TRGOVSKI
Časopis mm trgovino^ Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. n Naročnina za ozemlje SHS: letno 130 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. ¥7 45 D, mesečno 1-5 D; za inozemstvo: 210 D. — Pia
LETO VII.
Telefon Ste v. 55*25
a
LJUBLJANA, dne 22. januarja 1924.
Plača in toži se v Ljubljani.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 10.
Non zakon proti draginji?
Protest proti redukciji finančnih uradnto v Sloveniji.
Koncem tedna so prinesli naši dnevniki vest, da hoče vlada drž. uradnikom pomagati iz obupnega položaja na ta originalen način, da bo začela zopet na podlagi posebnega zakona proti draginji vihteti bič nad našim trgovcem in obrtnikom. Ne moremo verjeti, da bi bila vtada zmožna take akcije, ki seveda ne more prinesti uradniku nobene olajšave. To je že triletna praksa pokazala jasno dovolj. Prepričani smo, da ta napovedana akcija, silno pogrešno zamišljena, zbudi občen odpor v gospodarskih krogih, pa tudi v uradniških, ki vedo zlasti pri nas, da naše organizirano trgovstvo ir> obrtništvo simpatizira z upravičenimi zahtevami državnih uradnikov. Cujemo, da je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo že poslala odtočen protest proti nameravanemu novemu zakonu. Veseli nas, da je namera tudi sicer vzbudila pri nas odpor. Tako piše včerajšnji »Slovenski Narod« jako umestno:
»V soboto smo že javili vest, da hočeta minister financ in trgovine uvesti znova protidraginjsko akcijo v naši državi na tak način, da bi zopet pričelo sistematično preganjanje naše trgovine, industrije in oforiu po posebnem draginjskem zakonu. Na tak način hoče torej sedaj naša vlada pomagati našemu izmučenemu uradništvu iz strašnega gmotnega položaja. Ne moremo si misliti, da je resno vzeti napovedano državno akcijo. Uradniku hoče vlada pomagati s protidraginjskim zakonom!? V tej rastoči bedi, ob tem stradanju uradniškega stanu, ki je v novi državi najpotrebnejši upravni faktor, naj bo pobijanje draginje po sestradanih biričih, pandurjih in lačnih policajih našemu uradništvu nadomestilo za neobhodno potrebno, času primerno povišanje rednih služ-
Uzance za trgovino s surovimi kožami.
V	dneh 15. in 10. januarja 1.1. se je vršila v prostorih Zemaljskega Save-za Industrijalaca v Zagrebu pod predsedstvom gen. direktorja Žige Sterna konferenca predstavnikov usnjarske industrije iz Slovenije in iz Hrvatske. Iz Slovenije so pristostvovali konferenci z načelnikom Odseka velike us-jijarske industrije Zveze industrijal-'«ev g. Jean B. Pollak-om na čelu predstavniki tvrdk: Carl Pollak, Ljubljana, Franc Woschnagg in sinovi, Šoštanj, »Petovia« d. d., Breg pri Ptuju, Viljem Freund, Maribor, L. Lau-rich, Konjice in Aleks Podvinec, Radeče. Zvezo industrijcev je zastopal g. dr. A. Golia. Konference so se udeležili tudi zastopniki trgovcev s surovimi kožami. Predmet razprave je bila ustanovitev posebnih uzanc za trgovino s surovimi govejimi kožami, v svrho, da se ta trgovina na domačih tržiščih končno normalizira tei^ privede na zdrave podlage. Po vsestranski in izčrpni razpravi se je sporazumno z zastopniki trgovcev sklenilo, da se 9. 1. marcem 1924 uveljavijo naslednje uzance:
1.	Tvorničarji usnja prevzamejo od mesarskih zadrug goveje kože po teži, ki se ugotovi pri prevzemu od mesarja. Kože morajo biti izdelane brez kosti v glavi, brez repne kosti, brez gobca in parkljev ter brez blata. Najvišji kalo sme znašati
«d 1. aprila do 30. septembra 12%,
«d 1. oktobra do 31. marca 10%.
2. Kože z 1 — 2 zarez, z 1 — 2 lukenj v sredini ali v vratu, kože z žigom, ogrete kože (ako puščajo dlako) ter kože s 3 — 10 ogorkov se smatrajo kot sekunda blago ter se odtegne 10%. Zelo zarezane kože, kože z več nego dvemi luknjami, zasmra-dene kože in kože z več nego 10 ogorkov se smatrajo kot tercija blago ter se odtegne 20%,
3. Po provenijenci se dele kože:
v nemške, I. kategorija; v ogrske, II. kategorija, ki se plačajo 5% ceneje od I. kategorije; v Buše, III. kategorija, ki se plačajo 10% ceneje od 1. kategorije; v bosanske in južno-srbske kože IV. kategorije, ki se plačajo 20% ceneje od I. kategorije.
Kože od bikov v teži od 35 — 45 kg so za 10% cenejše, od 45—55 kg za 15%,od 55 kg dalje za 20% cenejše. Kože od bivolov se plačajo 30% ceneje od I. kategorije.
4. Kože od soli očiščene, ki se pošljejo direktno brez osebnega prevzemanja, smejo, ako ni drugače dogovorjeno, pri normalnem trajanju transporta ter pri normalnih prilikah kalirati v poletnih mesecih največ 3%, pozimi največ 2%. Poletni in zimski meseci 9e razumejo kakor pod točko 1. Kalo se ugotovi na temelju uradnega tehtanja na postajah predaje in prevzema. Pri osebno prevzetih kožah odpade klavzula za prevozni kalo.
benih dohodkov!? To je v resnici zasmehovanje uradništva in si morejo fako »pomoč« našemu uradništvu j zamisliti samo ljudje, ki vidijo v uradniku brezpravni faktor in zastopajo glede uradnikov zaničljivo mnenje, da so to sami pisarji, ki se itak lahko okoristijo s svojim položajem! Protestiramo proti takemu novemu omalovaževanju naših zaslužnih uradnikov. Naši trgovci in obrtniki, indusirijalci, hišni posestniki niso krivi slabega položaja državnih uradnikov. Gospodarski krogi so do duše prepričani o neodložni potrebi pravičnega in izdatnega povišanja uradniških prejemkov ter so na svojih shodih in v svojih glasilih vedno odločno zahtevali takojšnje izboljšanje uradniškega položaja. Pobijanje draginje s sodišči in policaji je že doživelo sijajno blamažo in celo komunisti so se rogali takemu zatiranju draginje. Sedaj naj se pa tega draginjskega Lazarja zopet pokliče v življenje, da bo nasitil in oblekel lačne in strgane uradnike. To se v resnici pravi dajati kamen v roko tistemu, ki gladen prosi kruha! Kakor je za uradnika napovedana akcija poniževalna in ga hujska ravno proti tistim krogom, ki glasno zahtevajo izboljšanje plač za državnega uradnika, tako da je taka proti-draginjska akcija naravnost žalitev za trgovski in obrtni stan, ki sam preživlja prav sedaj težke in skrbi polne dneve spričo strašne draginje denarja, trdega pomanjkanja kredita in ogromnih davkov. Prav tedaj, ko je nastopil kritičen zastoj v vsem gospodarskem življenju, ko je celo pri nas že preveč vagonov in stoje lokomotive, ob času, ko se opasno množe konkurzi in ustavljajo plačila v trgovini, pride vlada in grozi našim gospodarskim krogom s preganjanji v žalostno tolažbo uradnikov!
Imenom naših gospodarskih korporacij je včeraj odposlala Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo kabinetu ministra financ nastopno brzojavko: »Že preteklo leto smo imeli v Sloveniji na nedogledno škodo pridobitnih krogov in reda velik zastoj v finančni upravi. Vsled počasnega odmerjanja davka prejemali smo pozive za več let na enkrat. Odpravili so se nam zelo potrebni plačilni nalogi, sklicevaje se na nezadostno število uradništva. Ker sedaj čujemo, da se pripravlja še redukcija finančnih uradnikov, v interesu države same, naših pridobitnih slojev ter naših jako vznemirjenih davkoplačevalcev odločno in svečano protestiramo proti vsaki redukciji finančnega uradništva.«
Spričo vesti, da namerava finančno ministrstvo izvesti v najkrajšem
času obsežno redukcijo osobja finančne uprave v Sloveniji, je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo imenom gospodarskih korporacij odposlala gorenji brzojav. Povod za to brzojavko je brez dvoma dala okolnost, da se pri nas v Sloveniji davki vse prepočasi odmerjajo, izterjujejo pa celo za tri leta skupaj, kakor na primer koncem lanskega leta. Finančna uprava se pri vseh takih neprilikah izgovarja na pomanjkanje osobja. Ako že sedanje osobje ne zadostuje za tekoče poslovanje, se je tem bolj bati, da se bo pri nadaljni redukciji izkušalo poslovanje še bolj izenostaviti na škodo davkoplačevalcev. Da se to prepreči, je nujno potrebno, da centralna vlada brezpogojno opusti rva-daljno redukcijo finančnega uradništva v Sloveniji.
Razvoj italijanske industrije v letu 1923.
tem ko se je moralo izdelovanje barv in lekarniških potrebščin boriti z raznimi težkočami. Tvornice sladkorja so imele nenavadno dobro leto in množina izdelkov prekaša množino vseh prejšnjih let. Živahno je bilo tudi izdelovanje klobukov in obutve, medtem ko so se borile tvornice papirja in usnja, nekaterih steklenih izdelkov in glasovirjev z znatnimi težkočami.
Da ni bil položaj italijanske industrije kljub vsemu posebno povoljen,. pričajo tudi podatki o stanju italijanskih delniških družb, ki jih je objavil »Credito Italiano«. Ti podatki se nanašajo na stanje, kakršno je bilo 31. decembra 1922. Od tedaj se je število delniških družb povečalo, toda čisti dobiček pa je narastel le v neznatni meri. »Credito Italiano« navaja v svoji statistiki 3173 delniških družb. V to število pa so bile vštete le tiste družbe, katerih delniška glavnica znaša nad en milijon lir. »Credito j Italiano« je nadalje izračunal, da je | znašal čisti dobiček v 1. 1922. pri ban-i kah 3.97% (v zlati vrednosti) temelj-■ nih glavnic, pri industrijskih podjetjih pa le 0.46%. Ti odstotki v 1. 1923 niso mogli bogve kako narasti.
Pogled na italijansko industrijo v preteklem letu nam kaže, da njen razvoj ni bil tako uspešen kakor razvoj poljedelstva. Dohodki od tega poslednjega so bili vsled dobrega vremena zelo povoljni in so prekašali povprečno letino zadnjih petih let pred vojno. Kovinarska industrija se je nekoliko popravila, za kar pa se ima zahvaliti v glavnem dejstvu, da se ni morala boriti s konkurenco nemških izdelkov iz Porulirja in je na-rastlo vsled tega povpraševanje po strojih in drugih izdelkih. Kar se tiče izdelovanja strojev, je ta panoga imela manj povoljno leto, predvsem pa ladjedelnice in izdelovalnice vagonov, ker so se državna naročila skrčila na zelo neznatno mero. Na splošno pa so bili posli v strojni industriji vendar boljši nego predlansko leto. Industrija tkanin se je nahajala kakor po drugih državah v krizi, vendar pa se je opažalo v zadnjih mesecih nekako zboljšanje položaja. Glede svile, ki je za Italijo tako važna, je bil položaj popolnoma neenak. Medtem ko so imele izdelovalnice tkanin dobro leto, je vladal v preji svile popoln zastoj. Na polju kemične industrije je bil položaj za izdelovalnice umetnih gnojil povoljen, med-
Kolkovna dolžnost inozemskih računov in blagajniških
blokov.
(Glej »Trgovski list« št. 9.)
INOZEMSKI RAČUNI.
Glede inozemskih računov ne določa zakon o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 ničesar. Smatrati se torej mora, da velja še vedno § 23. bivšega avstrijskega pristojbin-skega zakona.
Po tem zakonu so inozemski računi zavezani kolkovini:
1. ako se plačilo ali dobava izvrši v tuzemstvu;
2. ako se smatra za samoobsebi umljivo, da je plačilo ali dobava pogojena v tuzemstvu, na primer, ako eden tuzemskih krajev po pogodbi ali po zakonu določen za kraj plačila ali ako naj se tjekaj po pogodbi ali po zakonu dobavi blago.
Iz klavzul »plačljivo v tuzemstvu«, »iz skladišča v Ljubljani« itd. je namen pogodnikov, da se plača v tuzemstvu ali blago prevzame v tuzemstvu, že brezdvomno dokazan.
V	vseh primerih, v katerih je inozemski račun zavezan tuzemskemu kolku, se mora kolkovafi s tuzemskim
kolkom v roku 30 dni, čim dospe v tuzemstvo. Ako iz računa ni razvidno, v katerem kraju se je napravil, je račun brezpogojno zavezan tuzemskemu kolku.
Inozemski računi so zavezani tuzemskemu kolku še v sledečih primerih:
1. ako se inozemski račun predloži tuzemskemu oblastvu ali se ga porablja za dokazilno namene;
2. ako se na podlagi inozemskega računa sklene nova pogodba, na primer pri cesijah;
3. ako vstavi zastopnik inozemske tvrdke v račun stroške carinjenja;
4. ako prevzame kupec odgovornost za prevoz blaga šele v inozemstvu.
Inozemski račun se kolkuje s tuzemskim računskim kolkom ali tekom 30 dni, čim dospe v inozemstvo ali pa predno nastopijo okolnosti, ki utemeljujejo kolkovno dolžnost.
Tuzemski kolek na inozemskem računu se uniči ali s štampiljo pre-
Štev. 10".
U£Ti*C*SiK**3M.
Ali je bančni dirigent odgovoren za
Tožitelj je bil pri bančni podružni- ! ei v I., katere centrala je bila v X., ; od 18. maja 1920 nastavljen kot diri- j gentov namestnik, trdi pa, da je vse te posle po naročilu ravnateljstva vodil že od 1. januarja 1920. Imel je poleg fiksne mesečne plače tudi udeležbo na letnem čistem dobičku ter mu je ravnateljstvo obljubilo, da dobi to tantijemo od celoletnega dobička za 1.1920.
Tantijema za 1. 1920 je zapadla v plačilo takoj po sestavi in odobritvi bilance, torej najkasneje 1. avgusta 1921, od katerega dne je zahteval tožitelj tudi 6% obresti.
Dne 23. januarja 1921 sporočila mu je centrala v X., da mu je nakazala tantijemo za čas od 18. maja 1920 do 31. decembra 1920 pri podružnici v I. Medtem pa se je osnovala banka z Z., ki je tudi otvorila podužnico v I., ki je obenem prevzela posle prejšnje tamkajšnje podružnice, in ob enem tudi vsa njena aktiva in pasiva.
Ta novoustanovljena podružnica je dala pa od centrale v X. tožitelju nakazani znesek pod zaporo, češ, da je tožitelj odgovoren ji za neko prejšnji banki povzročeno škodo v znesku, presegajočem tožiteljev zahtevek na tantijemah.
Vsled tega je vložil tožitelj proti obema podružnicama tožbo, češ da sta solidarno dolžni plačati mu tantijemo za celo leto 1920 s 6% obrestmi od 1. avgusta 1921.
Toženi podružnici sta ugovarjali, da gre tožitelju tantijema le za čas od 18. maja 1920 do 31. dec. 1920, ko je bil v resnici nastavljen kot dirigentov namestnik. Nadalje sta ugovarjali svojo protiterjatev na odškodnini v znesku 2,300.000 K, nastalo s tem, da je tožitelj, ki jo bil od začetka 1. 1920 voditelj toženkinega deviznega in arbitražnega oddelka, zlasti imel kot tak dolžnost, vse debete v tujih valutah brez odloga kriti. Vsled njegove malomarnosti je pa ostal debet v č. s. kronah nad poldrugo leto nepokrit in celo vkljub opetovanim naročilom centrale in podružničnega knjigovodstva, na katera je le trdil, da tak debet ne obstoja. Pozneje se je pa ugotovil nekrit debet v čs. kronah v toliki višini, da je vsled diference v kurzu imela toženka škode okroglo 2,300.000 K, ker je morala plačati žs. krone po 3.16 K SHS, dasi bi jih bila pri pravočasnem kritju dobila po 2 K.
V pravdi je toženka priznala, da bi tožiteljeva tantijema za colo leto znašala iztoženo svoto.
Deželno kot trg. sodišče je obsodilo obe toženki v nerazdelno plačilo celega iztoževalnega zneska s 5% obrestmi od 1. avg. 1921 in vseh pravdnih stroškov. Zavrnila je tožbeni zahtevek le, v kolikor je glede obresti presegal 5%.
V sodbinih razlogih je sodišče izvajalo, da je po pričevanju takratnega voditelja podružnice v I. dokazano, da je centrala zavezala se plačati tožitelju tantijemo za celo leto 1920, ker je pa toženka v pravdi priznala, da bi celoletna tantijema znesla iztoževano svoto, je tozadevni tožbeni zahtevek opravičen.
Tožiteljeva plača obstoja iz fiksne mesečne plače in tantijeme. Tantijema je šla torej tožitelju le iz naslo-
praviino poročanje knjigovodstva ?
! va službene pogodbe, kar ni na nje-j govi 9trani nikako trgovsko opravilo, i vsled česar zamore zahtevati le zakonite 5% zamudne obresti od 1. avgusta 1921, ko je bila bilanca za leto 1820 že odobrena.
Od toženke kompensando ugovarjanj odškodninski terjatvi v znesku 2,300.000 K pa sodišče obstoja ni priznalo.
Tožena stranka trdi namreč, da je tožitelj iz malomarnosti zakrivil, da je ostal nepokrit debet v čs. kronah, vsled česar je toženka za kritje tega debeta potrebne čs. krone morala pozneje toliko dražje plačevati, da je imela škode 2,300.000 K.
Toda po pričah se je dokazalo, da je tožitelj od meseca marca 1920 naprej dvakrat v intervalih enega ali dveh mesecev zahteval od knjigovodstva izkaz tujih valut in deviz, češ da centrala trdi, da imamo minus - stan v čs. kronah. Kot priča v pravdi zaslišani knjigovodja je potrdil, da je sam pregledal knjige in ugotovil le nasprotno in je obakrat tožitelju tako poročal. Tudi ravnatelj je potrdil kot priča, da je sam naročil drugemu knjigovodji, da naj dožene stanje čs. kron in da je tudi ta knjigovodja ugotovil, da ne obstoji debet v čs. kronah.
Na poročilo knjigovodstva se je tožitelj opravičeno zanesel in tako poročal tudi centrali, saj tožitelj za tozadevno ugotovitev ni imel drugih pripomočkov, kakor knjigovodstvo. Če pa so knjige centrale kazale drugače, bila je njena stvar, da podružnico opozori in povzroči ponovno preiskavo.
Z ozirom na te okoliščine je bilo sodišče prepričanja, da tožitelja vsled poročila knjigovodstva ne zadeva odgovornost, tudi če poročilo ni odgovarjalo dejanskemu stanju, saj ugotovitev stanja v čs. kronah je spadala ravno v delokrog knjigovodstva. Vsled tega je deželno kot trgovsko sodišče, čigar član je bil pri razsoji te pravne zadeve sodnik - lajik iz bančnih krogov, opustilo v smislu § 364 c. p. r. o gorenjih okoliščinah dokaz po zvedencu, ter spoznalo, da se v označenem oziru tožitelju ne more očitati nemarnosti v izvrševanju svoje službe in v obče ne pripisovati krivde na od tožene stranke ugovarjam škodi, da torej toženi stranki kompensando ugovarjana odškodninska terjatev ne obstoji.
Vsled toženkinega priziva razpravljalo je v stvari višje deželno sodišče. Bilo je mnenja, da uporaba § 364 c. p. r. v tem slučaju ni bila na mestu, ker zahteva odločanje v taki zadevi strokovnega bančnega značaja in poslovanja pri sodečih sodnikih razen pri sodniku - lajiku ni pričakovati in predpostavljati.
Prizivno sodišče izvedlo je vsled tega dokaz po zvedencih, iz katerih mnenja je pa ravno tako ugotovilo, ga s knjigovodstvom samim tožitelj direktno ni imel opraviti, da je ugotovitev kakega debeta iz deviznih kupčij stvar knjigovodstva in da je tožitelj torej postopal pravilno, ko je odstopil obvestilo centrale knjigovodstvu in zopet rezultat preiskave po knjigovodstvu sporočil centrali.
Na poglagi tega je prizivno sodišče potrdilo prvosodno razsodbo, povdar-jajoč, da v poslovanju tožiteljevem ni
bilo najti nobene krivde in to tem manj, ker se ni trdilo, da bi mu bila centrala v svojih obvestilih konkretizirala in točneje navedla diference, tako da tožitelj ni imel povoda niti opore, da bi izjemno in preko svojega
običajnega področja osebno kontroliral knjigovodstvo.
Vsled revizije tožene stranke pečal se je z zadevo slednjič še Stol sedmerice v Zagrebu, ki je prejšnji sodbi potrdil.
jemnika ali z njegovim podpisom, na ta način, da pride del štampilje ali podpisa na papir.
Računski kolek mora nalepiti na inozemski račun prejemnik računa v tuzemstvu.
K0LK0VNA DOLŽNOST BLAGAJNIŠKIH BLOKOV OZ. LISTKOV.
V trgovskih in obrtniških obratih običajni trgovski listki, ki se izročajo odjemalcem, ki kupijo blago, proti takojšnjemu plačilu, so zavezani računskemu kolku, ako vsebujejo podatke o prodanem blagu in o ceni in ako je iz listka posneti ime tvrdke, ki jo blago prodala. Pri tem je brez pomena, ako ni razvidno iz listka ime
kupca, ker je račun tudi brez te označbe zavezan računskemu kolku.
KAZENSKA DOLOČILA.
Ako se računski kolek sploli ne plača ali ne prilepi in uniči na predpisani način, se kaznuje izdajatelj in prejemnik računa s petkratnim zneskom neplačane takse. Poleg tega mora plačati še redno takso in takso po tar. post. 229.
Plačilo te kazni ni vezano na subjektivno krivdo ali namen prikrajšanja, ampak se pobere vsakokrat, kadar se račun sploh ne kolkuje ali računski kolek napačno prilepi in uniči. Vpošteva se torej vedno in edino le objektivni položaj.
Trgovsko sodišče.
Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič:
Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere.
(Nadaljevanje.)
Predvsem je opozarjati, da tudi zvišanje takih, v bistvu sicer odškodninskih rent predvideva čl. 89 gori navedene uredbe z dne 21. junija 1920, Ur. 1. št. 296, ki se glasi: »Pri obvezah za plačevanje vzdrže-valnine, bodisi, da so ustanovljene s sodno razsodbo ali drugače, ima oni, ki prejema v/.drževalnino, pravico, da v roku šestih mesecev od razglasitve te uredbe zahteva povišek vzdrževalnine skladno s sedanjimi cenami in s povišanimi prihodki onega, ki plačuje vzdrževalnino.« V konkretnem praktičnem slučaju so naša sodišča v vseh treh stopnjah (odločba stola sedmorice, od. D v Zagrebu z dne 10. januarja 1922, Rv 526/21) uporabile. gorenji člen uredbe 21. junija 1920 ter ugodila zahtevku po zvišanju take rente. — Stvarni položaj tej pravdi je bil približno sledeči: Delavka v mlinu K. G. je tekom obrata zadobila v času pred svetovno vojno tamkaj slučajno težko pohabljenje, da ji je bila s tem trajno odvzeta delazrnožnost. Posestnik mlina je bil z ozirom na dejstvo, da omenjena delavka ni bila po določilih zakona z dne 28. decembra 1887, drž. zak. št. 1 ex 1888, zoper nezgode zavarovana, že pred vojno obsojen, da trajno plačuje vzdrževalnino mesečnih 20 K 40 v. Zanimivo je, da je že v letu 1917, ko je vrednost denarja že izdatno padla, se oglasila poškodovanka z zahtevkom po povišanju te vzdrževalnine. A ta zahtevek se ji je bil po končni sodbi vrhovnega sodišča na Dunaju z dne 24. septembra 1918, RV VI 107/18, odbil. Ko se je potem z ozirom na gorenji člen uredbe z dne 21. junija 1920 zopet obrnila pohabljena delavka do sodišča z zahtevkom, da se vzdrževalnina zviša na mesečnih 400 K, so pa sodišča temu zahtevku ugodila, in sicer stol sedmorice v Zagrebu, od. B iz (izvlečkoma) sledečih razlogov: »Pod-sodna razsoja da je pravilna, kolikor izreka uporabnost člena 89 citirane uredbe na navzočno pravdo. Ta člen se nanaša na dopustnost povišanja vzdrževalnin. Revizija tožite-ljičinemu zahtevku odreka svojstvo vzdrževalnine. Toda se to njeno pravno stališče ne prilega stvarnemu položaju. Prvo sodišče uvršča tožečo stranko pod one nesrečnike, kateri so brezpogojno — ker nesposobni za vsak pridobitek — navezani na mesečne prispevke, kojih višina se je bila določila v času pred vojno, ko še ni bilo računati z možnostjo vojne in z njo združenimi posledicami. Za vzdrževalnino je po naravnem pomenu besede šteti sleherno ponavljajoče se plačilo, katero služi vzdrževanju, to je prehrani osebe. Da bi citirani člen 89 imel v mislih le vzdrževalnine, izvirajoče iz rodbinskega razmerja, za tako razlago ni najmanjše opore. Te prave razloge pojma vzdrževalnine ni moč pobijati z vidika protislovja med izrazoma »vzdrževalnina« in »renta«.
VII.
Gorenja izvajanja vodijo neposredno do razmišljevanja, kak vpliv da ima premenjena, to je znižana vrednost denarja na odškodninske zahtevke razne vrste. Kakor znano loči zakon (§ 1295 o. d. z.) škodo, storjeno po kršitvi pogodbenih dolžnosti, od škode, storjene po protipravnem dejanju brez ozira na kako pogodbo. Poudarjati je tu še določbo § 1489 o. d. z., po kateri je odškodninske zahtevke oboje vrste uveljavljati v treh letih, štetih od onega trenutka naprej, ko je oškodovani zaznal za škodo in pa za osebo oškodovalca.
Zastaralna doba treh let se je pri nas v Sloveniji podaljšala glede škode, storjene z ozirom na pogodbe, tako, da je zastaralna doba po 8 1489 o. d. z. določena, potekla šele z dnem 31. decembra 1921, čeravno je triletni rok dejansko že preje minul (prim. zak. z dne 30. januarja 1922, Ur. 1. št. 215, ki potrjuje naredbe od 31. jan. 1919, št. 340, 18. dec. 1919, št. 811, in od 20. dec. 1920, št. 465 Ur. 1.)
Avstrijsko vrhovno sodišče (odločba z dne 19. decembra 1922, Ob H 1088) je naziranja, da zvišanje odškodninskih zahtevkov, posebno bo-lestnine zgolj z ozirom na padlo vrednost denarja ni dopustno, marveč da je za višino bolestnine merodajen le nominalni znesek, ki bi ga bilo priznati v času, so nastale in trajale zadevne bolečine. Na videz je ta izrek popolnoma pravilen, v isiini pa dela krivico oškodovancu, ki ni takoj prejel v dobrem denarju bolestnine, temveč je moral nanjo čakati več let, potem naj bi bil pa primoran, prejeti bolestnino v isti višini, pa v večkrat zmanjšani vrednosti denarja.
Pozdravljati je tu nasprotno stališče naših sodišč. Prva taka sodba prizivnega (višjega deželnega sodišča v Ljubljani) in njo potrjujoča odločba stola sedmorice, od. B v Zagrebu (19. septembra 1922, opr. št Be I 41/22—6; 27. februarja 1923, opr. štev. Rv 15/23—1) ima sledečo predzgodovino: Začetkom leta 1917 je povodom velike železniške nesreče pri Zagorju ob Savi zadobil trgovec iz Osjeka I. S. izredno težke poškodbe. Vložil je na podlagi takozvanega jamčevalnega zakona z dne 5. marca 1869, drž. zak. št. 27, zoper južno železnico že v letu 1917 tožbo, da se mu prizna primerna odškodnina po smislu § 1325. o. d. z. Zahteval je tedaj poleg drugih zahtevkov na bolestnim 80.000 K. Pravda se je po zavlekla, ker se je najprej razpravljalo in odločilo na vseh treh stopnjah o pravnem temelju zahtevka. .Sele v letu 1921 se je razprava mogla nadaljevati tudi glede posameznih odškodninskih zahtevkov, ko je bil v gorenji točki tožitelj zmagal. Tožitelj je pa svoje odškodninske zahtevke, dasi je od časa dobljene poškodbe preteklo že mnogo več kol tri leta, ob nadaljevanju pravde izdatno zvišal. Izvajal je, da je vrednost denarja padla med tem najmanj kar desetkrat ter je zvišal le zahtevek na bolestnim, na 800.000 Kj. V istini se mu je pod tem naslovom priznalo na prvi stopnji 300.000 KJ. V tej točki je bila pr-vosodna sodba potrjena po višjih inštancah z bistveno sledečo utemeljitvijo. »Obema prizivoma je bilo odreči vsak vspeh, kolikor pobijata prvosodni izrek glede zneska 300.000 kron na bolestnim, ki je bila priznana. Predvsem je pritrditi z ozirom na izvajanja toženkinega priziva pravnemu stališču prvega sodišča, da so merodajni za odmero bolestnine ne le poškodba sama v onem trenutku, ko jo je tožitelj zadobil, temveč tudi vsi nasledki te poškodbe. Izrecno in nepobijana stvarno zakljuiuje prvo sodišče, da ponovnih operacij in lečenja, ki je segalo še v leto 1920, ni zakrivil tožitelj sam. Vse bolečine, ki jih je utrpel tožitelj, tvorijo do končanega popolnega ozdravljenja nepretrgano verigo, niti trdilo se ni, da bi v katerokoli dobi te bolečine ne imele neposredne vzročne zveze s prvotnimi dne 16. januarja 1917 nastalimi poškodbami.
(Dalje sledi.)
Trgovina.
Za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in čehosJOvaško. V uradnih krogih se zatrjuje, da so se pogajanja med Italijo in čehoslovaško, katera so bila pretrgana o priliki božičnih praznikov, /_opet pričela. Z ozirom na ta pogajanja se poroča uradno io~le: Znak dobrega poteka pogajanj med Italijo in Čehoslo-vaško sta brzojavki, ki sta si jih izmenjala 4. in 14. januarja zunanji minister Beneš in italijanski ministrski predsednik m kjer je prišla do izraza prisrčnost, v kateri se nadaljuje delo obeh delegacij. Tu sc je tudi izrazilo skupno prepričanje, da bo na teh pogajanjih dosežen uspeh, ki bo omogočil obema ■državama koristno sodelovanje na gospodarskem polju ter okrepil že obstoječe prijateljske odnošaje.
industrija.
Industrija rib v Dalmaciji. Leia 1922. je bilo nalovljenih v Dalmaciji 1,790.440 kilogramov rib. V 13 tovarnah v Dalmaciji je bilo predelanih 210.800 kg rib.
Na trg je prišlo 436.713 komadov konzerv. Večina teh izdelkov je šla v inozemstvo.
Premogovna industrija Češkoslovaške.
V	teku tretjega četrtletja se je kopalo premog iz 132 in lignit iz 207 jam. V Premogovnikih je bilo zaposlenih 69 tisoč 79 delavcev in pri izkopavanju lignita 40.032 delavcev. Izkopanih je bilo v tej dobi 1,944.151 ton premoga (to je
39	procentov manj, nego v drugem tromesečju). Vsega skupaj se je izkopalo v tretjem tromesečju 4,331.334 ton na-pram 7,276.550 tonam v drugem tromesečju. Produkcija premoga je bila resno oškodovana zbog stavke delavcev, ki je trajala od 20. avgusta do 7. okto-4)m, t. j. 41 dni. Izvoženih je bilo v tretjem tromesečju lanskega leta 282.714 ton premoga in 348.962 ton lignita. V istem času se je uvozilo 285.687 ton premoga in 8471 ton lignita.
Elektrarna na Fali. — Pod naslovom +Elektrowerke A. O. Basel« se je ustanovila z glavnico 20 milijonov dinarjev švicarska družba, ki prevzame ddnice štajerske električne družbe v Gradcu in -;elektrarne na Fali.
Obrt.
Obrtniško zborovanj® v Celju. Na poziv Ob česlo venskega obrtnega drštva v •Celju se jo 17. t. m. vršilo v Celju zborovanje pridobitnih slojev, na katerem se je zbralo izredno mnogo obrtništva iz Celja, kakor tudi iz Savinjske doline, Trbovelj in Brežic, tako da je bila dvorana Narodnega doma nabito polna. Na zborovanju je govoril predsednik dru- ! štva Ivan Rebek o izgledih obrtništva za bodočnost. Orisal je dosedanje živahno delovanje obrtnega društva in navajal mloge obrtniških organizacij za bodoče leto. Posebno ostro je pri tem žigosal ono ogromno večino obrtnikov, ki stoje iz ničevnih razlogov izven društvenih organizacij in s prekrižanimi rokami čakajo na sadove požrtvovalnega dela maloštevilnih zavednih tovarišev. Predlagal je resolucijo, v kateri se zahteva čimprejšnjo ustanovitev v ustavi zajamčenega gospodarskega sveta pridobitnih ■slojev. Drugi govornik g. Ivan Bizjak, .predsednik Zveze obrtniških društev, je poročal o obrtniških zahtevah glede naših zavarovalnih zavodov. Predavanju je sledila zelo živahna debata, katere so se udeležili tudi navzoči blagajniški zdravniki. Nato je poročal obrtni zadružni komisar g. Založnik o važnosti' volitev v cenilno komisijo.
Davki.
Volitve v dohodninske komisije.* V i.jubljani se je pri davčni administraciji udeležilo volitve v dohodninsko komisijo 496 davkoplačevalcev; od teh jih je 494 volilo kanditatno listo združenih gospodarskih organizacij. Izvoljeni so torej za člane: g. Jelačin st., g. Sušnik in g. Toni, za namestnike pa: g. Rozman, g. Medic in.g. Kregar. — Pri davčnem okrajnem oblasfvu v Ljubljani, kjer so volili okoličanski davkoplačevalci, je bila udeležba še živahnejša. Po uradnih podatkih se je volitve udeležilo 740 volilcev, od katerih je oddalo svoje glasove 475 volilcev za kandidatno tisto
* Uredništvo ponovno prosi tajništva tudi vseh drugih gremijev in zadrug, da mu naznanijo imena izvoljenih članov in namestnikov, da bo moglo sestaviti popolno tisto izvoljenih za celo Slovenijo.
združenih gospodarskih organizacij, 265 volilcev pa za kandidaino listo Samostojne kmetijske stranke. Iz Vrhnike si-ccr še nimamo popolnoma zanesljivih poročil, a po cenitvi je tudi tu dobila gospodarska kandidatna lista večino, iako da je gotovo, da je prodrla v političnem okraju Ljubljana-okolica lista, ki so jo postavile združene gospodarske organizacije.
Davčne reforme v naših sosednjih državah. — V Avstriji sc davčni zakoni in davčna meriia od leta do leta prilago-dujejo izpremenjenim razmeram in potrebam države. Sedaj se bavi finančno ministrstvo z noveliranjem premoženjskega davka, občne pridobnine, dohodnine in davka na poslovni promet od efektov, valut, bank. Premoženjski davek se bo pobiral od fundiranih dohodkov in bo znašal pri zemljiščih 4.5%, pri glavniški imovini 6% in obrlih 3% od dohodkov, ugotovljenih za dohodnino. Občno pridobnino se ne namerava nadalje odmerjali po srednji donosnosti, ampak po čistem dohodku, ugotovljenem za doliodnino. Sistem kontingenti-ranja se odpravi. Davčni postavek bo znaša! praviloma 10%, pri prostih poklicih in malih trgovskih in obrtniških obratih pa 6%. Kdor ne bo zavezan dohodnini, bo plačeval minimalni davek. Pri dohodnini je zvišan davčni minimum od 600 na 800 enot, najvišji poslavek v tarifi pa znižan od 60% na 45%. - Na Češkoslovaškem so sc koncem 1. 1923. novelirali zakoni o davku na poslovni promet, o davku na sladkor in o trans-porlnih davkih. Najvažnejšo izpre-membo vsebuje novela o davku na poslovni promet, ki daje ministrstvu financ pooblastilo, da pobira ta davek tudi od uvoza, ako bi inozemska konkurenca na Češkoslovaškem onemogočala konkurenco Cehom samim zaradi tega, ker se od uvoza ne plačuje davka na poslovni promet.
Denarslvu.
Obtok bankovcev. — Koncem leta
1920. je znašal obtok bankovcev v Avstriji 31 milijard, na Češkoslovaškem
11.209 milijonov, na Ogrskem 14.308 milijonov in pri nas 4£83 milijonov, koncem leta 1922. v Avstriji 4080 milijard, na Češkoslovaškem 9406 milijonov, na Ogrskem 75.887 milijonov in pri nas 5040 milijonov, koncem leta 1923. pa v Avstriji 7126 milijard, na češkoslovaškem 4346 milijonov, na Ogrskem 931.337 milijonov in pri nas 5790 milijonov.
Carina.
Carinski dohodki. V decembru 1923 | so znašali naši carinski dohodki skupaj 132,775,917 Din (v decembru 1922 pa 102,257.00 Din); v novembru 1923. leta
155.000.000 Din (1922. leta 106,000.000 Din) v oktobru 1923. leta 183,000.000 Din 11922. leta 118.000.000 Din); v septembru 1923. leta 155.000.C00 Din (1922. leta
119.000.000 Din, a avgusta 1923. leta
175.000.000 Din (1922. leta 130,000.000 Din), v juliju 1923. leta 131.000.000 Din (1922. teta 92,000.000 Din).
Zahtevajte povsod našo domačo
KolSnslco cikorijo
izvrsten pridatek za kavo.
Promet.
Poštni promet ob progi Rakek—Stari Irg. Gotovo se nam poštno ravnateljstvo čudi, da molčimo in da se zadovoljujemo z nerednim poštnim prometom med Rakekom in Starim trgom. Kraji, ki so že po naravi odrezani takorckoč od sveta, so dobili šc po milosti ravnateljstva tako zvezo, da prihaja k nam pošta komaj vsak drugi dan. Svoječasno je poštno ravnateljstvo poizvedovalo, če ne bi kazalo vpeljati zveze, kakor so bile pred vojno, vendar smo mnenja, da je bilo to le pesek v oči javnosti, če pomislimo, da se ne more vzdržati niti tako važnih zvez, kakor je proga Rakek —Stari trg. Ker so pa vsi kraji ob tej progi obmejni kraji, bi država pač morala gledati na to, da bo med temi kraji poštni promet brezhiben. Zbog tega nikakor ne moremo razumeti postopanja poštne uprave, ki ne kaže prav nobenega razumevanja za živtjenske interese naših krajev. Uprava naj poveča
aviodružbi malenkostni pavšal, če ni mogoče drugače, vsaj v zimskih mesecih, da bo ta mogla oskrbovati vsakdanje vožnje. To bi lahko poštna uprava že davno sama uvidela, in njena dolžnost je, da takoj odpomorc temu nedo-statku, ki se raz gospodarsko stališče ne da niti kvalificirati. Upamo, da se ne bo skušalo pri nas uveljavljati mace-donskih razmer. — V pojasnilo pripomnimo, da leže ob fej progi naslednji poštni uradi: Cerknica, Begunje, Sv. Vid, Grahovo, Nova vas, Lož, Stari trg. Torej sedem poštnih uradov v šestih občinah, ki so v tem oziru res zavidanja vredne.
Otvoritev telefonske centrale v Mengšu. Pri pošti in telegrafu Mengeš je bila dne 24. decembra p. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkravni promet z omejeno dnevno službo (I).
Zvišanje železniške ležarine. Generalna direkcija državnih železnic je sklenila povišati od 1. februarja pristojbine za ležarino v kolodvorskih skladiščih m sicer v Bosanskem Brodu, Sarajevu in Gružu od 40 na 50 Din, v ostalih postajah od 20 na 30 Din, na otvoreni progi pa od 10 do 15 Din za kvadratni meter.
Nov pravilnik za poštno-telegrafsko šoto v Beogradu je izdelalo ministrstvo pošte in telegrafa. Po tem pravilniku jc uvrščena ta šola v vrsto srednjih šol, v katero se bodo sprejemali 16 do 25 let slari dijaki, ki so absolvirali najmanj 6 razredov gimnazije. V tej šoli se bo poučevalo geografijo, matematiko, knjigovodstvo, od živih jezikov nemški in francoski in drugi predmeti. Vsi učenci te šole, ki bo trajala dve leti, bodo štipendisti ministrstva pošte in telegrafa. Znesek štipendij se bo določil pozneje. Šola bo nastanjena v posebnem novem poslopju, ki se že gradi in bo dovršena do meseca avgusta, da se bo meseca septembra vršil šolski pouk že v novem poslopju.
Izprememba okoliša pri poštah Trzin in Mengeš. S 1. februarjem 1924 se izloči občina Loka (vasi Loka in Na Gmajni) iz okoliša Trzin in priklopi pošti
Mengeš.
^_\]1
VSAKEGA
■
B
81
H
n
c
ra
«
e
ni
M
■
■
m
m
■
■
91
gospodinjstva jc dobro milo, znto n zahtevajte povsod edino Se g£
MILO „GAZELA“ S
od katerih nima zavod nič, oškodovana pa sta službodajalec, ker nima stalnih poslov, a ravno tako tudi službojema-lec, ker ne dobi stalne plače, ako sploh še dobi službo. To skrajno nezdravo razmerje birokratičnega centralizma vsivarja v Mariboru na račun sovraštva proti vladi tudi v splošnem že take posledice, da je dolžnost tudi oficijelne Ljubljane, da iz naslova iskrenejih medsebojnih odnošajev napravi konec tem škandaloznim razmeram. K temu še pripomnimo, da napravi to nasilje zelo slabo kri tudi glede vporabe premoženja. Maribor plačuje milijone za centralo, od katere nima niti vinarja in niti toliko, da bi se mariborska ekspozitura, ki je last bivše okrajne bolniške blagajne, vsaj za silo popravila. Tudi uradni-štvo te nesrečne ekspoziture zelo trpi radi neinformiranosti krogov služboda-jalcev, ki mislijo, da je tukajšnji urad kriv zavlačevanj plačilnih nalogov, ki jih v bodoče sploh ni mogoče več rešiti.
Dopisi.
Protest proti uradu za zavarovanje delavcev. Iz Maribora nam pišejo: Od vseh strani, kjer zaposlujejo uslužbence, bodisi uradnike, delavce ali posle, prihajajo pritožbe radi ponesrečenega sistema centralizacije bivše bolniške blagajne (sedaj urad za zavarovanje delavcev) centralistična uprava se je izkazala kot popolnoma ponesrečena. In to tudi v škodo zavodu samemu. Tukajšnji urad se smatra namreč samo kot ekspozitura Ljubljane, ki prevzema prijave in odjave, ne more pa nič samostojnega izvršiti. V vseh slučajih prijav se dogaja, da dobijo službodajalci šele Čez mesece račune, oziroma plačilne naloge za nazaj, čeprav v mnogih slučajih dotičnega prijavljenca že zdavno ni več pri službodajalcu. Plačilni nalogi padejo v vseh teh slučajih — ker navadno dotičnega uslužbenca ni več mogoče najti, le v breme službodajalca. Tudi so vplačila visoko pretirana in kot taka pogubonosno vplivajo na vzroke brezposelnosti, na drugi strani pa tudi v škodo zavoda samega. Ljudje se namreč branijo najemati stalne uslužbence in se zatekajo k raznim pripomočkom
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Razne.
Priprave aa zborovanje gospodarskih krogov v Zagrebu. Kakor smo že poročali, se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. v Zagrebu veliko manifestacijsko zborovanje gospodarskih krogov. Ker se bodo tega zborovanja udeležili tudi številni zastopniki gospodarskih krogov Slovenije, je posetil preteklo nedeljo tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu g. dr. Adolf Čuvaj našo Trgovsko in obrtniško zbornico, kjer se je vršil pod predsedstvom g. I. Kneza informativen sestanek. Na sestanku, katerega so se udeležili poleg gg. tajnikov zbornice, tudi še gg. ing. Šuklje in dr. Golja imenom Zveze industrijcev, ter g. Ivan Jelačin ml. imenom Zveze gremijev, se je podrobneje razpravljalo o programu zborovanja, ki smo ga svoječasno v našem listu že priobčili ter o predpripravah za zborovanje, kakor glede prenočišč i. dr.
Pregovori glede Reke. Po zatrdilu dobro informiranih političnih krogov je dosežen med obeuia vladama popoln sporazum in to v vseh temeljnih točkah. Obstojajo še nekatere detajlne diference glede meje na severu v okolici vasi Drenovo. Diference obstojajo tudi glede gospodarskih odnošajev med Reko in zaledjem. Na sestanku v Rimu bosta g. Pa-šič in dr. Ninčič osebno rešila z g. Mussolinijem vprašanje gospodarskih ugodnosti, ki se imajo Reki privoliti od naše strani. G. Mussolini je namreč izrazil v Beogradu željo, da naj se da Reki, isti gospodarsko-politični režim v okvirju današnjega >eorpusa separatuma«, kakor Zadru v smislu santinagheriskih konvencij. G. Mussolini utemeljuje to svojo zahtevo s tem, da ne gre na severu več meja po določilih rapallske pogodbe, ki je Reki določevala »corpus sepa rakun« ter je treba mestu Reki zavarovali preskrbo in prehrano iz zaledja, kakor je to storjeno za Zader.
Naša vlada in reška država. Predsednik reške konstituante Zanella namerava baje zahtevati od Društva narodov, da se izvrši registrirana rapallska pogodba, posebno člen 4, ki govori o ustanovitvi neodvisne reške države. V zvezi s temi vestmi se je izvedelo, da stoji naša vlada na stališču, da je reška država bila ustanovljena samo na papirju in da v resnici ne obstoji. Zato je naša vlada v nobenem slučaju še ni priznala. Naši vladi je g. Zanella popolnoma indiferenten.
Gozdarstvo v Sloveniji. Pod tem naslovom smo v številki 148. lanskega letnika poročali, da se je sestavila v ministrstvu šum in rudnikov posebna komisija, ki ima nalogo, da v najkrajšem času pregleda gozdne komplekse v Sloveniji in sestavi natančno poročilo
o	stanju gozdarstva v Sloveniji. Kakor smo obveščeni, ta vest, ki smo jo prevzeli iz hrvatskih listov, ne odgovarja resnici. Stanje gozdarstva pri nas je itak do podrobnosti proučeno.
Pristajanje francoskih ladij v ruskih pristaniščih. Ker je francoska vlada odredila, da smejo ladje Zveze sovjetskih držav pristajali le v lukah Havie, Dunkerque in Marseille, je sovjetska via-da zaprla francoskim ladjam vse luke, razen Novorosiska, Batuma in Odese.
Podražitev preživljanja na Poljskem.
V	decembru 1923 so se stroški preživljanja povišali v Varšavi za 171.36% in v Krakovu za 209.38%.
Naš indeks za življenske potrebščine je znašal v letu 1923 v januarju, oz. oktobru: za kruh 2330 oz. 2000, za moko 2666 oz. 2333, za goveje meso 1166 oz. 1500, slanina 2250 oz. 3437, mast 2168 oz. 2070, mleko 1666 oz. 1666, maslo 4000 oz. 4250, krompir 3000 oz. 1333, fižol 2330 oz. 3333, jajca 1600 oz. 2200, sladkor 2083 oz. 1666, kurivo 2000 oz. 1833. Povprečna indeksna številka na-pram zlati pariteti je znašala v januarju 125.1, v februarju 104.2, v marcu 119.5, v aprilu 120.3, v maju 115.5, v juniju 113.6, v juliju 118.3, v avgustu 120.9, v septembru 121.6, v oktobru 138.5.
Kaj vse pomeni vztrajno delo. Lansko leto ob istem Času smo imeli priložnost, da zaznamujemo obletnico novega beograjskega podjetja »Argus«, katero ima poleg ičsto informativne strani, ki pa je popolnama dorasla vsem današnjim modernim potrebam, tudi odsek za pregled celokupnega jugoslo venskega tiska, iz katerega zbira poedine članke in notice ter jih dostavlja onim, ki se jih tiče ali jih mogoče zanima. Ako prav smo že ob tej priliki pozdravili osnutek te nove v vsakem pogledu zelo koristne in-situaclje, vendar smo dvomili, da se bo ona tudi obdržala, kajti take novosti se pri nas zelo težko udomačijo. Ali, zahvaljujoč »Argusovim« ustanoviteljem, in njihovem vztrajnem delu, kateri niso hranili s trudom in materijelnimi žrtvami, >Argus«, ne samo da se je obdržal na početni višini, on se je povzdignil do najpopolnijih ustanov te vrste na zapadu in tako prodrl v vse vrste družabnih slojev, kateri mu pristopajo z največjim poverenjem. Dobro organizirana obve-štajna služba, kakor je n. pr. »Argusova« je vedno koristna za publiko ali še nikoli ni bila od tako velike važnosti in potrebe, kakor je to dandanes potrebno posebno za poslovni svet, kateri bi bil po tolikih polomih raznih denarnih zavodov, trgovskih in industrijalskih podjetij, v veliki zmoti in nevednosti, da ni »Argusac, kateri kakor neki barometer jpokazuje pravo stanje in tako paralizira
vse one vesti, ki od časa do časa vznemirjajo ljudstvo. Dobivši zasluženo zaupanje pri publiki, »Argus* je pred kratkim pristopil še k upeljavi nove zelo koristne ustanove, a to je posredovanje pri udaji in ženitbah. V teku nepolnih šestih mesecev združil je na desetine parov, ki so se spoznali z njegovim posre, dovnajem in žive sedaj srečno skupno življenje. — Želimo »Argusovini« ustanoviteljem, da vzdržujejo v svojem delovanju in nam tudi prihodnje leto nudijo priložnost zabeleževati kako slično »Ar-gusovo« novost.
)BUDDKA< [
mmmii
i TKADE MARK C
Tržna poročila.
Tržne cene v Ljubljani (dne 15. januarja 1924). Govedina: v mesnicah po mestu 22 do 28 Din, 1 kg govejega mesa 1. 20 do 26 Din, I kg govejega mesa II. 18.50 do 22 Din, 1 kg jeier 23 do 28 Din, 1 kg loja 10 do 24 Din; teletina:
| 1 kg telečjega mesa I. 31 do 50 Din, j 1 kg telečjega mesa II. 29 Din, 1 kg je-I ter 29 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega j mesa I. 35 Din, I kg jeter 35 Din, 1 kg slanine trebušne 38 do 50 Din, 1 kg slanine ribe in sala 39 do 50 Din, 1 kg slanine na debelo 34 do 37 Din, 1 kg masli amer. 32 do 36 Din, 1 kg šunke (gnjati) domače 47.50 do 55 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 53 do 74 Din, 1 kg hrenovk
43 do 50 Din, 1 kg safalad 42 do 46 Din. j Perutnina: 1 piščanec majhen 15 do 20
dinarjev, 1 piščanec večji 20 do 25 Din, ! raca 35 Din, 1 nepitana gos 80 Din. Divjačina: 1 divji zajec 60 do 80 Din. Ribe: 1 kg ščuke 35 Din, 1 kg postrvi
40	Din. Mleko, maslo, jajca in sir: 1 liter mleka 3 do 4 Din, 1 kg surovega masla 55 do 60 Din, 1 kg čajnega masla 70 do 80 Din, 1 kg masla 60 Din, 1 kg bohinjskega sira 60 do 65 Din. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 8 Din, 1 kg jabolk I. 7 Din, 1 oranža 1.50 do 2 Din.
j Cene dne 15. januarja 1924 špecerijskemu blagu v Ljubljani. 1 kg kave Portoriko 60 do 65 Din, 1 kg kave Santos
44 do 50 Din, 1 kg kave Rio 36 do 40 dinarjev, 1 kg pražene kave I. 90 do 100 Din, 1 kg pražene kave II. 56 Din,
1 kg pražene kave III. 46 do 48 Din, 1 kg | kristalnega, belega sladkorja 20 Din, '
1 leg sladkorja v kockah 22 Din, 1 kg j riža 1. 11 do 14 Din, 1 liler namiznega j olja 25.50 do 28 Din, 1 liter vinskega kisa 2.50 do 3.50 Din, 1 kg testenin 1. j. 18 do 20 Din, 1 kg testenin II. 11.50 do j 12 Din.	\
5r
Cene žitu na ljubljanskem trgu 15. t. m. ■
g pšenice 410 Din, q rži 340 Din, g ječ- j mena 330 Din, g ovsa 295 Din, g prosa j 360 Din, g nove sušene koruze 325 Din, j g ajde 325 Din, g fižola prepeličarja j 750 do 800 Din, g graha 500 Din, g leče j 1.100 Din.
!
Tržne cene v Celju 15. januarja 1924. j
Govedina: v mesnicah I. 25, II. 23, na j trgu 1. 24, 11. 20. Teleinina: I. 35, II. 30. j Svinjina: prašičje meso I. 35, II. 30, mast j amerikanska 39, domača 44, šunka 45. j Mleko 4, surovo maslo 60, čajno maslo j 88, jajce 2—2.25. Kruh: beli 1 kg 7, črni ! 6. Moka: »00« 6.20, »0« 6, »2« 5.60, »4« i 5.30. Špecerijsko blago: kava Portori- j ko 64, Santos 50, Rio 40, kristalni slad- j kor 20, v kockah 23, riž 1. 11 — 14.50, il. i 6.25—8.75. Kurivo: črni premog 51, rjavi j 26.50, kub. meter trdih drv 140—150, mehkih 112—120. Krompir 1.25.
Tržišče mineralnih olj. V Curihu je osnovan ogromen in močan nafta-kon-cern s sodelovanjem Itugo Stinnesovc-ga koncerna in važnih nemških in inozemskih podjetij te vrsle. Temu koncernu je blizu tudi že ruska petrolejska industrija. Čuje se, da je tudi Schelova grupa stopila v akord z novim petrolejskim Irustom. Preddela Stinnesa za preskrbovanje Nemčije s petrolejem so zelo važna tudi za nadaljni razvoj svetovnega trga s petrolejem. Pripomniti je treba, da je veliki ameriški petrolejski trust »Slandard Oil« zavzel ngpram novi grupi neprijateljsko stališče, dočim se nameravajo meksikanska podjetja isti pridružiti. Tržišče nafte je čvrsto ter se velike spremembe v cenah ne morejo beležiti. Na tržiščih petroleja in parafina je opažati čvrsto tendenco. Ameriški parafin notira v Hamburgu 11 Din, poljski na poljsko-nemški meji 9.50 Din. Bencin ima istotako čvrsto tendenco, kar se pripisuje v prvi vrsti povišku izvozne carine, ki se mora plačevati v angleških funtih. V Avstriji je indeksna številka v detajlni trgovini petroleja povišana od 2500 na 3000 aK. Povišanje j jc pripisovati ustavitvi tankovega pro- J meta iz Rumunije, kakor povišanju poljskih in avstrijskih voznih stroškov na železnicah v začetku letošnjega leta.
Državna borza dela. Pri vseh državnih borzah dela v Ljubljani, Mariboru in Ptuju je iskalo v tednu od 6. do 12. januarja 1924 dela 248 moških in 80 ženskih delavnih moči Delodajalci pa so iskali 122 moških in 57 ženskih delavnih moči. Posredovanj pa se je izvršilo 153. — Promet od 1. do 12. januarja 1924. izkazuje 1249 strank in sicer 548 delodajalcev in 700 delojemalcev. Posredovanj se jp izvršilo 217. — Dela iščejo: Pri Drž. borzi delu v Ljubljani: 13 rudarjev, 8 vrtnarji, 2 kovača, 6 stavb, kjučavn., 2 kleparja, 1 železolivar, 9 strojnih ključavničarjev, 1 automehanik, 4 mehaniki, 2 elektro-monterja, 15 mizarjev, 2 kolarja, 2 sodarja.
1 žagar, 1 sedlar, 3 tapetniki, 4 krojači, 4 čevljarji, 11 pekov, 3 mesarji, 1 natakar, 10 zidarjev, ,2 vodovodna inštalat., 3 tesarji, 4 slikarji, 7 strojnikov, kurjačev, 40 delavcev. 5 trgov, sotrudn., 1 železolivarski delovodja,
2 strojna tehnika, 2 oskrbnika, 1 prejemnice lesa, 3 knjigovodje, 21 pisar, moči, 3 skladiščniki, 1 glasbenik, 21 slug, čuvajev, 36 vajencev, 1 vzgojiteljica, 3 kontorislinje, 3 trgov, sotrud., 1 restavracij, blagajničarka, 3. natakarice, 1 gostil, kuharica, 1 modistinja, 2 šivilji, 10 delavk, 1 hišnica itd. — Pri Državni borzi dola v Mariboru: 3 gospodinje.. 37 hlapcev, 16 viničarjev, 4 ekonomi, 7 rudarjev, 1 vrtnar, 2 kamnoseka, 2 opekarja.
1 lončar, 2 orodna kovača, 7 podkovnih kovačev, 1 kotlar, 7 stavb, in stroj, ključavničarjev, 5 mehanikov, 1 delovodju za žago, 15 mizarjev, 1 kotlar, 1 sodar, 1 lesni strugar.. 5 žagarjev, 2 usnjarja, 5 sedlarjev, 102 šivilje, 10 krojačev, 14 čevljarjev, 4 mlinarji, 14 pekov, 1 mesar, 14 natakarjev, natakaric, 2 kuharja, 6 zidarjev, 5 slikarjev, 8 tesarjev.
1 skladiščnik, 4 strojniki, 157 tov. pomož. delavcev, delavk, 7 slug, 16 trgov, pomoč., 1 šofer, 1 strojevodja, 27 pisar, moči, 21 vzgojiteljic, 3 preglednike jajc, 1 boln. strežnica. 110 gospodinj, kuharic, služkinj, sobaric, po-strežnic, 6 kontoristk itd. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: 1 ekonom, 12 polj. delavcev, hlapcev, viničarjev, 1 rudarski paznik, 1 kamnosek, 3 kovači, 6 ključavničarjev, l elektromonter, 1 zobotehnik, 2 mizarja, 1 sodar, 1 usnjar, 3 sedlarji, 2 strojnika, 2 kurjača, 1 sluga, 1 nočni čuvaj, 1 trgov, pomočnik, 1 skladiščar, 5 dninarjev, 1 hišni hlapec, 2 prodajalki, 7 služkinj, 24 vajencev, vajenk itd. — V delo sc sprejmejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 10 rudarjev.
1 viničar, 1 železostrugar, 1 kovotlačitelj; 1 autogenični varilec, 1 pohištveni mizar, 1 modelni mizar, 3 lesni strugarji, 2 čevljarska delovodja, 1 sodavičar, 2 dimnikarja, 21 vajencev, 1 perfektna sobarica, 6 služkinj, 1 kmečka dekla. — Pri Državni borzi dela v Maribora: 74 hlapcev, dekel, 9 viničarjev, 3 Švicarji, 3 vrtnarji, 1 ključavničar, 2 urarja.
2 kolarja, 4 žagarji, 3 pleskarji, 1 tkalec, 1 brivec, 28 vajenk, 1 frizerka-manikerka, 1 dojilja, 1 konioristinja, 30 šivilij za obleke.
3 vzgojiteljice, 2 varuške, 2 postrežnice, 20 kuharic, 27 služkinj, 4 sobarice itd. — Pri Držami borzi dela v Ptuju: 13 poljed. delavcev, viničarjev, 1 vrtnar, 1 lončar, 1 ključavničar: 1 mizar, 1 kolar, 1 strugar, 30 ple-turjev, 1 trgov, sotrudnik (železne stroke), 3 dninarji, 8 kmečkih dekel, 2 kuharice, 2 sobarice, 5 služkinj, 11 vajencev raznih strok
MMl JSEiH USTI
Veletrgovina
A.Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
: Ceniki na razpolago.
A.
I	Oglašajte v 0
IiiisIm I ^ listi —: ■■■■■■■■■■■■■
Pristopajte kot član k društvu
1
Prvorazredni moderni brzo-pisalnl stroj
STOEWER - RECORD
Vrhunec finomehanike.
Zastopstvo:
Ludovlk Earaga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./I.
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA SkrIua IN ELEKTRARNA DRUŽBA Z.O.Z
laIško
Slovenija
Sl
Ustanovljeno Jetn 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost.
Cenejše kakor ilovna opeka.
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in poriland-cemenia, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila.
Dolžnost vsakega posestnika strehe je. da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
KAMENITA = ETERNITA.
(PIIC3IIC3IIC3IICDIIC3IIOIIC2;
0	Rosi	0'
g SSaurailci oviti g
= Prekajeno ribe jE
(BKckllnge)	«
OstseelierSmgje
Kumarce la znajmske v soli J* in kisu	g,;.
Paradi^ni sole = la domač, Cist, -v 0 dozah
P
I,
= Prva jugoslovanska Industrija = 0 za konserve rib, sočivja in 0 g sadja, družba z o. z. g = MariSjor i
o	0
—	Zahtevajte cenik T	—
f!3IIOUOIICDllCDIIC3IIOIIc3
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
U	NA VELIKO!	bi
" Priporočamo: galanterijo, £
■ nogavice, potrebščine za ■ tj čevljarje, sedlarje, rinčice, u £ podloge (belgier), potreb- jH j-j ščine za krojače in šivilje, ■
■ gumbe, sukanec, vezenino, ■ S svilo, tehtnice decimalne £
■ in balančne najceneje pri ■
£ JOSIP PETELINC i
5 Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. £ »■■■■■■■■■■■■■■■■■■MB
TEODOR KORN
LJUBLJANA
P0llfiHSK.il CESTA ST. 3.
Krovec, jtavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Naprava strelovodov. -- Kopališke in klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikost:, kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Pfaff
Najboljše
šivalne stroja
Vozna kolesa Puch
kupile najbolje pri [tvrdki
IGN. VOK, Ljubljana in Novomesto
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, irgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.