost. — Odšel je od nas naprej v Valley Washington iskat in tolažit druge. — Priznati moram, da se je marsikateremu utrnila solza pri slovesu. Castitemu misijon^ju pa želimo naj srečno hodi, naj ga Bog spremlja na vseh njegovih potih in ga prosimo naj nas ne pozabi ter naj se nas večkrat spominja. Pa tudi naj ne pozabi katera pot pelje k nam. Težko ga bomo zopet pričakovali. Na svidenje torej č. O. - misijonar. M. P. -o—— VABILO K VESELICI Chicago, 111. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 33, ZSZ., priredi zabavno veselico s plesom dne 23. nov. t. 1. v spodnji šolski dvorani sv. Štefana. Društveni odbor, kakor tudi članstvo omenjenega društva prav uljudno vabi cenjeno občinstvo iz Chicage in okolice, da se te zanimive prireditve vdeležite v polnem številu, posebno pa še ker se vsakemu vdeležencu nudi iz-vanredna prilika, da ga zadene posebna sreča Društvo sv. Cirila in Metoda je kot mladika na mladoletnem drevesu, ako primerjamo k starejšim društvom, toraj dajte prilike tudi mlajšim. Najboljšo postrežbo Vam jamči Odbor. je bilo v cerkvi, ko so deklice in dečki, vsi v belih oblekah, spremili svojega starega očeta in staro mater do oltarja; med sv. mašo pa vsi pristopili k sv. obhajilu t. j.: naša slavljenca, pet njihovih sinov, dve hčeri in zgoraj imenovani dečki m deklice. Lepo je bilo tudi zvečer na "ohceti" v dvorani Mr. Muhča. Veselje je narastlo do vrhunca', ko so prinesli velik "kake in prižgali na njem 50 svečk in sta začela ženin in nevest^ pihati, da sta pokazala kateri je močnejši in kateri bo vec svečk ugasnil. Ves čas je bilo vsega dovolj. Petja, potic, ko-lačev in za mladino tudi plesa. Vsak se je lahko veselil kolikor je hotel. Kuhala je pa naša župnijska kuharica, kateri so pomagale članice S. Z. Zveze. Vsi smo bili veseli, najbolj pa ženin in nevesta. Oba slavljenca sta še pri dobrem zdravju. Posebno ona je še prav živahna. Vsaki dan jo je videti pri sv. maši in pri mizi Gospodovi. Zato je pa ljubi Bog dal dočakati ta veseli dan njej i_n njenim otrokom. Ona je članica društva sv. Ane, KSKJ., članica društva Krščanskih Mater in članica SŽZ. Naša predsednica SŽZ. Mrs. Mary Poland ji je poslala krasno darilo za ta veseli dan. Želimo ji> da bi še dolgo vrsto let ostala med nami. Za voščilo naj Pa bo stara znana pesem: Hvaljen bodi večni Bog Oče, Sin in Sveti Duh, Danes in na vekomaj. | K' je človeka čudno vstvai'i'. Z ženo ga oblagodaril In za raj namenil ga. Mrs. Gašnik-o- SLOVENIAN LADIES UNK>N Calumet, Mich- The Slovenian Ladies UnW will entertain at a Card-Pa^ pa tudi drugi narodi ne. Kako so bili tisti trenutki srečni za nas Slovence pač ne more nobeno pero popisati. To vedo le naša srca, ki so občutila in naše duše, ki so okusile vse to, kar so nam č. g. misijonar zapustili v lepih pridigah, kateremu naj ljubi Bog da zdravje. Nikdar ne bomo pozabili teh srečnih trenutkov in teh lepih pridig, katere smo slišali. Samo tisti ve, kaj je misijon, kaj so misijonske pridige, ki živi kakor mi, zapuščeni kakor v puščavi. Vse drugače blažilno je nam donela s priž-nice božja beseda v našem milem slovenskem jeziku kakor DELAVSKE IN DRUGE NOVICE IZ FOREST CITYJA Forest City, Pa. Skoraj v vsakem dopisu ki ga berem v Amerikanskem Slovencu, je prva novica o delavskih razmerah. Da tudi jaz ne prekoračim tega, ki je sedaj paš najvažnejše in je prišlo vsem v navado, bom tudi jaz začela moj dopis s tem tako važnim vprašanjem. Hvala Bogu, se je pri nas v delavskem vprašanju obrnilo nekoliko na bolje. Premogar.fi že precej dobro delajo.Seveda jih je še jako veliko brez dela, ki vsak dan čakajo, da dobe delo. Sedaj naj pa omenim še nekaj o slavnosti, ki se je vršila dne 15. novembra, ko sta naša dobra znanca in prijatelja Mr. Ž. Bocenelaj in žena Jo- Sunday evening, Nov. 30th at 8th o'clock at St. Joseph Hj| Bridge, pinocle and pe®^ will be played and a lunch & The hostesses tistim, ki jo lahko vsako nede-jžefa, obhajala zlato poroko ljo slišijo če le hočejo in vse drugače nam je segala v srce. Svojim ušesom skoro nismo verjeli, ko smo zaslišali prve slovenske besede s prižnice in Ne bom vsega opisala, ker nisem zmožna takih opisov. O-menim pač samo nekoliko v večje veselje naši prijateljici Mrs. Bocenelaj. Nad vse lepo be served. ---- ---------- __ be Mrs. M. Kocjan, Mrs. A»>^ Heineman, Annie Shoffer an Annie Spreitzer. The public 1 invited. -o- NOVI SUHAŠKI UPRAVITELJ JE "HUD" Newark, N. J. — Ostre /0; be kaže vsem pivcem tukaj^ novi prohibicijski adminis^ tor, L. J. Tutt. Svojim tom je ukazal, naj poi?ot „ obiskujejo vse "speakeasieS in druge lokale, o katerih sl mijo, da se v njih prodaja 1 jača. Kjer pa najdejo P^atgg naj enostavno aretirajo g moške goste, in pri tem na-1 nič ne ustrašijo, ako Ji'1 morda veliko število. Ako ^ bo namreč mogla policija staviti dovolj voz, naj pokllc vi . iiH jo na pomoč buse, taxije, rebiti celo fijakarje, ako J bodo kje našli, in sploh vS voz, ki jim bo prišel pod Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) Budinka je obsedela za ognjiščem, sklenila na kolenih roke in molila . . . Minila je viharna noč, nebo se je zve-drilo in jasno je posijalo solnce izza Krna v sveže poletno jutro in zopet so zapele kose po travnikih. Ljudje so imeli dosti govoriti. O hudi uri so govorili, koliko škode je povzročila, a še več so govorili o Budino-vih in ne enega ni bilo, ki bi ne bil vesel, da se je Francetu posrečilo rešiti dom, in ne enega, ki ne bi zabavljal čez Sandri-nija. Pod večer se je razneslo od vasi do vasi po dolini, da je treščilo v spomenik na Krnu. "Božja roka!" so bili prepričani vsi. Italijani so pa mislili drugače. Ko je komisar dobil drugi dan časopise, jih je dal župniku. "Hudo bo!" mu je dejal. 4 "Zakaj?" je vprašal gospod. "Berite!" je komisar razgrnil videmski list in mu pokazal na uvodno stran, kjer je bilo debelo tiskano: Barbari — oskru-njevalci spomenika pa Krnu. Gospod je bral. Kakor bi bil kdo v viharni noči na Krnu in bi vse videl, je žolč-no dolžil pastirje in pastirčke, da so se znesli nad spomenikom iz sovraštva do Italije in ga pokončali. V plamenečih bo sedah je klical list vse črne srajce na maščevalni pohod nad barbarsko pleme, ki po tem zločinu nad svetim spominom junaških borcev za veliko Italijo ne zaslužijo, da bi jih obsevalo solnce v njenih s krvjo posvečenih mejah. "Gospod komsar, ali verujete, da bi bili naši ljudje zmožni kaj takega?" je vprašal župnik komisarja. "Ne verujem. Prepričan sem, da je v snočnji nevihti udarila strela v spomenik, ki je tako izpostavljen. Tega pa ne bodo hoteli priznati naši ljudje in hujskali bodo toliko časa, da razvnamejo strast mašče- vanja. Zato pravim, da bo hudo!" "Ubogi naši ljudje! Ali bi se ne dalo pravočasno pojasniti vse zadeve, gospod komisar?" je prosil župnik. "Ce bi oblasti v trgu hotele — a saj jih poznate, da gospodje tam niso mojega kova. Gospod župnik, prosim vas, opozorite ljudi, naj bodo mirni, če bi do česa prišlo, kar bi jih utegnilo razburiti. Veste, jaz že tako nisem dobro zapisan . . ." "Gospod komisar, naši ljudje vas imajo radi, ker ste pravični in jim greste na roko . . ." "To je ono, kar mi naši zamerijo in čakajo prve prilike, da bi me mogli utemeljeno prestaviti iz Križišča!" je odvrnil g. komisar. "Naj pride karkoli, besedo vam dam, gospod komisar, Križiščani bodo mirni. Ce bi nič drugega ne izdalo, radi vas se premagajo, ko jim povem, da bi vas sicer u-tegnili izgubiti." "Prav, prav," je bil komisar zadovoljen in vesel priznanja, se ljubeznivo poklonil gospodu, mu stisnil roko in odšel v urad. Gospod je zamišljen hodil po sobi. "Hujše nam je ko Izraelcem v babilonski sužnosti!" je vzdihnil in še ugibal, kaj bi napravil. "Odlašati ne kaže," je pomislil. "Ljudem moram povedati, kaj se pripravlja, da se ne bodo kaj spozabili! Olje bi vlivali na ogenj in razpaljene šovinistične strasti bi divjale, da bi bilo groza." Še dopoldne je stopil gospod po vasi in se ustavljal pred hišami, kjer je koga dobil, in pripovedoval, kaj pišejo italijanski listi, ter svetoval, naj ohranijo mirno kri, pa naj bi črnosrajčniki, ko bodo dreveii skozi vas, še tako divjali in izzivali. Prosil je tudi v imenu občinskega komisarja, ki da želi vaščanom le dobro. Ljudje so obljubili, da bodo mirni, a vendar se je razširilo po vasi razburjenje in v strahu so pričakovali, kdaj se pojavijo na cesti črnosrajčniki. Budinov hlapec Matevž je stiskal roke in škripal z zobmi . . . XIII. Sv. Ahacija dan 22. junija 1922 je minil. Križiščani so se bili pomirili ter menili, da je črnosrajčne vročekrvneže.v Vidmu in drugod ogorčenje popustilo ter da so se premislili in se zadovoljili samo z grožnjami, ki jih časopisni papir lahko prenese. ten^ je va* Pa so se motili. Zadnjo Ave Marijo je odzvonilo, ^ že legla nad vas, ki je mirno in . °Jjio njala ob cesti, in le še tu in tam Jc slišati, kako molijo rožni venec. ^ Nenadoma je začelo izpod Mataj" po cesti tuliti in neznansko rjovenje >^ bližalo ob ropotanju težkih kamionov,JP nih pobesnelih črnosrajčnikov, ki so se ljali na maščevalni pohod. "Fašisti!" je spreletelo vaščane je trenutno oživela. Ljudje so bega-^^ prestrašeni izpraševali, kaj naj ^^ in ko so se nekateri odločili, da se i .J} nejo iz hiš v gmajno, kjer bi se -a vabili na varnem, so jim sledili od Kakor ovce v nevarnosti so t.lsLjn g&r skalami in grmovjem in s skrbjo i hom gledali v vas. Matevž Pri Budinovih jc ostal sam ^ ma. Niso ga mogli pregovoriti, da maknil. Pod streho je Šel, poiskal ter ko z naboji in slonel ob okroglem o* oprezoval na cesto. ... vas. Tovorni avtomobili so zavozin ^ • lil 1P U1 * ... "Eja, eja, al al a! A noi! pav glas s prvega voza m^ se je iz stoterih grl ponovil. i'" se je kot bi P°d,n e\o> Sobota, 22. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S p= SVETILNIK katoliškega shoda. Urejuje Rev. Bern. Ambrožič„ O. F. M. Še o delu "Baragove Zve^e". Zopet bom pisal kar tako, »ot mi ravno beseda na misel Wide. Saj če človek premišlja 111 si skuša predočiti, kaj bi vse lahko' vzela v svoje področje taka zares delavna Baragova 2veza, pride na misel toliko stvari, da jih je kar težko po takem čednem redu razvrsti-Saj ena misel da drugo, fruga tretjo in tako dalje. Zbiranje Baragovih spominov. Starine, ki so bile v kaki 2vezi z Barago, imajo gotovo Za nas vse prav veliko vred-"ost. Kolikor bolj častimo mo-Za' toliko bolj nas zanima vse, kar prihaja iz njegovih časov 111 iz njegove bližine. Letošnja Wagova razstava je skušala 2^ati vsaj nekaj spominkov, %loh predmetov, ki jih je ra- Baraga ali so bili v kakr- ^ikoli zvezi ž njim. Nekaj se * res dalo spraviti skupaj, "^sikaj je pa bilo nedoseglji-vo. Zdi se, da se po smrti veli e?a Barage niso prav zavedi. kako važna bi utegnila ?ekoč postati njegova zapu-Scitla. Zato je videti, da«se ni JJašla nobena poklicana oblast, ' bi vse njegove predmete 'arno shranila in jih ohranila ^Pokvarjene poznejšim rodo-j'0tli- Veliko tega je prešlo po-aSoma v privatno last in se '^kropilo na vse štiri vetrove. Ko smo zbirali za Baragovo Ustavo, je bilo treba stikati %sebe do osebe, da smo ne-\ zvedeli, kje je to in kje je H p£ičakovali bi po pravici, lil se je največ ohranilo v Vquettski škofovski palači, sploh sme kaka hiša v Jarquettu tako imenovati. —-lovska rezidenca v Mar-!Uettu, ki jo je postavil prvi ^•"agov naslednik, škof Mrak, 0 danes zapuščena in prazna, svoj dovolj dobro za-penzijon. Škof Nuss-pa stanuje v novem žup poleg Vertinove kate- Toda v Marquettu se dobi av malo spominkov, ki so v z Barago. Pravili so J111, da je leta 1925 romal ve-2aboj s takimi predmeti " V na misijonsko razstavo, j So jo tam priredili o priliki j žejnega svetega leta. Vse koralo biti tam razstavlje-razstavi v Vatikanu. Ta-^ nas je bilo mnogo v Rimu Slovenije, saj smo imeli polj ^o svetoletno romanje. Tu-j Ja2stavo smo si seveda ogle-Toda nihče nas ni opozo-Baragove stvari in tež-k, danes verjamem, da je ^ kdo izmed udeležencev " vedel. . . se je misijonska izpremenila v misi- lt0 r& '°zneje ij^va l^.^i muzej, ki je menda se-v^ Nastanjen v Lateranu, in tj^'edmeti razstave, ki so se s celega sveta, so ro- 'Mi muzej. Rim je tako že- ^ 11 vsi tisti, ki so bili poslali 0 stvari na razstavo, so se 1 želji Rima. Tako so o- iali HK f Ji ------- Sk- tudi Bara®ovi sp0" ^ !• Najbrž bi se dali dobiti e^j1'1' ako bi se kdo za to % ? Zavzel. Toda posamez- Si0u.ne bo imel dosti vi)liva HitjCl' Vse drugače bi pa mola, j, l>sPela kaka organizaci- ^v°Clm° Baragova Zveza. l'QHk 1 sem ^di, da je bil ''»tn iXul)0-i takrat poslan v Hj^ Keshine> Wis., kjer je %i f a organizacija v o-Ji stv 1-unei§kanov. Med tisti-;ie bilo skoraj goto !fl|'j;i (• °d našega misijo-ebulja, ki je precej ča- sa deloval med Indijanci v Ke-shini. Treba bi bilo zainteresirati nekoga tam v Rimu, ki bi vse te reči natanko preiskal in popisal, pa tudi slike vzel, ako bi že ne bilo nobenega upanja, da bi stvari kako nazaj prišle. Prav tako je znano, da je mnogo Baragovih stvari v muzeju na univerzi Notre Dame v Indiani. Tudi te smo skušali dobiti na razstavo, pa se nam je reklo, da jih iz posebnih razlogov ne morejo posoditi. V Ljubljani so imeli letos misijonsko razstavo in povedalo se nam je, da so tudi tam imeli nekatere Baragove stvari. Kakšne so bile in kje so jih dobili, tega seveda ne vem. — Zanimivo bi pa bilo, za vse te reči poizvedeti, jih v primernem redu katalogizirati in si vsaj slike napraviti, morda za skioptikon (slides). Ako bi imela Baragova Zveza podatke o raznih spominkih, ki so še ohranjeni tu in tam, zlasti, če bi imela slike, bi se dala prirejati po naselbinah predavanja in na ta način bi se Baraga in njegova zadeva še vse bolj popularizirala. Kakor je hodil in še hodi Mr. Grdina iz kraja v kraj s premikajočimi se slikami za Katoliško Jednoto, prav tako bi lahko Baragova Zveza imela svojega predavatelja, ki bi zlasti s pomočjo slik lahko ja-ko veliko koristil naši propagandi. Delo za Baragovo beatifika-cijo. Ravno to delo, ki se je letos tako srečno začelo in doslej prav uspešno izvedlo, bi moral biti najbolj konkretni cilj Baragove Zveze. Za letos smo imeli, le ta izrecni namen, da smo marquettskemu škofu predložili željo slovenskega katoliškega ljudstva v obliki lani na katoliškem shodu sprejete Baragove resolucije. Od teh prvih početkov je treba sedaj vztrajno naprej zidati. Marquettski škof nam je odločno obljubil svoje sodelovanje. Ako bo spoznal, da se dalje ne menimo več mnogo za letos podvzeto delo in hočemo vse le njemu prepustiti, je prav verjetno, da bo stvar zopet zaspala. Druga stvar je to, da na podoben način zainteresiramo tudi ljubljanskega škofa, ker je bil Baraga doma iz njegove škofije. Tudi ljubljanski škof bo imel pri tem delu veliko in odločilno besedo. Treba je torej v tem oziru stopiti v prav tesne stike z domovino, da bomo delovali z roko v roki. Očitno je, da letošnja Baragova stoletnica ni vzbudila v starem kraju v naši domovini tistega zanimanja, ki je razgibal naš narod tostran morja. Primeroma prav malo se je pisalo tam o tem pomenljivem dogodku. Sicer je že vkoreni-njena navada — in to se zadnje čase precej glasno poudarja, — da tam "preko" ne opazijo hitro raznih pojavov, ki tu pa tam vsaj malo razgibljejo Slovence v Ameriki. Vendar ne smemo vse krivde zvrniti samo na domovino, saj se tudi mi ne potrudimo prav preveč, da bi imeli stalne zveze ž njo. Kar se tiče Baragovanja, je pa tudi naravno, da se je na tej strani morja spočelo živahnejše delo za veliko Baragovo misel. Baraga je skoraj vso moško dobo svojega življenja preživel v Ameriki in pustil v njej neizbrisne sadove svojega velikega dela. Spomin nanj je tu vse bolj svež kot doma in prav za prav je naša naloga, da njegovo veličino zopet enkrat postavimo pred oči domovine. Prihodnjo pomlad se pripravlja izlet naše Katoliške Jednote v Slovenijo. Kaj ko bi ob tisti priliki stopila posebna delegacija ameriških katoliških Slovencev pred ljubljanskega škofa prav tako, kot je stopila letos pred marquett-skega? Prepričan sem, da bi se dala tam v beli Ljubljani še stokrat lepše prirediti Baragova proslava kot se je priredila letos v Marquettu. Ameriški delegatje bi dali domovini in njenemu škofu natančne informacije o vsem, kar se je letos naredilo in se še bo na tem polju, in trdno sem prepričan, da bi se domovina z vsem šr cem zavzela za prav isto misel, ki je našla letos tu med nami tako ugodna tla. In prav izlet Katoliške Jednote bi bil že po naravi zelo ugodna prilika za to. Saj je tudi letošnje romanje v Marquette vzela Jednota v svoje okrilje. Prav tako je imela Jednota lani velike zasluge pri katoliškem shodu, na ka terem se je misel za vse letošnje Barago vanje vsaj v prvem zasnutku pojavila. Prav s tako posebno misijo do domovine in ljubljanskega škofa bi dobil Jednotin izlet v domovino prihodnje leto vse lepši namen in naravnost zgodovinski pomen. Vse take stvari pa ne morejo imeti prave veljave na sebi, ako izgledajo le kot korak posameznikov. Potrebna nam je torej nekaka posebna organizacija, ki bi take misli in načrte vzela v svoj delovni program. Takole se lahko samo kaka misel sproži. Ce je navezana samo na enega nositelja, večinoma ostane vse pri sami misli. Ako pa postane last orga nizacije, se po naravni poti razvija dalje in včasih je njen končni efekt vse večji kot bi si bil upal kdo v začetku pričakovati. Kakor je pa važno, da zainteresiramo domovino za našo vzvišeno stvar, tako je tudi potrebno, da naša neslovenska Amerika še več zve za naše težnje. Letos, ko je šlo samo za prve poskuse, smo z veseljem in ponosom opazovali, da ni nič lažjega, kot ameriške katoličane brez razlike narodnosti seznanjati z našim Baragom. Ali niso pokazali vsepovsod, kjer smo jih povabili zraven, prav enako navdušenje za Barago, kakor mi sa-; mi ? Ali niso že ' letos trije škofje (duluthski, marquettski in clevelandski) izmed a-meriške hijerarhije tako lepo in navdušeno govorili nam in drugim o našem Baragi, kot more to le največji njegov častilec? Skoraj bi rekel, da je vse to prišlo letos kar tako spontano, brez velikih predpriprav, brez sistematično in na široko razpredenega organiziranega programa. Kaj bi se šele dalo pričakovati, ako bi imeli resnično delavno organizacijo, kakor si Svetilnik zamišlja Baragovo Zvezo? Na vsak način je misel vredna, da bi ji nekaj podjetnih ljudi posvetilo nekaj časa in če treba, še drugih žrtev. Kaj hitro se bo pokazalo, da je bila stvar vredna spočetja in rojstva in — življenja. Urednik Svetilnika. MOJE MISLI (P. A. Urankar) Vsak mora pozdravljati idejo "Svetilnika" in njegovega urednika. Baragova zveza( je nad vse idejalna zasnova in če 'bo zaživela pravo življenje, krepko in trdno življenje, ne življenje jetičnika, . ki rabi vseh zdravil in sto zdravnikov, bo njen pomen velik in važen, še večji bodo uspehi. Zedinimo moči, dajmo si roke, zakaj na nas je, da bo ta Zveza tudi prišla v življenje in da bo življenje hranila tako dolgo, dokler bo dihal Slovenec na ameriški zemlji. Baragova Zveza naj bi bila vez vseh slovenskih src in naselbin širom Amerike. Baragova zveza naj bi bila roka, ki nam kaže pota novega apostol-stva in prenovljena v duhovnem oziru, Baragova zveza naj bi bilo pismo, ki ga pišemo a-meriški Slovenci domu in sve-i tu in Bogu. Baragova zveza naj bi nam dala misijonarje, ki bodo kakor Baraga pohiteli v zadnje domove in skrite lesove, kjer še nikoli morda ni bil duhovnik. Baragova zveza naj vlije predvsem laikom — neposvečenim duhovnikom ognja in duha katolicizma, da bodo šli tudi oni v prve vrste in se borili za pravice božje v svetu in v človeških srcih. Baragova zveza naj edini duhovnika z laikom in laika z duhovnikom. Kjer je edinost in sloga med tema dvema, tam bo Kristus gospodar. Preveliko nalogo ima ta zveza. Ali ji bomo kos? Moremo. Moramo. Hočemo, Moremo. Nobenih posebnih težav in stroškov in nadlog ne bo združenih s to zvezo. Jaz mislim, da je Baragova zveza samo koncentracija vseh naših sil in moči, ki so že itak bile na delu po naselbinah in slovenskih postojankah. Samo več enotnosti bi nam bilo treba. Po vseh naselbinah imamo društva. Žene so organizirane v svoji vrsti, možje v svoji vrsti, fantje v svoji in dekleta v svoji. Vsak na svoji strani in Ja svoj način spolnujemo važ-lo nalogo krščanstva, ki nam jo nalaga Bog. Odslej bi lahko šle naprej te vrste v eni falangi. Tako se nam bo zdelo, da nas je več. Več korajže bo v nas in kjer je več korajže, je tudi več moči, ne bo strahu in malodušnosti. Moramo. Vsak katoličan je dolžan kazati svoje katoličan-stvo tudi zunaj v svetu.. Ni dosti, če priznavaš Boga in vero samo doma za štirimi stenami. Tvoja vera mora biti živa in živeti mora tudi v stflncu sveta. Ven na ceste in na križ-potja. Kristus naj zavlada povsod. Čemu bi se skrival za stenami. Katoliška akcija je poslanstvo nas vseh, predvsem pa laikov. To hoče cerkev danes, da se vsak laik zaveda, katoličan sem, katoličan biti, se pravi, biti apostol. Apostol modernega sveta je laik. On prodre lahko tja, kamor svečenik že ne more več, v tovarne, v delavnice, v najtemnejša kofcišča brezvere in brezbrižnosti. Baragova zveza bodi vodniea katoliške akcije ameriških Slovencev. Hočemo. Kaj bi občepeli in se ustrašili. Volja je v nas, volja, ki bi lahko gore prestavljala. Slovenec sem, slovenskemu narodu je utisnjen pečat živega katoličanstva. Ta pečat naj ne zbriše tujina z naših čel in src. Pečat svobode je, pečat prave prostosti, ne suženjstva. Kot Slovenec sem katoličan in sicer živa veja Cerkve, ne suha. Baragova zveza nam bo l.okazala studenec, ki poživlja tudi suhe veje, pokazala nam bo sredstev, kako pridobiti nazaj odpadnike in rojake, ki so sami sebe zbrisali iz na še knjige. Da, hočemo, ker moremo in moramo. Ko bi Baraga danes živel, ne bi šel med Indijance, ostal bi med nami in med nami vršil svoje veliko delo apostol-stva. "Duše, duše, duše", je bilo njegovo geslo, za duše se je žrtvoval, za duše je trpel in za zal Bog na našo priprošnjo. Mi že veruj eme v svetnika Barago, sedaj naj še Bog pove, če hoče Barago na altarju.) Moji predlogi: Zveza naj ne bo zopet novo društvo, društev imamo že preveč. Zveza naj bo centralni odbor vseh cei"kvenih in podpornih društev. Zveza naj bo zveza vseh naših moči in sil, ne novo cepljenje. Cepljenje bo, če bo ta Zveza nova organizacija z novimi pravili in novimi stroški in novimi odbori in novimi podružnicami. Podružnice Baragove zveze naj bodo obstoječa katoliška društva. Vsako društvo imej zastopnika. Zvezi naj načelu je jo izrazito katoliški laiki. Katoliška akcija je laični apcstoiat. Duhovniki naj imajo mesto svetovav-cev, nadzornikov in duhovnih vodij. Predno ustanovimo zvezo, prerešatajmo vsa "za" in "proti", da ne bo zveza priro-mala že tretje leto po rojstvu v stari klub "kvitarjev", kamor zadnja leta tako rade od-romaje novoustanovljene reči. Da ne bo Zveza nova sramota in novo spričevalo čudne naše narave, ki je navdušena za vse lepo, dobro in sveto samo tri tedne. Predno ustanovimo to zvezo, ta centralni odbor, se naj duše je delal. Slovenske duše .sestanejo možje veljaki in že- + SLIKAR IVAN GOSAR UMRL. Dne 18. novembra je dospela iz Ljubljane tužna vest, da je dne 2. novembra 1930 ob 4. uri zjutraj umrl občeznani akademiški slikar g. Ivan Go-sar v Hartbergu nad Gradcem v nemški Avstriji. Bil je isto-tam pokopan dne 4. novembra 1930. Pokojni Ivan Gosar je bil rojen v Duplah na Gorenjskem, kjer je bil njegov oče na daleč okoli znan rezbar in kipar. Naravno je, da je že od očeta podedoval veselje in nadarjenost za umetnost. Prve nauke in navodila je dobil že v očetovi hiši. Šolal se je v Ljubljani in slednjič na akademiji umetnosti v Monako-vem. bi mu bile nad vse drage. Če bi Baraga danes živel, na teh društyih, ki jih ima vsaka fara, bi gradil kraljestvo božje. Vsako slovensko srce bi mu bilo kakor opeka k stavbi katoličanstva. Če bi Baraga danes živel, edinost in slogo in bratstvo bi pridigal, zakaj edinost in sloga sta temelj, needinost in nesloga sta poguba. Če bi Baraga danes živel, odkrit prijatelj bi bil Sloven-sice Jednote in ž njeno pomočjo bi šel naprej. Zavedal bi se vedno: moč Jednote je moč Cerkve in moč Cerkve je moč Jednote. Jednota in Cerkev sta moč slovenskega nahoda v Ameriki. Če bi Baraga danes živel, zvestobo bi pridigal, zvestobe Bogu in slovenskemu jeziku, slovenski materi. Če bi Baraga danes živel... Toda živel je pred stomi leti, samo njegov duh biva med nami. Ta duh Baragov naj ponese v slovenske naselbine Baragova zveza. Slovenska akcija, katoliška akci ja. Namen zveze. Rekli so : prvi namen je: Barago na altar. Jaz pravim: najprej Barago in njegovega duha v naša srca, ko bomo imeli njegovega duha v srcu, bomo navdušeni tudi za tretjo akcijo in tretji namen zveze: hočemo svetnika Barago. (Za altar je treba še nadnaravnih znamenj: ču-' dežev. Ta znamenja bo poka- ne prvakinje in se posvetujejo, kako in kaj s to zvezo in njenim delom. Mislim, da pismeni predlogi in pismena rešetanja ne bodo držala. Da ne bomo v naglici in mimogrede kupili "mačka v žaklju". DOBRA PRILIKA in možnost, da se napravi velik denar s premogom (Coal) v Pennsylvaniji, Westmoreland County. Tukajšnje premogovne kompanije nočejo prodati premoga tistemu, ki ne dela za nje, enako je tudi težko dobiti premogovno zemljišče, ker imajo vse kompanije v rokah. Meni se je posrečilo dobiti kos zemlje, 4 akre, kjer je stala prej hiša; na njem je dober domač premog, 9 čevljev visoko. Prodati bi se ga moglo do $300 na dan. Je blizu velikega mesta, Mount Pleasant. Zemljišče stane $4,500, in jaz sem že dal are $1,500, a za o-stalo nimam dovolj kapitala. Ako kateri rojak Slovenec želi porabiti priliko in stopiti z menoj v kompanijo, naj piše na ALEX RAYNOVICH, Box 97, Tarr, Pa. PRODA SE dobroidoča slovenska trgovina z grocerijo, slaščicami, sladoledom, cigarami itd. En blok od slovenske cerkve. Proda se takoj po ugodni ceni. Za informacije vprašajte lastnika, na: 1903 West 23rd Street, Chicago, 111. (3315) IZUČEN KUHAR išče primernega dela. Ima pri-poročila. Ponudbe pod "L. K. 3319" na upravo Amerikanske-ga Slovenca. SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALUS naznanjamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom.— Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. Posebnost pa je SESTAV, v katerem je vsa priprava za slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. Podružnice Amer. Slovene^ 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Telefon Hanover 1357. WIS. F==@ POSEBNA RAZPRODAJA Naznanjam Slovencem v Chicagi in okolici, da imam v razprodaji po izredno znižanih cenah vsakovrstne čevlje. Te cene bodo v veljavi do "Thanksgiivng". Priporočam se vsakomur, kdor hoče dobre čevlje po nizki ceni. ANTON ŽUPANČIČ, 1950 W. 22nd St., Chicago BOZIC v stari domovini Posebno odplutje parnikov iz New Yorka DEUTSCHLAND 11. DECEMBRA ST. LOUIS 12. DECEMBRA Tam vas čaka velik sprejem. Dospeli boste pravočasno za božične praznikq. Hitro potovanje iz Hamburga do določenega mesta v notranjosti. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si pravočasno prostore. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na kateregakoli lokalnega agenta ali na Hamburg-American Line 177 N. Michigan Ave,Chicago Kot dovršen umetnik in zaveden Slovenec je bil znan širom Slovenije in Hrvatske, kjer je bival: v Ljubljani, Celju, Mariboru, Karlovcu in Pa-zinu. Zraven slikarske stroke se je pridno udeleževal vseh narodnih prireditev po imenovanih mestih in je bil posebno iskana in dobrodošla moč pri snovanju narodtiih čitalnic, ki so ravno v onem času toliko pripomogle k prebuji narodnega življenja. Pred približno 30 leti se je preselil v Ameriko, kamor mu je po par letih sledila tudi ižena in dvoje o-trok. Toda borbo za obstanek je moral skušati posebno prva leta v "novi domovini. Pridnost in vztrajnost so mu pa po nekaj letih pomogle k blagostanju. Bival je v New Yorku, Pittsburghu in nato v Buffalo. Tu mu je 1. 1913 umrla dobra in zvesta tovarišica na potu življenja, njegova prva žena Antonija Gosar, rojena Medic. Gosarjeva gostoljubna hiša v Buffalo je bila vsem znana, ki jih je vodila pot iz East na West skozi Buffalo. Kaka štiri leta po smrti pr-Jve svoje žene si je poiskal drugo tovaišico, in se je po poroki ž njo preselil v Bethlehem, Pa. — Preobilno delo in bližajoča se starost sta mu zrahljali njegovo sicer trdno zdravje, da je začel pešati. Pred kakimi tremi leti ga je zadela lahna kap. To ga je napotilo, da je leto zatem na nasvet zdravnikov šel v stari kraj, da bi si zdravje utrdil. Kupil je bogato in razkošno vilo, gradiču podobno, v Hartbergu nad Gradcem. Našel pa ni iskanega zdravja, bolezen se mu je ponovila in mu slednjič pretrgala nit plodovitega življenja v 65. letu njegove starosti. Številna umetniška dovršena dela po raznih cerkvah in drugod bodo se poznim rodovom tukaj v Ameriki kakor v stari domovini pričala, da je z g. Gosarjem legel v prerani grob eden najbolj nadarjenih umetnikov našega malega slovenskega naroda, na katerega ime smo lahko Slovenci po pravici ponosni. — Tukaj v Ameriki zapušča pokojnik hčer Vido in sina Cirila Gosar. Poslednji se šola v semenišču sv. Bonaventure in bo prihodnje leto pel prvo Glorijo. — Pokojnemu bo gotovo narod ohranil trajen in hvaležen spomin. R.I.P.! najnovejše slovenske romane in povesti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi PODRUŽNICA Amer. Slovenca 723 W. National Ave., Milwaukee, Wis. (3301) AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 22. novembra 1930 ■iui«iu«uiwiumtiwimiBiiHuiiiwiiwiiiJWiiitmiiaii](iHiJiiara 2 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec rnmn »■namiiniani Na sebi so nekateri nosili zlate o-oklepa Špancev, ki so hiteli za braniki sem-rovano z barvanimi lesenimi lobanjami, ki so bile pokrite z dlako in izdelane v obliki kačje, pumove ali volčje glave; drugi so nosili oklepe iz prešitega platna, večina pa je bila gola, le okoli ledij so nosili kos platna. Tudi po ravnih hišnih strehah in celo na ploščadi piramid in templjev so stale gruče vojni-kov, ki so imeli nalogo obsipati špansko bivališče z metalnim orožjem. Čuden je bil ves prizor v rdečem žaru vzhajajočega soln-ca, kakoršnega ne pozabiš tako izlahka; solnčna svetloba se je razlivala po templjih in palačah in odsevala od.lesketajočega perja in pisanih praporov, osti neštetih sulic in oklepi Špancev, ki so hiteli za braniki sem-patja, da se pripravijo za obrambo. Kakor hitro je vžšlo solnce, je eden duhovnikov zapiskal na školjko, in njegovemu znamenju so se odzvale trobente iz španskega tabora. Kakor bi trenil, so se tisoči in tisoči azteških vojnikov z glasnim vpitjem vsuli proti palači in neštevflno metalno orožje je zatemnilo dan. V tistem hipu se je na zidov-ju Ahine palače pojavila dolga črta ognja in dima, kateremu je sledilo gromenje, in napa-dujoči vojniki so padali kot jesensko listje pod kroglami topov in velikih pušk. Za trenotek so omahovali in glasno ječanje in stokanje se je vzdigalo proti nebu; zdajci pa je Guatemok skočil naprej, držeč prapor v roki, in vojniki so se zopet postavili v red in vdrli za njim. Prodrli so do zidovja palače in naskok se je pričel. Azteki so se ljuto borili. Skušali so zlesti na ozidje, gro-madili trupla padlih tovarišev, da bi jim služila kot lestvice, a vsakokrat so bili odbiti s silnimi izgubami. Ker se jim je to izjalovilo, so začeli razbijati zidovje z debelimi tramovi; ko pa so naredili predor in se kakor čreda ovac vsuli vanj, so topovi otvorili ogenj nanje, da so krogle rezale cele vrzeli v njihovih množi cah. Nato so jeli streljati z gorečimi puščicami in so tako vžgali zunanje dele; toda palača je bila iz kamna in ni hotela goreti. Dvanajst dolgih ur je nepretrgoma divjal boj, in šele nenadna noč mu je naredila konec; drugega nisi videl kot ogenj neštevilnih bakelj, ki so iskali mrtve; nisi slišal drugega kot jok žensk in stok umirajočih. Drugi dan se je boj ob zori iznova pričel. Kortez se je zagnal z večjim delom vojakov in nekoliko tisoči tlaskalanskih zaveznikov iz trdnjave. Izprva sem menil, da je namenil napasti Montezumovo palačo; prešinilo me je rahlo upanje, ker bi se mi mogoče posrečilo, da bi v splošni zmedi pobegnil. Vendar ni bilo tako; njegov namen je bil zažgati hiše, s katerih se je neprestano vsipala toča metalnega orožja po njegovih vojakih. Napad je bil obupen in je uspel, kajti Indijanci so se mogli navalu konjev tako malo ustavljati, kakor so se njihova gola telesa mogla upirati španskemu jeklu. Kmalu so bile neštete hiše v plamenu in kmalu so se valili gosti oblaki dima v zrak, kakoršni se vzdigujejo iz Popo-katepetlovega žrela. Toda mnogo onih, ki so prišli peš in na konju skozi vrata Ahine palače, se ni več vrnilo nazaj; Azteki so se o-klepali konjskih nog in vlekli jezdece žive z njih. Še tisti dan so žrtvovali te ujetnike na oltarju Huicelkotla v pričo njihovih tovarišev, in ž njimi vred so žrtvovali tudi konja, katerega so bili živega ujeli in ga z neskončnim trudom in naporom zvlekli na piramido. Nikdar niso bila žrtvovanja tako številna kakor v teh dnevih ljut3ga boja. Ves dan je tekla kri po oltarjih in ves dan mi je zvenelo vpitje žrtev po ušesih, ko so pobesneli duhovni opravljali svoj krvavi posel. S tem so hoteli dopadljivo ustreči bogovom, ki naj bi jim dali zmago nad Tjuli. Celo ponoči so se nadaljevala žrtvovanja pri svetlobi svetih ognjev; pri njihovi luči so bili oni, ki so jih žgali, videti kot hudiči, ki so švigali po peklenskem ognju in mučili izgubljene; precej tako so naslikani v naši domači cerkvi, ki predočuje vstajenje mrtvih. Uro za uro pa se je razlegal po temi glas, ki je grozeče in svareče klical Špancem: "Hui-celkotl je lačen vaše krvi, Tjuli; vsi pojdete isto pot, po kateri ste videli iti svoje tovariše; ječe so pripravljene, noži ostri, železa razbeljena za mučenje. Pripravite se, Tjuli; nobeden ne bo ušel, dasi nas mnogo pobije te." Boj se je nadaljeval dan za dnevom brez prestanka; tisoči in tisoči Aztekov so padli in Španci so bili do dobra izčrpani od gladu, bojevanja in ran, ker niso imeli niti ure počitka in miru. Neko jutro, ravno ko je boj najhuje divjal, se je na osrednjem stolpu palače prikazal sam cesar Montezuma, sijajno oblečen in z dragoceno krono na glavi. Pred njim so se vstopili klicarji z zlato palico v roki, okrog njega pa so stali plemenitaši, ki so tvorili njegovo spremstvo v ujetništvu, in španska straža. Iztegnil je roko in, kakor bi trenil, je boj prenehal in tišina je zavladala po vsem širnem prostoru; celo ranjenci so nehali stokati in ječati. Nato je nagovoril ne-številne množice. Bil sem predaleč, da bi bil slišal, kaj je govoril, vendar sem pozneje izvedel vsebino njegovega govora. Prosil je svoje ljudstvo, da naj odneha od vojne, češ da so Španci njegovi prijatelji in gostje in da bodo takoj zapustili mesto Tenoktitlan. Ko je bil izgovoril te izdajske besede, se je ljuta besnost polotila njegovih podložnikov, ki so ga dolga leta častili kot boga, in en glas je pretresal ozračje, iz katerega je bilo slišati samo dve besedi: "Baba! Izdajalec!" Zdajci je prifrčala puščica in zadela cesarja, za puščico pa se je vsula ploha kamenja po njem, da se je zgrudil na streho stolpa. Naenkrat je zavpil neki glas: "Ubili smo našega cesarja. Montezuma je mrtev!" in množica se je na ves glas jadikujoč razpršila na vse strani, tako da v kratkem ni bilo žive duše, kjer je bilo pred kratkim časom na tisoče in tisoče vojnikov. Obrnil sem se, da bi tolažil kneginjo Oto-mi, ki je zraven mene gledala ves prizor ter videla, kako se je njen cesarski oče zgrudil, in sem jo plakajočo odpeljal v palačo. Tu sva srečala kneza Guatemoka; obraz mu je bil srdit in divji; bil je popolnoma oborožen in držal lok v roki. "Ali je Montezuma mrtev?" sem ga vprašal. (Dalje prih.) NAROČNIKOM stenskega koledarja Stenski koledarji "Amerikanskega Slovenca" za leto 1931 izidejo v par dneh. Naročniki (ce) ga bodo dobili brezplačno, za nenaročnike pa stane s poštnino vred za tu in stari kraj 15 centov Naročila za v stari kraj sprejemamo že sedaj. Pošljite naročnino in naslov takoj, da ga dobijo v stari kraj do novega leta. Kdor jih naroči skupaj na en naslov PET, dobi popust in jih dobi po 10 CENTOV KOMAD. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI louis j. žefran 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Roosevelt 34O8 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitbvanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. JTjo ffrl i m NAJLEPŠI BOŽIČNI DAR postavne listine za tu in stari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar — JAVNI NOTAR — tiskarna vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue, West Allis, Wi». NAJBOLJ MODERNI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V MILWAUKEE john r. jelenc 827 So. 2nd St. (poprej 347 Reed St.) (V ZVEZI Z W. J. GKONEWALDU) Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Organ Service. Pokličite telefon: Hanover 4497 Kilbourn 1644 V uradu Na domu pfoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOo 000 5 PISANO POLJE 5oo<>ooooqoo<>o j Trunk -frooooooooooo i: je gotov denar. Vaši rojaki in znanci, ako imajo v roki gotovino, si morejo kupiti, kar oni sami hočejo ali kar najbolj nujno potrebujejo. Darovi, ki dospejo do njih pred božičem, imajo za nje dvojno vrednost. Naše direktne zveze z bankami v stari domovini in naš veliki promet nam omogočujejo, da moremo vaako naročilo izvršiti v najkrajšem času in po najpovoljnejših cenah. Tisoči naših zadovoljnih odjemalcev so najboljši dokaz, da je naša postrežba zanesljiva in sigurna. Imejte pred' očmi božični izlet v staro domovino, ki se bo izvršil na najboljših parobrodih ob sodelovanju najboljših in izkušenih spremljevalcev. Za vsa navodila se obrnite na k a spar american state bank 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS FAMILYso znanstveno izdelane iz naj-boljših in najčistejših zdravil, ki se morejo dobiti. F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje ust in za grgranje ................................................ 35c F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad .......... 50c F. F. F. Corn Remedy, hitra odpomoč za kurja očesa 25c F. F. F. Prašek za glavobol, prežene bolečine.......... 25c F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..........35c F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo— hladilno — da zdravo barvo................................ 35c F. F. F. Laxatea iz čistih rastlin ................................ 25c F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra .................. 25c FINGL'S DRUG STORE — EDINI IZDELOVALCI — s. V. ogel 21. in Wood ceste, Chicago, Illinois. Šolska politika. Komur je znan razvitek političnega življenja v večini ev-ropejskih držav, ve, da se je tam polagoma razvila prava šolska politika. Pri tem ne gre za šole kot take, državne, vladne, javne šole . . ., gre za politiko pri šolah. Politika in politikaši so namreč polagoma vpregli šolo pred svoj politični voz, in šolske zadeve se ne obravnavajo iz stališča vzgoje in pouka in prosvete, temveč iz stališča politične koristnosti. Tudi na Slovenskem je bilo tako, in je še, ko gre za politiko. Politične stranke so šolo in u-čiteljstvo angažirale za svoja politična stremljenja, in dosledno dovolili vsak izdatek iz javnih fondov za — šole, ne toliko radi šol, temveč radi lastnih materijelnih interesov in enakih interesov učitelj-stva. Tu ne gre za kritiko javnih ali vladnih šol, gre za šolsko politiko. Pri nas v Ameriki so bile od nekdaj razmere malo drugačne, ampak neka šolska politika je bila tudi že od nekdaj, in vse kaže, da se utegne ta šolska politika precej poostriti. Tudi pri nas ne gre za javne šole kot take, saj je pri modernih zahtevah splošnega pouka druga pot skoroda nemogoča. Gre pa pri tem za šolsko politiko. Ni treba se ozirati niti na stremljenja nekih tajnih organizacij, na prizadevanja fra-mazonskih skupin, katere bi rade vsak vpliv cerkve pri šolah spodkopale. Federalizaci-ja vseh šol je cilj — šolske politike, toraj nekih politikarjev, kateri bi radi s tem napeljali vodo na svoj politični mlin in na svoje materijelne interese To je jasno povedal Edward H. Williams, član šolskega odbora v mestu Detroit. Rekel je, da "je narodno vzgojno udru-ženje (National Education As sociation) kontrolirano po pe ščici visoko letečih vzgojite^ ljev, katerim je za posebne privilegije." Ti privilegiji so pač — moč. Tako je pri šolski politiki. Moč daje priliko za — denar. Ako pride do federalizacije javnih šol, bodo privilegirane! imeli gigantične plače in ogromen vpliv. Že zdaj v panogah šolske uprave plače do deset tisoč dolarjev niso redke. Malo je javnih nastavljencev, kateri bi imeli take plače, in kadar je njih naloga, da dobijo nove dohodke pri davkih, in bi res take plače — zaslužili. Neki krogi pa skušajo uravnati šolsko politiko tako, da bi prišli do dohodkov oljnih ma-ignatov. To je politika in v tem slučaju šolska politika, pa lfe politika in prav malo — radi šol. Denar in kopičenje bogastva ni vse. Celo katoliška cerkev je imela vrlo slabe izkušnje, kakor kaže zgodovina.• Kar je potrebno, in kolikor je potrebno, da se doseže kak namen, kateri je enako potreben, to zadostuje, vse drugo je le v'kvar. * * * Tam so že — zmleti. V Current History lamenti-ra Walter Prichard Eaton, da mesto Boston ni več središče neke omike, kakršno je bilo nekoč. Nekaj je na tej kulturi, saj govorimo tudi o grški in rimski omiki, katerih zdaj W več, a sta nekaj pomenili. Bostonska omika ni ravno iz trte izvit izraz. Zdaj je baje W več, in Mr. Eaton lamentira. Ko bi šel pisatelj stvari na dno, bi lahko prišel do dna m do razloga, da je ta omika izginila in čemu izginila. Z8 vsako omiko je treba neke elite. Mesto Boston je imelo tako elito. Ampak ta elita se je sama polagoma pomorila. Po P0' rodni kontroli se je skontro"' rala skoroda do ničle, in ^ je od elite še ostalo, to je v n»-ziranju sterilizirano po sten nem protikrščanskem duh11. Zdaj je vse pusto, ker'opust"" šeno. ^ Bostonska elita si je hote narediti lastno moralo, kal(1 šno baje ta ižlahtna elita in mika te elite zahteva, amP® ta morala je zadela ob nai'a' ni zakon, in to je kamen, teri zmelje in zmečka vsa^ ga, kateri ga skuša odstra Kontrolirali so in zdaj so skontrolirani do — smrti, jih več, in njih omika je 6 po vodi. »niti- Ni Prišli so pa na mesto skofl' troliranih drugi, kakor je 1 moro" ta*0 u- narave. Ti prišleci se res ne morejo ponašati s elitno omiko, ker so bili tif^ šleci revni, da so se boril1 vsakdanji kruh, in omika 111 ra imeti neko materijelno P® j lago. Večinoma Irci so na mesto bostonske nekda^. elite. Ako ostanejo pri m01" naravnega zakona, bodo stvarili novo omiko. Vsaj g zdaj imajo še pogoje ug°d Če pa morda nastopijo zdaj zmletih kontrolerjev. ne bo niti Ircev, niti n0" omike. ; Božji mlini meljejo P°caJ a grozno na drobno. Na _ kamen pade, tega zdrobi-men je naravni zakon. -o- ŠIRITE AMER. SLOVEN^ do- pot P9 slovenske božične razglednic* Zdaj J kraJ V so že na razpolago, čas za pisati v stari kmalu bo tudi za tukaj-stopniki in trgovci, k' z fl. razglednice naj prijavijo, liko jih željjo. Prodajajo 3 RAZGLEDNICE Zastopnikom in trg°v dovolimo, ako jih naroce SLOVEN^' Čujte. Čujte! NATIONAL AVE. GARAGE 710 W. National Avenue, Milwaukee, Wise. Nudi automohilistom najboljo postrežbo. Napolnuje baterije, popravlja luci, nuto gumije in drup^o. FR. J. ALBY, lastnik. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHAN1K zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Stre«! »ogal Leavitt cesti CHICAGO. ILL. manj ducat poseben P°P Knjigarna 'AMERIKANSKI 1849 W. 22nd St., Chicago........ ..................................................."H®B..... j Rojakom se priporoča frank ermenc Funeral Director and Embalmer EDINI SLOVENSKI POGREBNI* V MILWAUKEE, 401 Grove Street- 1 Phone Hanover 8