mm
.... .
-
Največji
-« V Z«dillj
Velja tm vse leto . .. $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued way day except Son days C-« and Legal Holidays.	l|f
50,000 Readers
TELEFON: 1875 COETLAJTDT.
Entered u Second-Clan Matter, September SI, 1903, at the Port Office at Vow York, H. Y, ante the Act of Oongme of Mareh. S, 187S,
TELEFON: 4687 C0KTLAN137.
NO. 40 — STEV 40
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 16, 1918, — SOBOTA. 16. FEBRUARJA, 1018.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Iz Nemčije
Nezadovoljnost avstrijskih Slovanov.
Iz Avstrije
■ooo-
NEMČUA NE UPA VEČ DUH JE OBNEMOGEL ZABADI VEČLETNEGA TRPLJENJA. — CESAR NIMA VEČ MOČI. — HIN DENBURG IN LUDENDORFF GOSPODARITA, NA ROD PA SE FRIT02UJ2. — PIfiE W. P. SIMMS.
ooo-
NA ZMAGO LJUDSKI iP0LJAKI 50 RAZBURJENI. - KO SO NA DUNAJU VIHRALE ZASTAVE, SO V KRAKOVU ZA; AVSTRIJCI SE ZOPET NAHAJAJO V BRODEH. —
V MESTO SO VKORAKALI, NE DA BI NALETELI NA KAK ODPOR. — IZJAVA AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA GROFA ČERNINA. — ZAČETEK KONCA.
RRLI TRGOVINE IN GLEDALIŠČA TER RAZOBESILI ČRNE ZASTAVE. — UKRAJINI SO CENTRALNE DRŽAVE DALE POLJSKO OZEMLJE. — ČEŠKE STRANKE SO SE ZDRUŽILE. — ZAHTEVAJO ČEŠKO SLOVAŠKO DRŽAVO. — JUŽNI SLOVANI NA STRANI ČEHOV. —
■OOO
Ht »riUl t bo
-ooo-
ur at New York. N isi:.
•r F-b. 10,
-l iircd by th« Act of Ortober
T. on Feb. 16.
the pos* martcr at New	N.
by tJut Act ot October "5, 1917.
T on Feb. -.«.
AniBterdaiiL, N" i/ozemsko. 15. fe- Avstrijski državni zbor se br Tudi Xemoija jo prizadeta, kaj-j Šmarju. — Mir. katerega so skip- sestal prihodnji t ore te in bn ržfc; ti v protest še na daljni razdelitvi! :nile centralne države z Ukrajino, pravijo! o proračuna In z v«o p:o- oženiljb. Katerega smatrajo za! Curih, 1 ">. lebniarja. — Kar znaei nemško odločuot. Jj*' razburil avstrijske narodnosii i o vosi j o >e more trdni, da bo via 1'oljsko je regent stvo. in ministr j vlada II« ho več dovoljevala, da hi se trupla pokopavala jie,i je-postavil Avstrijo In .\>m£rjo da poražena, ker so prej «*>cijai isti stvo, dasi je bilo skrbno sestavlje-
: v novo težavno situacijo.	v nasprotju s» svojimi nemškimi so- no iz lakih, ki nagibljejo na nem
. ...	.	..	.	Pogosto se je povdarjalo, da drn^i glasovali proti vojnemu ško stran, resigniralo.
Polagati Jih morajo v krste IZ lepenke. Oblečeni mo- bn mir z Kitsijo. ali pa kakim nje- kreditu.	Deutsche Tageszeitung se boji
nim deiom, na drugi kot aneksij Toda Poljaki niso o&unljesii. Trt da tudi nemški Poijaki ne bodo o ■<k> podlagi, izzval v dvojni monar- eeske stranke — mladočešlca, na- staLi indiferentni pri tem, kar s« hiji veli): odpor in to naziranje predna in usutvno-demokratska — K odi. Poljska kmet ska zveza, k se je naglo vresni-Mlo Dunaj naj so se /xiruiile pod mladoeesklm predstavlja večino poljskih kme od radosti vleče za. vse zvonove voditeljem, >ir. Kramarjem .ter so tov, je zborovala v Varšavi in jc
rajo
hiti v papirnate odeje, ali pa zaviti v liste papirja.
V grob se ne sme devati volna, pavola, platnen ali podoben materjal. Rakve iz lesa, cinka, bakra in iz drugih kovin 6o splošno prepovedane.
Neka ameriški žena, ki je ravnokar odpotovala iz Nemčije, pravi, da so vsi različni predmeti tako redki, da je skupila za obrabljeno kuhinjsko posodo svoto, o kateri ni nikdar sanjala. Žene, ki so v njenem stanovanju pospravljale, so stikale za stvarmi, katere so prej navadno metali proč. kadar so se selili. In za nje so dobili — lepo ceno.	>
Ta ameriška žena pripoveduje, da je v Nemčiji pomanjkanje premoga mnogo večje, kot se pa zunaj domneva. To pa ne zaradi tega, da ne bi bilo premoga, temveč, ker ni dobiti delavcev in zaradi prevoznih težkoč.
Zaradi pomanjkanja železniških voz so vojaške oblasti skrčile vporabo za vojaške namene. Vozovi so zelo pokvarjeni in potrebni popravila.
Srebro in nikel sta izgubila svojo denarno vrednost. Vse zlato, tudi dragulje, kar se je prej prosilo, da se odda v imenu patriotizma, zdaj vlada zahteva, da more obdržati zlat denar in obvaruje, da cena papirnatega denarja ne pade.
Ljudstvo ne pričakuje več zmage. Vse, kar se upajo, je. da bodo zavezniki prej omagali, kot pa bo Nemčija pri sil jena prositi za mir.
Masam se je že pogosto reklo, da bo ofenziva prinesla takojšen mir, pa čutijo, da so bili varani in se srdijo.
Govor predsednika Wilsona je napravil v Nemčiji globok utis in bo nosil bodoči sad.
Iz najzanesljivejšega vira sem izvedel, da je sam cesar javno izjavil, da sn \Vilsonovi pogoji dovolj primerni. da tvorijo podlago za pogajanja.
Viljem je brez vsake moči. Povedalo se mi je, da je odločno nasproten ekstrvmu, proti kateremu vojna stranka pelje deželo, t<xla ne pritožuje se, kajti Hindenburg in Ludendorff sta njegova absolutna gospodarja.
Xoka ameriška deklica, ki je pred kratkim prišla iz Nemčijo, pravi, da nmogi otroci in odrasčeni hodijo bosi. Obuval ne morejo kupiti.
Nek vseučilišni profesor v Lipskem je prosil, da se mu dovoli, da kupi že ponošene čevlje dekličinega brata.
Zločinski val ure skozi deželo od enega konca do drugega. Roparji pogosto oropajo mimoidoče obleke. Otrokom dekličine prijateljice so bili ukradeni čevlji, ko so šli iz sole domov. Vreme je zelo mrzlo in otroci prihajajo večinoma z zmrznjenimi in krvavečimi nogami.
t/>da v drugih deželah, kjer prebivajo zatirani narodi, ni veselja.
Dunajski dopisnik li«ra Vossi sebe Zeiutng popisuje jezo avstrij skih Poljakov zaradi m*1 je z Ukra .lino.
''V Krakovu", piše, **je jeza
izdale na vse Oehe poziv, da zdm sprejela resolucijo, ki zahteva zx žijo vse svoje sile za dosego 'enot Poljsko i/L od na morje, zahteva ne češke države, ki bo sestavljena katero je označila pred nedavnin iz zgodovinski in neločljivih dežel časom Rheinisch Westfaelisehi češfce krone in iz Slovakov.'	Zeitung kot zahtevo, katera bo
Poziv se končuje z besedami r ako se vj-esniči, težak udarec zr "Pod ustavno demokratično za- nemško prosperiteto. Kmetsk< zara ^ kršenja narodnega edm.st.va stavo poživljamo vse one, ki so zveza mdi zahteva, da se mora <de v choUkem okraju tako velika, da enakega mišljenja, katerih čas po- ti Poljski v slučaju, da bo Polj je krakovsko prebivalstvo ono ju- skušnje n vklonil, temveč utrdi, ska v personalni zvezi z Avstrijo trn, ko so na Dunaju vihrala za- v njihovi odločnosti. Poživljamo popolna neodvisnost in svoboda stave, razobesilo z okr-n črne zasta- može in žene vseh slojev ter vse o- Kolikor se more sklepati po n^m ve in so zaprli vse trgovine in gle- ne, ki so do zdaj stali proč od po škib časopisih, sta Dunaj in Ber dališča. Narod smatra to novico litičnega gibanja. Danes se konča lin ovrgla idejo o zvezi Poljske . kot naznanijo izgubljene bitke." vsa porrp^žljivos*. Danes je kon- Avstrijo.
Avstrijski Poljaki so takoj pri- čana uloga gledalcev. Da&es je Kruppovo glasilo pravi: celi delati. Njihovi vodite!*! sr čas za dejansko rieležbo in zu ne- "Za Nemčijo nima pomena, di sporočili vladi, d« bo v bodoče timorno delo. za pogum in požr bi bilo poljsko kraljestvo zagvozd poljski klub v odločni m ostri opo- t vo valu ost."	na država med Nemčijo in mnogi
zieiji proti vladi, ker je bil del za- Naravno je, da bo.lo češke in tni ruskimi državami. V našem in sedenj poljske izročen Ukrajini slovaške zahteve po obnovitvi Če- teresu je. da smo v neposredni zve Zopet je bil wrvarj»-n ve&ki parla- &ke vznemirile Vsenemce in zago- • t> •	•• r*
me^rni blok' in sestoji z 94 Če- vernike centralne Evrope. Pogl*. " Z RuslJO m ^»l™- Ta zvaze hov, 77 Poljakov. 31 Jugoslova- dati je treba «amo na zemljevid b\S€ Prav lahko dosegla prelto Li nov. 13 Italjanov in neprisrtran- da se vidi, da Čežka ovrže Neu- tvmske."
skih poslancev ter predstavljajo mannove sanje in da razdeli Sred- Ker se omeja Litvinska, pome 215 poslancev proti 212. katerim njo Evropo na dvoje, zaradi tega nli, da bi bila postavljena pot pripadajo nemške .srednje,stran- so čeAke zahteve m delovanje ve- neui^ko valdo Omenjeni li«t za ke, Lkrajmci in drugi, katere ima likega pomena, kajti v Napoleo- ,	.
vlada na svoji strani. Na ta na^in uavih bes4-dah je nekaj resnice, ka	da niorajo P°ljske železni
vlada v državnem zboru skoro ra- je rekel, da bo oni, ki bo vladat Če- ee bm absolutno v nemških rokah vtiotežje in srxjjalisti bodo zana- £ki, imel v bodoi'i Evropi veliko kajti i£Poljska je geografično o prej odločilni faktor.	besedo.	sprednji del Nemčije."
OOO-
London, Anglija, 15. februarja Moiuikovski poročevalec lista Neue Aurgsburger Zeitung v Curihu pravi, da je izvedel, da so hila pogajanja v Brst-Litovsku v nedeljo ined ut-tttekitu zunanjim mini-
Listi zelo zasmehujejo Ameriko. Na vse kriplje	Kuehhnannom avstro
, - ,	... *'„ ,	, ^	li-,,- I ogrskim zttnaujim ministrom gro-
]»rizadevajo, da osu^esijo Združene države pred ljudski
Nemški strah
pred Rusijo.
True translation filed with th.c poet master at New York. N. Y. on F«b. 1«, ISIS, fu< required by the Act of October 6. 1317.
mi maKami. Vedno ponavljajo, da je ameriško postopanje navadni bluff in bahauje, vredno dežele, ki je rodila — Bari nuna.
Deklica je imela zelo velike težkoee, predno je šla iz Nem« i je. Bila je na vseučilišču v Lipskem in bi ravno imela dobiti diplomo, ko je Amerika stopila v vojno. Diplome pa ni dobila, ker Amerikancem ni bilo dovoljeno iti iz dežele.
Pozneje se ji je reklo, da ji bo dovoljeno iti iz Nem-eije, ako stori gotovo delo za Nemčijo — in da bo dobila diplomo in visoko plaeo.
Z zaničevanjem pa je odklonila ponudbo, ker ni hotela bit i-izdajalka in spijoilka. Nato je policija dan in noe pazila nanjo, dokler se ji končno ni posrečilo ubežatL
Potniki, ki prihajajo iz Nemčije, pripovedujejo, da je že :*0 odstotkov prebivalstva izgubilo navdušenje za vojno. Govori se še samo o kruhu in miru.
Inteligentni vprašujejo:
— Ka7) je še treba kake ofenzive?
Mnogi poznajo Ameriko, ker so tu živeli in delalL Ti je pravijo, da bodo Združene države nadaljevale voj-<> treba, sto let, da odvzamejo Nemcem rop.
V$e se strinja v eni smeri, centralne države so eko-nomno in spločno v taki zmedi, da je vse, kar morajo zavezniki storit i, da zmagajo, da drže pred svetom pravične vojue cilje in da drže zapadno fronto.
no.
MMjt »t Ne« T«K|
mm muM «r
t m?
I I/or.i Bobert Cecil je danes v po-
ffl&R]»ki zbornici namanil, da me an-N T N Ftk ML , „ , « ,
vlada zelo tanrma za zv«bo
Rekel je, da je tudi od
fom <Vrriinoan m boljševiškiia zu nanjim ministrom Le-onom Troe kkn zelo burna in so fie končala 7 odločnim prelomom, ki kaže na prihodnji konflikt.
"To je vzrok, da na konferenci v nemškem glavnem stanu razpravljajo o možnosti energičnih vo jaskili odredb proti Rusotn". — pravi poročevalec.
Na južnem bojišču je bodočnoei udvi-sna od Rumunske,. ki man-prositi za mirno poravnavo, ali pr ne mora njena armada pustiti internirati v Ukrajini.
Pripravljenost na vzhodu je va žiio vojaško vprašanje, posebno pr ke zaradi možnega konflikta med Ukrajino in severno Rusijo.
s. s.
Dr. John H. Finlev, vzgojni ko-mišner države Ne v,- York, je izdal proklamacijo, namenjeno vsem' načelnikom in predstojnikom vseh šol v tej državi.
Proklasnacija se tiče kupovanja varčevalnih in vo j n o- va rč o v; ilnih znamk.
Razgled
po svetu.
Rumunski kabinet je za mir.
True translation filed with the l>oe» master at New York, N. Y. on Feb. 16, 1&1S,. as required by the Act of Octobei «, 1?J7.
Jassy, Rumunska. 14. febr. — V tem mesecu, ko slavimo spo- l^*ov* kabinet' kateremu načeluj« min dveh največjih AmcrikaneevJ-eneraI Aleksander Avareaca, ♦
katerem pravijo, da je najbolji poveljnik v armadi, se nagibi je 1 miru. Ta kabinet je sledil Bratia novemu ministrstvo, ki je pre* kratkim resigniralo in ki je bil« vojno ministrstvo.
Ta izprememba je bila posledi ca nemškega uhimatuma, ki je za hteval, da se naj Rumunska izjav o svojem bodočem "postopanjem.
je vlada izdala oklic glede varčevanja. v katerem poziva vse v deželi, naj kupujejo varčevalne znamke.
Kampanja glede vojno-varčevalnih znamk, služi dvema namenoma: prvič je njen namen preskrbeti vlado z denarjem, drugi namen je pa učenje varčevanja. Pori v je tudi izdan na takozvani "'Junior Red Cross" s posebno pripombo, naj se vrši agitacija med Lincolnovim in Washingtcrnovim rojstnim dnem.
Litvinova bodo izgnali.
.	^ . . True translation filed with the po«'
Udbor za vojno varčevanje je ;maiiter at New York, N. Y. Ml Feb. 1«
IMS, aa required by the Act of Octob« C, 1917.
Boj na morju.
True translation filed with the pest rum ter at Xew York. X. Y. on Feb. X«, ISIS, mm require* by the Act of October «. lil 7.
London, Anglija. 15. februarja Danes se je poročalo, da je odde lek nemških rušilcev potopil osem angleških ladij, ki so lovile nem ške podmorske čolne v morski o-žrai pri Do ver ju.
Ko &o nemški rusilci potopili U ladje, so se hitro umaknili proti severu, predno se je bilo mogofc1
prepričan, da se bo oba programa istočasno z uspehom izvedlo in sicer brez vsakega spora, dokler zasledujeta oba programa, isti cilj. Jaz upam, da bo 22. febr., to je na rojstni dan našega prvega predsednika, vsafc šolar v naši državi imel najmanj eno varčevalno znamko, katero bo kupil s svojimi lastnimi prihranki« da bo imel vsak učrtelj ali učiteljica eno ali več vojno-varčevalnih znamk; da bo vsaka izmed 10,000 Sol >roda-jala vojno-varčevalne znake.
Vojno-vareevalni urad hoče doseči, da bi se po vseh šolah navduševalo ueco za varčevanje in kupovanje varčevalnih znamk,- tipam, da <?o ta moj nasvet sprejet v vsaki šoli Vsaka naših šol, na„ bo odločilen del velike domače varčevalne armade, katera pomaga naši armadi na bojišču. New York Stale Commisitmer of Education.
London, Anglija, 14. februarja Oblasti preiskujejo delovanje Male sima Litvinova, ki je boljševišk zastopnik v Londonu. Dasi ga via da ni priznala, je Litvinov venda razširjal med municijskimi delavc pamflte, ki so nosili pečat ''posla nik ruskega naroda" in ki so, ka kor pravijo listi, ščuvali k revolu ciji.
Trn* translation m«d with the poet master at New York. N.
ldlS, aa required by Uie Act of October 6. 1917.
Amsterdam, 15. februarja. — Po sklenitvi miru z U-krajino, s katerim se garantira na mejah med Avstroogrško in Rusijo status quo ante, so avstrijske eete v sredo prikorakale v Brode ter brez boja zavzele mesto.
Tako pravi neko poročilo z Dunaja.
To je zadnje-večje mesto v vzhodni Galiciji, ki je bilo vrnjeno Avstriji.
Neko dunajsko poročilo pravi, da je avstroogrskega zunanjega ministra, grofa Černina, ki se je vrnil v avstri j sko glavno mesto, pozdravil mestni župan. Černin mu je odgovoril, da je sklenitev miru z Ukrajino posledica prizadevanja avstrijskega cesarja.
—	Ta mir — je pristavil — je v vseh ozirih zelo velikega pomena.
Zatem je nadaljeval:
—	Kar se je zgodilo v Brest-Litovsku, še ni konec vojne, pač pa začetek konca. Niso nalezljive samo politične neuspešnosti, pač pa tudi politične uspešnosti. In ravno tako bo z mirom.
S tem, da smo podpisali mir z Ukrajino, smo zlomili zavezniško blokado, katere namen je bil izstradati nas. — Mir z Ukrajino pomeni — kruh.
Nadalje je rekel grof Černin, da ima zagotovilo, da bodo avstrijski jetniki izpuščeni.
—	Če je bilo upanje kdaj opravičeno, je opravičeno ianes. Jaz sem prepričan, da bo sklenjen častni vesoljni mir, če še nekaj časa vzdržimo.
--—ooo-—
Rusija se Jdpove zaveznikom.
-ooo--—-
TBOCKI JE ODPOVEDAL ZVEZO RUSIJE Z ZAVEZNIKI. — RUSIJA JE DEJANSKO ŠLA IZ VOJNE. — NEMČUA BO ZOPET PRIČELA PRODIRATI V SEVERNO RUSIJO. — HOČE ZAVZETI PETRO BRAD. — PODPIRALA BO TUDI UKRAJINO, DA ŠE BOLJ OSLABI VELIKO SLOVANSKO DRŽAVO.
Upor v grški armadi.
True translation filed with the pott master at New York. N. Y. oa Feb. It 1918, as required by the Act of Octobei «, »XT.
Atene, Grška, 14. februarja. — Po prekem sodu so bili obsojeni nt smrt tri ječ astniki in dva vojaka ker so bili v zvezi % upornimi is gredi v Laotiji. Bili so ntjeti old agentov bivšega kralja KonKtati
True translation fiit-d with tb*» j^irtmaster at New York, X.
1»1S, at» required hy tb« Act of Ocu>b*r 6. 191».
Y. on Feb. 1C,
London, 15. februarja. — Boljše viški zunanji minister Leon Trocki je poročal vsem ruskim vojaškim in de-'avskim sovjetom uspeh brest-litovskih pogajanj ter izjavil, da je Rusija dejansko šla iz vojne ter je zavrgla rse pogodbe s svojimi prejšnjimi zaveznicami ter iiii ne r*eni za več kot 44cunje papirja".
Sovjeti so odobrili to politiko.
Na drugi strani pa je Nemčija odločila, da ''i*usU mir" nikakor ni mir ter je sklenila, da prične vojaške o-peracije proti severni Rusiji. Do tega sklepa je prišlo na konferenci v cesarskem glavnem stanu, kjer so bili navzoči cesar Viljem, kancler Hertling, feldinaršal Hinden-ourg, general Ludendoi-ff, zunanji minister Kuehlmann in irugi.
Da sta Avstrija in Nemčija še vedno v vojni z Rusi-io, je izjavil zunanji minister Kuehlmami v zaključni seji mirovnih pogajanj, potem ko je Trocki v svoji konec-ii izjavi rekel, da je Rusija izven vojne in da bodo njene irmade demobilizirane, da pa ne bo podpisala formalne mirovne pogodbe. <
Trocki je tudi razpravljal o možnosti nemške ofen-dve proti Rusiji. Skoro vsi navzoči so bili mnenja, da to li vrjetno, svarili pa so proti neomejenenm optimizmu, cajti ekstremna aneksijska stranka v Nemčiji bo mojote prisilila vlado za novo ofenzivo.
^ Vsi govorniki pa so izrazili mnenje, da ljudske mase / Nemčiji in v Avstroogrski ne bodo dovolile prelivanja črvi na ruski fronti, kajti taka ofenziva bi imela značaj »dkritega roparskega napada.
Nemčija zavzema stališče, da mirovna konferenca v Brest-Litovsku &e ni končala vojne, pač pa je premirje jamo po sebi prenehala, vsJed česar ima Nemčija proste •okel To pa še.ne pomni, da bodo Nemei prodirali proti Petrogradu, temveč da bodo podpirali Ukrajino z orožjem. Nemci vodijo med Ukrajinci živahno propagando r prepričujejo Rado, da so boljševiki novi državi ne-varni......
To vse je del nemškega načrta porušiti prejšnjo ru-^ko državo z namenom, da bi razširila svojo moč in vpliv 2ez nove države, med katerimi igra vlogo pokroviteljice.
Neko berlinsko poročilo na Koelnische Zeitung pravi, da boljševiki pošiljajo čete proti Ukrajini in centralne države Bikakor ne marajo, da bi jim kdo vzel uspehe, katre so dosegle s sklepom miru.
V nekem poročilu z Dunaja ae glasi, da ta mir ni bil sklenjen samo zaradi tega, da bi centralne države dobile temveč tudi, da se razbije vzhodna fronta.
F^F 4" .ppB^JI-Wp..Ill.il,
rJ^Wt'Vp'

«5»
OTŽS NARODA, | lfi. FEfrR 1918

t*
OLAS NARODA

(ttoTealan Daily.)	#	*
Ml pablabed by tU*
»LOVKNIO PUBLISHING COMPANY
<« oorporfttton.)
'F^II Wt^_LOUIB BE7TEDIK. Treamirsr.
Pito* of Bi
82 CortlftjMlt Street,
corpora ti on and addresses of »bore officers; of Manhattan. Sew York City, N. T.
B* lete velja Ilet aa Ajnertko	7m celo leto ca meet*) New York $6 00
la Caned«................ $3 50	Za pol leta a* meeto New York.. 8.00
Ea j-»i 2.00	7a «etrt leta aa meeto New York 1-50
/.» Tt fa .................. L00 7a Inozemstvo aa celo leto...... <L00
rIJkH NARODA" Uhaja raak dan IzvuemM nedelj in praznikov.
"QLA8 NARODA"
("Volne of the People"i »eery day except Sunday* and Holidays SuberriptUm yearly $3.50.

Doplat tore« podpisa In oeetaoeri ee ne priobči jejo. Denar naj ee blatoroM poRIjatl po — Money Order. M kraja aarotntkor proximo, da ee nam tndl prr)inje filealSBe naznani. da Mtreje najdemo naslovnika.
Doptaom la poMIJefram naredite ta naslov: -OLAS NARODA-
•2 norim n i t St.._New Yort Oty.
TH#*r*t • WHI <V»rtlandr.
Slovenci in Hrvati.
pa me&etarijo- z največjimi cilji iir najpkmenitejsimi nagibi slovenskega in hrvaškega naroda.
Xikdo jim pa ni se dosedaj dokazal, da so prvo in nikdo jim ne more dokazati, da so drugo.
Tukaj so in žnjimi mora na vsak naein računati javnost, posebno slovenska in hrvaška javnost v Združenih državah.
Koliko uspeha je imelo dozdaj njihovo delovanje in koliko ga bo imelo v bodoče, bomo poskušali povedati, o-ziroma uganiti v prihodnjem članku.
—k.
-ooo--
opisi
--ooo-
-ooo-
Dragnlji vojvode iz Brunsvika. ooo
Waukegan, HI. {mi bo mogoče, postregel bom ce-
-OOO
f»!««t m Itn th* fwj*tme »ter nt	Tork, N
s. re.jiur*<i by th« Act of October S, 1S17.
on Fet J 6,
Cii
inai
WiJ
i ■ itarmlov tnlločujejo v sedanjem času trije, ozi--urj** možje in sicer predsednik Wilson, angleški i-i j >r» h l sedi) i k Lloyd George, liemški državni i i r von II« rtliug in deloma tudi avstrijski zunanji im «-r i^rof OerniiL Ti ti$ožK' določajo t«'k sedanje vojne in ti možje bodo tilli vojno d<» uspešnega ali neuspešnega konca. lJ..vd George in predsednik Wilton zasledujeta isti čeravno gresta vsak po svoji poti. To j* ena stran.
Na drugi strani sta pa Hertling in Oerain. lI»Ttling je kolikor toliko vstrajen, dočim Černin o-luje ter e v številnih ozirih strinja s predsednikom -onum, kolikor se pač more in sme strinjati poglavar
dr
tt
W
ik
lu
^ r
IV.
t « uti'.iiiie države s poglavarjem najmogoi'ijeja>e zavezniške s Ur.
Mnenja ol>eh strank so si sprva zelo nasprotovala.
K«. j» bil še Bethmann Hollweg nemški državni kan-» l**r, j«- imel ne ropata m kak govor v rajhstagu.
Zavezniki so ponavaili vse njegove govore ignorirali ali pa so odločno izjavljali, da se niti v eni 111 sicer najmanjši točki ne strinjajo žnjimi.
Kavno tako so v začetku Nemci in Avstrijci ignorirali izjave zaveznikov ter vstrajali na stališču, da ne odstopijo niti za ped od svojih zahtev in da ne odnehajo prej dokler ne bodo imeli vsega sovražniškega sveta p<xl svojimi nogami.
Ko je bil tak svetovni položaj, je bila vojna na svojem
višku.
'IVdaj je bila peripetija največje svetovne žaloigre.
♦ M tistega časa pa do danes se je pa vse precej pregnalo in sicer na — boljše.
\ -aka stranka je nekoliko popustila pri svojih za Lili li in v t« j ali oni stvari nekoliko ugodila zahtevam jega nasprotnika.
1 >.1 s«- nekaj kuha in sicer neka,( poštenega, kar bo ceni tij>ečfiiiu človečanstvu v prid, je razvidno iz zad-t -"voruv pr« dsetlnika Wilsona, angleškega ministr-|»r» <lsi«lnika in avstrijskega zunanjega ministra, nam je zdelo potrebno napisati kot uvod, pred i>rt i«i«'mo na stališče slovenskega in hrvaškega naroda.
Takoj po izbruhu sedanje vojne, ko je srbska armada junaško prepodila vsiljivega tujca s srbskega ozemlja, je bila vteleŠena misel, naj se priklopi vse, kar je jugoslovanskega — srbski kraljevini in naj postane 11a slovanskem jugu nova država, ki naj bi segala od Triglava * do stare lxilgarske meje ter do Mure in Drave na severu.
S to idejo se je v prvi vrsti strinjala Srbija, kajti če bi se uresničila, bi bila nji v veliko korist.
Strinjali so se /njo pa tudi vsi navdušeni Jugoslovani, to j*- Slovenci in Hrvatje, ki so si hoteli pomagati na bolj--' ter se hoteli iziiehiti na vsak način težkega avstrijskega jarma,
Vsakemu ie znano, da je dobila ideja tudi v Ameriki veliko pristašev.
V prvi vrsti jo je propagiral Jugoslovanski Odbor fer njegove podružnice, ki so raztresene po "Franciji, Švi-ei. Južni Ameriki in Združenih državah.
Ce je Odbor delal in če dela po naročilu srbske vlade ali sam iz svoje lastne inicijative, zaenkrat ni mogoče dognati in na tem mestu tudi doganjali ne bomo.
Vemo samo toliko, da so zastopniki srbske vlade in odposlanci Jugoslovanskega Odbora podpisali ni\ otoku Ki-fu deklaracijo, v kateri zahtevajo vstanovitev jVralje-vin« Srbov, Hrvatov in Slovencev s kraljem Petronx Ka-radjordjevicem na čelu.
Pri tej priliki so tudi na debelo stvorili notranji ustroj l*odo«"e države, določili razmerje med kraljem, narodno skup^-ino in narodom, ter sploh vse, kar se more doplačili V slučaju, ko je država, ki ima nalogo reševati samo fccbe in odreševati svoje sosede, še vedno v rokah krvoločnega in neizprosnega soseda.
Ce bi bili ljudje Jugoslovanskega Odbora sami entu-zi&sti, sami idealisti ter z vso dušo iirftrcem verujoči v zmago pravice, bi rekli, da vse njihovo delovanje izvira res samo iz ljubezni do naroda.
Če bi bili pri Jugoslovanskem Odboru sami računar-ji, skrbeči v prvi vrsti za svojo lastno korist, bi rekli, da «0 se dali podkupiti ter da 7 interesu svojega lastnega Že-
Bi i/a le četrti mesec proti koncu odkar se nisem nič oglasil v Vašem cenjenem listu. Morda si bo kdo luiilii, da bi bi!o ln»lje. da bi bil »e ?>edaj liho. Seveda bi bilo bo]jet prvič, ker ne bi bilo treba >raveu staviti črk; drugič, ker ne bi Vilo treba oiiim, kateri m ni ljubo čitati o napredku Slo-v.-iict-v v t* j ucžeii. obračali listov radi dolgega dopisa. Na vse lo -c pa. jaz nič ce obiram; drxim se reda. od začetka in se ga hočem držali do zaključka. Tudi za mene bi t»i]o bolje, ako bi ne pri-obeaval vsu- zaporedoma, ker bi Ki s tem prihranil ]>olovico uradni-škega dela k«4 poročevalec, jx> drugi strani pa kot knjigovodja. Vendar pa hočem s tem pustiti ved 11 i sixjinin poznejšim rodovom, da bodo videli, da so živeli v slo-vojaški naselbini VVaukegari in North Chicago ob času razvoja Slovencev dobri in delavni ljudje, kateri so veliko žrtvovali v narodno korist, za kar bodo pričala ajih imena v knjigi zgodovine, katero nameravam izdati ob času ot\oritve Slovenskega Narodnega Dom;-.
Slovenci in Slovenke! X'e zamudite prilike vpisati svojega imena. Vsak najmanjša dar, kate-rega položita na oltar skupnega napredka pri stavbi Slov. Narodnega Dom h. bo plodonosno naložen iii vaša imena pridejo priob-čena, kakor razvidno v nadalj-nem porožilii.
I>o 2>l. oktobra 1917 je bila pri-občena skupna svota $T>2i>C.65. Od te<lai do 1. januarja 191S so do^le sledeč e svote: Narodna slovenska dekleta za tik ete na veselici $1.20. Po -ti po darovali: Skarča Fr.. Grčar J., Homove Tony, Trevon J., (iržt-lj I sr., Cerk A.. Greg»jrin it., Setnikar »John. Vajiiek Anton, ilivšek J.. Pust o vrh Jak., M0I10-rič Peter, Kuntar John, Poglajeai Neža, Žirovmik Anton. Ašnms J.. Oblak Kr.. <Jrabeljsek §t.? 3Ialv Fr., Kenig Fr., Cankar Joe. Dra.š-!er Gašpar. Gerjol Gregf^r. Setni-čar Fr., Sikita Joe, Vodnik Peter, Grabeljšek Neža, Kožuh Anton, < 'ankar Joe in Janežič Peter $1 za pisalni stroj; M. Ciuha 55<: Ter»5ek Peter in Mesee John vsak po 50<; Hrvatski Tambura^ki Zbor: čisti prebitek veselice $98.95; Narodni fantje in dekleta čisti prebitek veselice $16-3.4S; Barte! John za pl«*sni tlak na pikniku $10 Nar. podp. društvo Slov. Sokol za dve svetilki in rent ples nega tlaka skupaj $6; Slov. sam podp. drastvo North Chicago-\Vaukegan za tikete $1.75; Želez-uik Jožef in Leyman Karol vsak po 50^: Peklaj John in Kosec Martin v«=ak po 25^; Čit. dram. <>dsek za tikate vesela družba pri Fr. Petkovšeku tJsG.60: pri Joe Cankarju nabrano $"2.80; vsta-no\Tiiki pri položiti temeljnega kamna: Grahek Jak. $10, po $5: .Mlinar John, Grampovčnik John, fivete Jože, Možina Neža, SrmeV: St., Terček Mat., Skopec John. Kocoviek .\nton IT., Spacapan J., Nagode Jolin, Pivk Vincece. Štefane Joe. Sholzen Xik„ Stržinar Tsmac. Mahnie Blaž. Jelovšek J., Mesec Anton. Kirn Anton, Jaševe Jakob in Malavašič Fr.; čisti prebitek veselice ob položitvi temelj-
njenim rojakom široun Amerike s si ii"o stavbe Slovenskega Narod nega Doma. da vidijo, kaka bode stavba, ko bo izgoto\ijeira.
In vi, rojaki, kateri ste že darovali, ter vsi tisti, kateri še niste imeli prilike posreči v svoje denarnice, potrudite se kolikor nio-go^e prej stopili v krog za dobrobit vseh Slovencev in Hrvatov v naselbini Waukogan in Noi-tli Chicago.
Vas pozdravlja
Mat. Varšek. tajnik.
S pota.
V zadnjem delu decembra leta, 1863 sta bila London in Pariz presenečena vsled obvestila, da se je vojvodo iz Brunsvika oropalo njegove znane zbirke neprecenljivih draguljev. To priprosto ugotovilo je ^tvorilo neskončno serijo možnosti. Vojvoda iz Brunsvika je bil eden najstarejših značajev Velike Britanije. Ker je bil neizmerno bogat, se je smatrala njegove čudne navade za posebnosti bo tratega človeka, ki se mora pečati s kako stvarjo, ker bi mu bilo drugače preveč dole as. Preživel je večino leta v Parizu, katero mesto je bolj ljubil kot katerokoli drugo na svetu. Stanoval je v lic ni stari hiši, in sicer v mestnem delu, kjer je nonavadi stanovala aristokracija. Njegova ljubezen
se je ni lotil na prenagljen način. Najprvo je odšel v svoje lastno stanovanje, kjer je čital in zopet vital pismo v upu, da bo dobil več iz njega kot pa priproste besede, ki jih je pisano vsebovalo. Med drugimi stvarmi se je stavilo v pismu ponudb« glede sestanka s katerimkoli slom, ki bi se ga poslalo v Boulogne ^v Franciji; z denarjem. Navajalo se je tudi apartment hi^o, v kateri bi se lahko vršila pogajanja. Fox, ki se je globoko zanimal za slučaj, je takoj naložil svoj kovčeg. pri čemur ni pozabil vzeti s seboj par romantičnih novel, s katerimi bi podpri svojo domišljijo. Predno pa je sedel 11a vlak, se je informiral glede vsega, kar je bilo mogoče izvedeti glede osebe Johna
Čudovito ozdravljenje kile
Kako je bil nek mož ia New Jer-' sey resen hude kile brez vsake težave.
SpotlaJ je >lika K v srčna M. Pullenn, ki je dobro znan uilzar v Manasquanu, N. .T. Ako bi mogel videti pri njegovem delu. posebno kadar vzdiguje telke deske, skače in pleza kot kak mladenič, si ne bi mo£t-l predstavljati, da je imel ta mož nekdaj
V prosincu let ošnjega leta sem; tuelnega vlomilca. Ce bi naprimer se nahajal v sneženih gorskih za-j kdo slučajno stopil na eno izmed met ili v Coloradi, da.nes pa sem j preprog pi;ed sobo, v kateri so se na meji med Colorado in L*tali. nahajali dragulji, bi se to dejstvo Kaka razlika je med ostro zimo po > neposredno sporočilo potom cele visokih coloradskih gorah in milo! vr&ie zvoncev, ki bi pričeli ropo-zimo v Utah, kjer je padlo ie to-j tati na način, ki se ga da ■primer-liko snega, da se je zmočil prah. j jati edino z overturaaui Wagner-Zdaj se nahajam v okolici Helper,! jevih oper.
Vtah. Da, res, čudna je letošnja Vojvoda je bil nekoliko slabe zima. Par sto milj od Utah v Colo-jvo}je skozi par dnij ko je dne 17 radi je snega, da bi se človek vjdeceiIlbra lg63 dal nekemu ^ njem pogrezuil, pogosto do vrata tarju ukflZj naj pride takoj v nje.
do dragocen ili kamenov jo preba-i Shawa. N^Šel je. da je bil zapo-jala ze v strast. V omenjenem! slen v družinah iteviLnih pleme-času se je e<-nilo njegovo ebirko nitišev; da je bil zelo uspešen na tri milj ono dolarjev. Dva po- služabnik in da je užival tudi ne-iicista sta stalno - stražila zuna- kaj slave kot igralec-diletant. Že njost. hiše. Notranjost hiše pa jc| preje se ga je spoznalo krivim bila polna vsakovrstnih priprav, tatvine, a večina njegovih prej-kojih namen je bil prepoditi even-J šnjih delodajalcev j< kljub temu
obžalovala izgubo njegove službe
v snegu, ako zgreši pot, tukaj pa
govo palačo ter izmenja okvir
je le tupatam kaka lisa snega. enega njegoviii najbolj priijub-Ptico veselo žvrgolijo in preleta hjenih demantov. Ko je zlatar pri-
vaJ°-	I šel, se ga je pospremilo v veliko
Ravnokar sem prejel pismo iz sobo, ki je vsebovala dragulje, in južnega lvansasa, kamor me va-!doti-ni demant je vzel vojvoda iz bijo, naj pridem poknsit doma; blagajne,' ki je bila varna pred prešane Noetove kapljice, češ. tato^ Celi ^ ko hil zlatar
kot strežaja bolj kot pa izgubo 5»tvan, katere jc bil odnesel.
Detektiv je dospel v Boulogne v pravem času tea- se takoj napotil v majhen hotel, katerega se
l*oren na tle-iii M rani.
V *v©jl mlnd"«ti je bil Kvgen Puilen \-«»?.nik pri rkspresnfb družbah. P reva žal je zaboje z železnic. Nekega dne. k*>
mu je opisalo v pismu. Poslal je-Jf odbijal teftik zaboj in ga. oddal v jn ojo vizitko "mora na št. 13**. j nekem vi;j, n» ndstropju, je začutil ^ kot se mu je dalo navodilo v pismu. ter le rekel, da je sel nekega angleškega plemenitaša. Po krat-
•'pri peči bomo sedeli in se greli na delu>	je lx>J=ro ^azovalo pištolo,
ter v»r.ee pili; zimo imamo, da je hl stražilo. Ko pa je odšel, se je joj-'. Torej tam na jugu v mža-!proti običajni navadi pustilo 110-v gorovju pa, kjer;trajnjo blagajno odprto. Vebka 8 tisoč čevljev visoko, | vrata 8obe v kateri je bija blagajna, pa se je zaprlo in zakle-
kem času se mu je reklo, naj pride gor potom vspenjače. je to in v gorenjem nadstropji! ga je pozdravil neki človek, kc-jega zunanjost je popolnoma odgovarjala popisu Shaw a. Po par uvodnih besedah je prišel pogovor na dragulje in mož je vprašal za njegovo nagrado. Mesto da mu da denar, pa je potegnil detektiv
vah je siiefir, smo 5 do pa je I^pše vreme kot ponekod v Californiji.
- V Utah se kaj dobro dela v premogovnikih. O raznih naselbinah v Utah bom pisal pozneje. Sedaj naj omenim le toliko, da me zelo veseli citati pisma naših vojakov, ker vsak kaj novega in dobrega pove.
Posebno pohvalno se izražajo o družbi Y. M. C.-A. (t. j. Young j Mai's Christian Association), ki je v očeh nekaterih preveč verska ; je pa le potrjeno, da je bila
nilo.
V naslednji noči« je nekdo odklenil ključavnico, odpri vrata in šel v sobo, kjer se je založil z dragulji, ki *o se nahajali v odprti blagajni. Oseba ali oso.be so si gotovo napolnile svoje Žepe z dragulji. Ce bi ta.t ali tatovi nalagali premog, bi ne mogli jK»stopali pri tem na bolj prozaičen način, kajti stopnjice so bile posejane z dragulji, ki so se vsipali i/, žepov tatov. Vsaj ena govorica se jo gia-
ob času vojne in potrebe vedno 1	.	. ,
J	.	:si!a v tem smislu in povest je na-
na svojem mestu m v prvili vr- .,	-	. 11-
, , . • ,	- • »'ii svojo pot v londonsko jji pa-
stali, kjer je bila pomoe največ
riško časopisje.
Po preiskavi, ki je trajala dva
nujna. Pomaga vse:u, brez razlike, kdo je in kake vere je. To omenim samo zaradi tega. ker	,
sem bil pred nedavnim časom od fa Angleža, Johna Shaw.
strani baje pristnega kristjana obdan z raznimi psovkami, zdaj j
pa moram vendarlej tudi kot slab',	,	,
kristjan, seveda, potrditi, da je'lovu za sluzbo ter Porozen s ce^ dobro, kar je dobro; pa je. Nikdar
'•.Mr. John Shatv". je vsklik-nil, **aretiram vas i-a«li tatvine dragulj vojvode -iz Brunsvika!"
Shaw pa je udaril po pištoli, ki je padla na tla. nakar je skočil iz sobe s svojimi dragulji. Poteklo je nekaj časa, predno je mogel priti Fox iz sobe. katero je umikajoči se tat zaklenil za seboj. Krivec je med tona eassonl ž«- zdavnaj pobegnil po vspenjači. Ko je prišla sledil j a zopet* navzgor, brezjirmierno počasi, je rekel voz nik, ki je bil videti počasen Nemoč, tbi je Shaw pobegnil iz poslopja. Detektiv pa se je rt-.no ozrl v moža.
'"Kaj pa je to na vasem rokavu?"' jc vprašal.
Voznik je dvignil roko in ko je storil to. mu je nataknil Fox verigo na roko.
"Vi ste precej dober igralce.
ali tri dni, je padel sum naj neke-j
- - - • —	Shawl	je rekel. "Kadar boste
je živel najprvo v Newoastle-on-l P^ihodnjič
poskiisili kaj takega,
Tyne. Bil ie strežaj ter prišel k »c vrzite SVO> lasulJe J>f>d Post°-vojvodi iz Brunsvika leia 1863 nap?	barviIa	na
Irtt-n ■»!•» fill ^ r k ♦ /vn /. V^.	f O *% 1T1IZI«
ne smemo A-prašati, kadar je kdo v skrajni sili, kaj je in kaki veri pripada itd. Pogosto pa se zgodi, da fanatiki kakemu sobratu, mesto da bi mu dovolili podporo, pokažejo fige, Češ, "to je rdečkar", ali pa kaj enakega.
Iz Utah prihodnjič kaj več.
Matija Pogorele.
MORNARICA IŠČE DELAVCE.
Mornarica potrebuje delavce. Sprejemajo se tudi taki, ki so bili draftani. Mornarica nudi držav-Jjanom ugodno priliko, da vstopijo za čas vojne. Potrebujemo večje šterilo mož ta popravilo aeroplanov, rabimo graditelje čol-
lim svežnjem referenc prve vrste, ki pa so bile vse lepo in umetniško ponarejene. Postalo je jasno, da je bil edini namen Shawa, ko je sprejel službo pri vojvodi, čakati na ugodno priliko, da ga o-ropa. Vse okoliščine so kazale, da je našel Shaw to priliko v času,
Shaw je bil stavljen pred francosko sodišče, spoznan krivim ter obsojen tia dvajsetletno ječo ob težkem delu.
leeine v desni strani. Bulcclae «»o poslale tinj-š*» In opazil j<? irfckline.
Zdravnik je rekel mlademu Pullenu. da ima kilo in dn mora nekaj Časa. aH celo Življenje nositi pa?, ali pa se iaora Storjj'podvreči drastični operaciji. Vsi zdrav. r«iki vedo. da so operacije kile brez ane«tetičnih pripomočkov nevarne; Imajo lahko zle posledice. Poleg tega je tudi dosmano. da mnoge operacije kile niso uspešne. Čreva prodrejo skozi 3iv in kila je še slabša kot prej.
Se je bal operacije. Kakor mnogo d ropih, tudi Pollen nI hotel riskiratl in se dati operi rat L V [Mišn-v m«»r:i jemati tudi cena in iz-jnihfi «"-uva. t'i»;«5<K*. da d<»bi več poguma. Je sel k drugemu zdravniku, toda na žnl<»«t mu je dal Se manje upanja. Mlad. •mu nicžn w je jiovedalo. ako w ne pazi. ali pa ak#» se n^i^-šno ne upo rahi zdravnikov nož. da «e lahko kila jH»ve<"-!i. ali celo poilvoji m Se večjimi komplikacijami, kar umori toliko oseb.
Žrtev pasa.
Mol «i je kujtil najl>c»ljšl pas. katerega je m<»gel dobiti. Toda ta mu je jiovzročal tx»lečine. Poskusil je ilrug*1-ga. >e vi ilno nikakegri izNiljfianjn. Moral je opustiti služI>0 pri eksjirennl družiiL Težko delo mu je bilo pre|»ove-dano. p.^tal j.- zaKtV>pnlk n«-ke zavarovalno družbe, kjer mu ni bilo treba opravljati r»-/.ke^a d«-la.
Sest let j»- Pullln hf-lil okrog: rahil je različne fKas4»ve. trde fti elastične in nikdar nI bil z nobenim zadovoljen. Nekega dne mu njegova mati m-kaj pove, kar je ravnokar izvedela. Bilo jc zanj priproiito in lahko storit!. Ni Izgubljal čaisa.
Odstranil pas.
Pomoč j»- pri51a takoj; počasi je po-zal<il. da lina kilo. Pozneje je prišlo popolno ozdravljenje In daairavno ho I>otckla Irta In je Pul!en energičen mizar. ki dela v poslopjih, plezal po strehah. vzdiguje le« ln »Irn^e enake Btvari. pa jt poginoma prost stare kile. Ve. da Je stalno In p<«polnoma owlravljen. Ni bilo.operacije, ni Izi^iMl ča*a, ne bolečin — udobnost in zadovoljno« takoj cfK^etka. Zdaj Je močan in vesel m o?..
Verige za čevlje.
Verige, katere se stavi preko čevljev, kadar so pota spolzka, ko je zlatar spravljal demant v'"alik verigam na kolkih avtomo-eov okvir. Vedel je, da so vrata bilov, je nova iznajdba, ki je opi-
140v, delavce v tovarni in žicami, nega kamna $1(^.67; dar druatvalza popravila strojev in tesarje sv Neže dar dinštva sv. Ane, (.carpenters).
lieitaeija $10.30; darovali' To je nujni potzav za zelo važno so od obresti: Vrhove Joe $7,delo. Plača je dobra; daje se lira-T»rence »Toe $5. Klaužar Joe $4. na, obleka in stanovanje; poleg Trnove Pavel $4, J are Jakob $2.
notranje blagajne odprta in on je osebno zaprl velika vrata, in sitter
v navzočnosti vojvode. V oni noči je nato snel ključavnico velikih vrat, stopil v zakladnico ter si dobesedno nabasal svoje žepe z dragulji. Obnašal pa se je tudi na zelo junaški načm, kajti na stopnjLeah je srečal enega svojih tovarišev, kateremu je rekel, da je nemudoma zbolel, ter ga prosil, naj prevzame njegovo mewto pri vojvodi, dokler se on sam ne vrne. Mogoče bi se nikdar ne bil vrnil, če bi ne bilo njegove lastne neprevidnosti. Prvič se je izdal s tem, da je naslovil neko anouim-
Kueler Joe $2, Skvatra Ant. $2, Ogrin Mat. $2, Kaucič Joe $2 in
tega še državna zavarovalnina dol"0 P"™** neko kraljevsko ose
30 tisoč dolarjev.
Ako si izvežban v etiem izmed
Crosar Val. #3; obresti celega leta teh poalov, pojdi takoj na naj-1917 $234.99 in od druge polovice bližjo naborno komisijo v Zdrn-Je4a 1916 *45.25, kar iznese skupaj državah, ali pa ha
$870.69, prej priobčeno $5256.65. z zgoraj navedenim skupna, svota I&127.34. To je torej skupna svota prostovoljnih prispevkov od 9. prosinca 1913 do 31. gmdna 1917.
Prihodnji mesec, ko bo narejen zaključek petletne«! poslovanji, pri občene bodo ie ortaie svote, za kar pTotim vm darovalce blago-hotnefa potrpljenja. Obenem, ako
225 West 42nd St., V. 8. S. Recruit, Union Square, Mew York City, ali pa 115 Flatbush Avenue, Brooklyn, If, T.
Zelo vas potrebujemo. Idite tako»j. Storite to še doxies. Ako ste bal draftani, prinesite pismo svojega knjevnega urada.
(16—2 3x)
bo v Londonu, in sicer iz Bou logne. V tem pismn je stavil po-
sana v **f>cientific American''-u. K«dar je tlak srladek kot steldo, kar se je večkrat zgodilo to zimo, so čevlji iz gumija brez koristi.
Nova iznajdba obstaja iz pri-proste verige, ki teče okrog čevlja od palca do pete. .ravno nad podplatom, s štirimi manjšimi verigami, ki tečejo povprek preko podplata. Natakne se te verige nalik čevlju iz gumija ter pritrdi 7. jermenom.
GLEDAM .
Spisal Oton Župančič.
Gledam brezo, smreko in hrast, tiho zamišljene v svojo rast. večno zamaknjene v neba dih —
nudbo, da vrne pravemu lastniku kakor da sam sem izmed njih... gotove dragulje, katere se je za-j
upalo vojvodi iz Brunsvika od Gledam dekle, ženo. moža — strani angleške kraljevske draži- kam drvi to, kam se peha ? ne, in sicer proti rratg-radi stotisoč Nem mimo njih gre neba dih — frankov. Bilo je to pismo, vsled,kakor da sam sem izmed njih... katerega se je pričel pečati t zadevo Scotland Yard (policijski' glavni stan v Londona). Sporočilo se je izročilo inšpektorju Foxu
z navodili, naj najde pisca in ga vzame v varstvo.	j
Fox je bil viavdoičen vsled te poverjene ura naloge, vendar pa
Vredna pojasnila zastonj.
To važno informacijo, katero je Mr*. Pullen brala v nekem časopisu pred več leti in je dala zdravje njenemu sinu se z mnogimi drujfiini važnimi stvarmi po>lje brezplačno vf-akemu citatelju, ki pi5e K v cen M. Pnllen-u, 117S D Mar-cellus Ave., Manasqiian, Nr. J., in pri-dene znamko za odpovor. Omeni, kako kilo ImaS, ali na levi, aH na desni strani. kaj si že Htoril, da bi Jo izdravil. Cela legija vseh vrst kil pri moških ženskah, rned njimi trebuina, stranska, spodnja itd.. Je bila že ozdravljena Starost ne dela nikake razlike.
Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca JOSIPA TUlABAR, podom a če Andre jčetov iz Jel-jsan na Primorskem, nadalje za • IVANO H RAB Alt m ANTONA FBOLL. doma istotam. Če kdo .zmed rojakov ve za kojega izmed imenovanih, naj ga mi naznani, a! i še ljubše mi bo, ako se sami oglasijo. Pred šestimi leti sva bila z bratrancem skupaj v Portlaudu, Oregon. Jaz sem Zorman, podomače Stipov. Moj naslov je: Joseph Hrabar, Pa^e Lumber Co.. Ea#le Gorge, Wash.	. (16-19—2)
ROJAKI NAROČAJTE SB NA "CMS NARODA". NAJVEČJI gLO. VENSKI DNEVNIK V ZOK, DRZ
Dr. J. V. GRAHEK edini sloTeoski zdravnik y Peonsylvaniji
848 X. Ohio St,	H. 8. Pittabnargh, Pa.

V čem je bil Abdul Hamid uspešen. !
V d vaintri desetih letih zle vlade, okrutnosti in zati-,
ij; si j«* pridobil Abdul Hainid sloves infamije, katere- ! slovesa jra bodoči zgodovinarji ne bodo mogli oropati. Priimek "velikvjja morilca", ki mu ga je nadal Glad-j ne in naslov **rdečega sultana", s katerim ga je poča-| ti! Anatole France, ne bosta potrebovala niti omiljenja, | liti revizije.
Imeli <i ga M'*»t let pred njegovo smrtjo kot jetrii-i'ji v majhni palači ob Bo>poru. katero pribežališče mu je m^krb« \ njegov edini prijatelj, nemški cesar Viljem in camor ^a privedli na nemškem kanonskem čolnu iz ;o!una na 1» gu pred napredujočimi <?rki in Bulgari.
Bilo je io velikodušno priznanje od strani kajzerja seli usIul, cesarskegi prijateljstva ter vseh nepreeenlji-ih uslug, ki inu jih je storil prejšnji sultan.
Z oken svoje ječe pa je Abdul Hamid laliko zrl na odovja, v katerih je po turškem izročilu predlo na njegovo povelje v pozabljenje — 10,000 oseb.
Videl j«j lahko gričevje Jildis-Kioska, kjer je dvoril liploinatom, snoval umore podanikov, ki so mu postali inuJjivi t«-r kova! masakre tisočev krščanskih plemen v ijegovi državi.
Tukaj je tudi videl, kako so za vedno izgubljene Bo-|liu in lleivt'govina, Srbija, Bulgarska in Kgipt, kako se
milanska severna meja pomaknila odi Donave ter prišla že v nevarno bližino Bospora.
Tukaj je tudi sprejel komitej Mladoturkov, ki mu je povedal, da je odstavljen in da je sultan njegov mlajši brat, katerega je skozi leta imel v jetništvu.
Ko »o preiskali .Fildis-Kio.sk palačo po njegovem od-navljenju. ho na>li velikanske zavoje papirja, ki so vsebovali poročila njegovih špijonov od časa naprej, ko je za sedel prestol. Ta poročila so bila njegov glavni vir informacij glede razmer v njegovem cesarstvu ter so tvorila povod ?a skoro vsako dejanje v času njegove vlade.
Smatrali ho jih za dokaze najbolj značilnega špijor nažnega sistema, kar jih je mogel svet kdaj proizvesti.
To ji* bilo komaj pred desetimi leti, a kako otrofcji in priprost izgleda danes ta sistem!
Veliko teh poročil je blio porojenih iz prizadevanja, da se pridobi milost sultana ali da se dovede do padca kakega sovražnika. Tem poročilom je manjkala vsaka uspešnost. Omejena šo bila na otomansko cesarstvo ter
GLAS NAHODA. 16. FEBR. J&18
f<e gied* zadev.
Namerjena so bila na narod Turčije ter niso imela za eilj razdejanje življenja in imetja izven meja turske-- *• n-.-irsiva. Zia hej. skozi leta najbolj priljubljeni spijo« Al>dul H ami da, bi bil le majhna igraeica v rokah modernih von Pa j >e no v in Boj'-Edov.
Nobtn izmed Abdul Hamidovih diplomatov ni imel lukdar na razpolago milijonov kot jih je imel von Bera-| storff, da izvede svoje dalekosežne načrte špijonaže in u-j strahovanja v tej deželi.
Ceni da je odredil Abdul Hamid tekom svojega življenja smrt 500,000 oseb. Največje število, ki je padlo v eno dobo, je bilo 50,000 v masakru Armencev, ki se ga je odredilo v Carigradu in okolici.
Kako brezpomembno se zdi človeku v primeri z enim dejanjem Mladoturkov pod nemško jmtronažo! Obsodili
S VO'
lamena niso tikala splošno svetovnih
Severovj zdravita vzdr/ujejo zdravje v družinah.
WOTO UKVkCC
EDWARD B. STETINIUS,
gen. surveyor ameriške armade
i dn i i AmjLlMmJmLJ- i ■
Razvoj civilizacije.
Bri je veixk dan za človeško pleme, ko je neki elovek zapazil, da je plavalo padlo dre\v> na površbii vo de, preko katere on sam ni mogel priti. .S tem, da se je izročil plava jočemn lesu pa je bil konečno v i'anu priboriti si pot preko reke. N »daljni velik korak proti napredku pa je storil, ko je spoznal, da bi drevesa, zvezana skupaj v plave, n.* vrtela in obračala iti da bi lah »£o nosila ob ist^m oa^u več mož.
Naslednji korak v razvoju elu veka je prišel z ukročen jem ali n-domačenjem divjih živali. Kajpr vo je najbrž ukrotilo volka-psa ki se je potikal krog taboriš? lju I i ter glojal kost in ostanke obe ia primitivnega človeka. Nato je prišlo ukročenje ovac in koza. Od tega ča&a napaej pa je primitivni človek, mesto da bi lovil divje ov-ee in koze za hrano, pričel vpri-zarjati lov za b^1 j širni pazniki za *v.>je ovce in koze, katere je preje l«>»i kot druge divje živali.
Nj'trov najvažnejši posel pole^, !'tva za hrano je postal sedaj zavarovanje njegovili ovae in koza katere je bil ukrotil in udomačil r* celi armenski narod na smrt od lakot*'!	,,red drugimi divjimi živalmi. Ko
Iz avtentičnih virov se poroča, da je po najnižji ee- je tako izfu-emenil svoj posel ter nitvi poginilo <»d lakote 500,000 Armencev.	p stal me>to lovca pastir, se je za
Sta r« ga rdečega pajka se je končno vendar nadkri-	tuL(]i tcmu odgovarjajo*. iz-
i u „ „ i"i j » * •• 'iti -v . , i , prememba v njegovem orožju in lilo v uspehih, glede katerih je lahko pričakoval, da H drugih pripravai* odlični značaj
ostal na \ \>ku uspešnosti.	j orožja V nbijalne namene je pola
* e se je dovolilo, da so prišle svetovne novice do nje-|goma izginil in pojavilo se je po
govih us« za kako izjalovljen je je pa<* moral smatrati —1***1 orožje, ne !•» za obrambo nje
iamega sel m*
Priprosta pravila proti jetiki.
vlad*
r«
ga samega. t«nvfč tndi za ono
•njegove črede.
f Govejo živino m konje se je u-i.. enačilo šele v poznejši dobi, namreč veliko pozneje kot ovee in , koze. Najbolj odlični znak življe-I aja človeštva v Tem stadiju ple-'itH-nskesra napredka je bilo stalno * a 1 | preseljevanje. Kakor je primitiv-aortm. da se take-1 . ,Movok pre^Itih dob neprestano
'potoval ua lovu za divjačino in re prostor, v aa«.'- iobrim; ribolovi, tako je tudi se-
rem živite ali v katerem det ate. p ir.» noma	in twi»v posebno sku- j - .1 « •
... 1 '	1 K ' ' iaj neprestano potoval s svojimi
lJti n»orranj<* »»mint	, . , - .
. 0	. [čredami t<-r i^i^l pn tem ave^e
vajte s\ t-zi rnik m >«" n< a.. Iru*	vsakem času tn ua 1 - • -1 »t j
. , h . . , , ' .	_ :pasniKe. k • pa jo elovek udoma-• 1 mestih. I istamte 1,1 .".ar i k \ t »m .»ztu. Krvavo s,- jx>treinge fj-;
natikov svežeira zraka. Po> kbno jih je treba ua želt-znalkih vlakih. 1
htevilnih uradih :u ne le v >T«*\:lnih srledi^oh. temveč Tu^ii v ložah
Klubih in eerkvah.	1
4. Ki.-. :ir ne u,t, i	t^lrl - v;k _ Xa mesto, kjer je primitivni
Liniment.
Zi dob:c rn u&re&rio domačo rabo bi rr.craia > »ono imt„ 10 zdravilo vse.«* družina. ka]u to zdravilo iora'.u odpravi bolečine v prsi^ v križu, v koiku. ah kjerkoii fai že bedi. i« u te holecira na-fcta.e vtied rt7m«.;izrr.;--. ai: prehlada.
S
evera's
Gothard Oil
(Severovo Ccthardika olje) je 2s<ir.o Kot i2oct:;o mazilo pri iidrivljesjj revmatizma. okorelosti udov, hrbtobc-ia in krd*v. To je zeio iiipeštn lek. kejeja naj bi iniela pri rokah vsuka družina. Natačna r.avodiia so označena r.a steklenici.
Cena 50 in 60 oentov.
Na prodaj ▼ vseh lekarnah.
' W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Bogastvo sveU je t naši glavi.
Ta vojna ne berači pri bodoč- matičnimi stroji; povečajte izdo-nosti, Onu le spravlja v nered rav-'lek preostalega telesi, ki bo ek<v
notežje umrljivosti ter razsipa jrromado kovan epa potu in tiktakanje ure.
Viharji uničujejo žetev, a ne
nomicen s hitrejšim. vamejAim o-rodjem; i/brršite krvavo-rd€tii dolg.
Prebivalvtvo *nmv.posebi ni -?ila:
morejo uničiti rodovitnosti. Na; veliki roji Kitajske in Indije so že
1. Va mokratiči razpoloženje pra pljuvanja
2. Storite vse
vaie odgovornosti kot prosti državljan de nehati t»r»-3tskrh-i.:m pljuvanjem i tej prdi navadi mora biti tak sme nikjer trpeti, kar je v va& moči, da ohra p«*fK»lnoma «*i*t 1
kajte prepr S. Zah
i; živali, katere je preje lovil, tako --e je konečno tudi naučil u-idomačiti trave »a.
druge -astlhie.
polnoma o« tš eno in p remi če v obrnjsia proti solneu.
5.	Skoro sm ohraniti «" itiivate prip pa aploh ne.
6.	K one
1 -tanovsjnju. dokler ni bilo po-Pajte prrfliio^t stanovali jem. k? .so
»pollldUlJ
1 na
j vek pa«til svojo družino, je prine j -*el drevesa, ko jih sa leži m> mu u-.. , - . ... . ?ajati. Ftaknil jih ie v zemljo in
zdi fconeeno dostaviti, da -	J	4
•uspevala so. Z zavžitnimi koreni-
1 jen te zdrav delavne ure raate, bolj*« boljiega ko ter prevzeti dolžno ta v r polairo njn kot pa mi
n'-;>orrebno
51 i« duhu; da	rmemi v vseh *"tvar<»h: da . .	...	.
... -}..	j-. i ; ruimi m rastlinami, ki sio imele m>
a m«, n ■ hr no; du	pijete in Kadite zmtnio ai-
Vaiboliia je nopoina vtdržuost.
10 i^ripomorr v»e, kar morete storiti, da postane živ-.
i- r^r.*.«-.™,- i. 1- prmesei	trave za svojo živino,
k pn ru-erenju jetike, — namr<^* bofjse 1 .	.,	*v
le iiste, je postopal na isti način 111 v svoje majhno taborišče je
V
beljia hrana za manjši denar, igrišča za otroke in od-ja*^VO	vre^enečenje pa so
'semena od tedaj naprej vzrasla v
in velikansLe oblike v
m fe^^nejše.
iste.
Ko pa je udomačilo človeštvo
živali t»-r za\Tarovalo črede pred napadi drugih divjih živali, pri eernur si je obenem zagotovilo dobre paznike za te domače živali je bilo desetkrat več ljudi v stanu živeti na dotičnem ozemlju kot jiii je modo obstajati na istem o 7" m lju v dnevih lova in riborenja.
lietnično obljudtnje zemlje je bilo omogočeno edinole poton ib t<-Invanja zemlje, sejanja žitnih vrst ter možnosti proizvajanja živilske dobave za mr»dei*no <lrža-vo v ozemlja, ki je preje zadostovalo komaj za čredo enega izmed
Ven-lar pa je pns+il celo ta raz-voj človežtvo pred v.*liko oviro k.^ je namre«« zahteval popolno izčrpanje človeške eneržije, da se je nr,p!o doseči za želj ene rezultate. Po j- razvidno iz prvotne civilizacije Egipčanov, z njih čudovitimi svetišči ter piramidami. Njih verski razvoj in kar je prišlo do "nas ?iede njih postav in trgovskih navad. kaže značilen razvoj v inte-lketualni zmožnosti ter mehanski in iniinirski sanioi>itne«rti. Rila pa je t i eivilizaeija. ki je pustila človeštvo sužnjem njega lastne tele.s-ne omejenosti.
Stotina človeških rok je izseka-la kamern iz kamenoloma; tisoč človeških rok je vleklo ta kamen na mesto določitve; desettisoč rok je dvignilo ta kamen stopnjema na mesto, kjer je konečno obstjJ stotine tisoče v življenj pa se je žrtvovalo, da se zgradi grobišče za enega samega.
Civilizacija kot ta je bila v vsaki stvari odvisna od človeškega tlela.. Xe le produkcija, temveč tudi transport živil je stavil ljudi pred potrebo, da se je zasužnjilo skoro eelo pleme. Prišel pa je dan ko s*> je človek naučil vpreči vOla v jatvin in na tisoče onih, ki so preje vlekli, je bilo oproščenih, da vrv' druea dela.
Pri razpravljanja 0 napreden civilizacije lahko pustimo vnemar <■ no pleme, ki je izkazalo kot nezmožno pustiti za seboj kar re-ko* i. Dva velika plemetia, s katerima se moramo v pr\*i rrsti pehati, -ta turansko in arijsko jleme. ki m a s«- vedno več ali manj naha -jal.'i v konflikt 1 dmjr proti dm-gt'-niu.
Prvotni dom arijskega plemena, ki se ga stavlja splošno v bazin Tigrisa in Evfrata, je obdan od planjav, preko katerih bi mogel' pastirski ali nomadski narod le s'
njih konji. Emaneiprrali so se od p'iv<i>jie^;i pomikanja preko planjav ter galopiruli od pfostora do pr«>aora ua hrbtih svojih konj katere .-v) bili ukrotili. Pri tem pa so napadali in loj »al i šotore in ta borišča Arijcev, ki so se še vedno p.»mikali naprej peš s svojimi čredami domaČih ukroeenih živali.
N* »beneo'a dvoma ne more biti da je stalno preseljevanje Arijeev pripisovati pritisku, ki so ga izvajali nanje Turanei in biti so Huv ni pred Ar do, DŽingis-kanom ter Timiirjem, ki so pognali naše pred nike iz doline Evfrara v gozdove ■ent mine Evropo,
l»ili pa so ravno ti evropski &lovi, ki s«> poslovali kot nara^ma ovira za divje turanske jezdece ter tvorili dobrodošlo pribežališče na naise arijske prednike, ki so se potem razširili preko cele Evrope tei razcepili v številne jezikovne skupine.
bo svata, ki jo plačujemo za demokracijo, še tako veiijia, jutri bomo imeli do«ti časa in prx>stora da zadostimo vsem potrebam.
Kri in zemljo, katero izgubljamo. j - lahko dobiti nazaj, če le ne izgubimo srea. Meč ubija le ljudi ki >0 izgubili pogum.
P.abilon, Francija, Atika, Sira-kuza, rimsko cesarstvo in veliki kalifat so izgubili upanje, kn sc padli.
Dizano se je zdrobil, .Španska je strohnela in večje slave so sledil« njih napakam. Civilizacija jV vzvišena nad slučajem nesreče.
Antej, titan, je bil naš oče in verni pokob*nju s.- dvig-.imo v .V. m višje pri vsakem porazu.
Zgodovina je z vzdihljaji pa>p-
pred dolgim čftsom ugotovili to de jst vo.
Podjetnost, lokomotive in uvtT-ij nosi — Vseučilišča, dinaiuo-stroji in ambicija, — turbine, tiskarsko črnilo, mikroskopi, para in elektrika. -- 10 je albimistiijna formula, potom katere moremo toliko te rodovitne zemlje kot se nam poljubi Izpremenhi v novo obljubljeno deželo.
Vsako neobdelano polje Lma de nar v korenman svoje trave. Vsak ::«-pnrnb!jen vodopad je reka denarja* in vsak leni\*i intelekt ga gi-omadi v sebi. ker ne pride dru-nim v dobro.
Poljedelski stroji, Železnice in rvomiee so ustvarile več bogastva v zadnjem stoletju kot pa so ga
lana po; triumfa, po Ivateri si j« |mogla spraviti skupaj vsa -roletja elovek pridobil svoje sile ter spo j ročnega dela.
znal svoje dolžine z merjenjem po j Kolo in žica bosta popravila vso U io van ih br. men.	S s^.tanjo matefrijalno škodo.
Plemena, ki so dala iz rok ->v» ! ^"miišijij.i ne ho odp!ač«fa voj-
jo integriteto, so se prva pomeh-kužila glede osvojevauj. Razsipnost in zanemarjanje samega sebe jih je izčrpalo v njih zarjavelih oklepih.
Oisfe. poštene, robustne države si hitro opomorejo od ran ter pričnejo z boljšim, čistejšim delom.
Če si je mogla kruta preteklost zmagoslavno priborili pot iz nje-
nih dolgov.
Drzni duhovi so bogatejši kot pa zlf.ti rovi.
Bogastvo sveta je v naši lastni glavi.
Dober izgovor..
Neki odvetnik je odšel na deželo, da se oglasi pri nekem klijentu.
.	Ko se je zopet vrnil, je našel pov-
nih razvalin, si mi prav gotovo j	• * • • 1
'	1 B___J I sod znamenja jx>stopanja m leno
b? od str;mi njegovega mladega
Požar v samostanu.
Montreal, Canada, 14. febr.
lahko opnmoremo od vsake neteče, katero je povzročil naš lasrtni ženi.i.
Naj sedanji konflikt in z njim zvezana razdejanja iz bližine izgledajo še tako velikanska, se do-sedaj še ni napravilo nobene neposredne, nepopravljive škode predku samemu.
Naj se ubije še enkrat toliko junaških mož, naj se nabaše v to-
Izpod razvalin nunskega samosta-	dvakrat toliko bilijonov kot
na Grey, ki je sinoči pogorel, so?^ * -je žt> strelih, in vendar ne '	, _ . bo izčrpana preos-novalna zniož
potegnili trupla 20 otrok. Boje se, nf>st Rlavnih vojskujočih s-.
-Ia jih je še več zgorelo. Samostan!
ie tirli služil za dom
vojake, ki so se p
j Ubite ali pohabite makar p"t-
pomoenika.
—	Thomas, danes se šo niste dotaknili tega pisalnega stroja. — je vzkliknil mož postave.
—	Gospod, — je vzkliknil uradnik. — Rabil sem ga komaj pred eno uro.
—	Kako pa je to, — je rekel delodajalec, — da je na srfroju paj-čevina in tfa gre mreža naravno«! preko tipk*
—	Gospod — je odvrnil dfseko, — hočem vam povedati resnico. V stroju je bila muha in ker niscfn hotel izgubljati časa, da bi jo pni-
lom za ran .m o deset milijonov iispe^?li in drugo} vlekel ven. — sem — ujel pajka a rešili.	desetletje bo napolnilo zev z avto- ter ua dal v pisalni stroj.
Vestno zdravilo dela čudeže.
težavo napredovati. Te planjave so!
vomiee, domovja in d<iavnie<v Mi ne moremo niče-^r. l.t okušamo živeti zdrava, sročna iu koristno živijenja'pre irtne
tro^, o-ebno odgovornost .kot je naša državi wnjska ^n0J°m /t mljl	taborna., ha,- zasedene od turanskih plemen.
^ j. ^ _ ______________________i Povečane giave teh trav pa so se ki niso le udomačila goveje živi-
izkazale
.vuoiiki, gledati na tf uti nanxiu. posebno pa
da je prilika za i* stvari na raz 1	niso ie uumuacua goveje
«im, ki .o manj »rečni v živi je-1 ^mak kot žita, ki so od tedaj ne, temveč tudi konja, katerega se
; naprej postala glavna hrana JRo- ai le uporabljalo za prevažanje jveškesra rodu.	bremen, katera je moral človek
j Ta porces razvoja je bil dejan- preje nositi na svojih lastnih plehki pogreben, da ae je moglo ple- eih. temveč tndi kot jeadno žival me sploh razširiti. Treba je vdv ki je ponesla Turanca s presenet-tk^i^L,,- . ,	.	t, ... . .... jkega ozemlja, na katerem biva dl- Ijivo naglico preko ravnin brez
Plehki bujemo denarna izplačila v Fraucijl, An^ll^j^ma, ki more zaklad a u pou-ebe drevja in vode, na katerih bi čro-
Vojaki, vojni ujetniki, sorrodniki, prijatelji in znanci.
—ooo
TH1NER5
'm
E1.1X1R
^ITTtR-WlHE
v
v
miMCKOVO
HORKE VINO
yr J04EPH TRINCR SAftk^Md Ave. «
Trinerjeva zdravila nžlvajo žo 30 let nenavadno zanpanje. — In to cisto po pravici, kajti vestnost izdt lovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj jo bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tndi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost ' in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni mer! zadostila vsakega odjemalca.
TR1NER-JEV
»Hiški Elixir grenkega Tina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz č.rev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničnjejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjlh in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno ▼ pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti ndov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti iz v i nje njo, lapetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TUNER-JEV ANTZPUBIN je zeio uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo nporabo. Uporablja se za gropijanje, izpiranje nst, izpiranje ran, nljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
in Italiji.
-ne posamezne družine. Dvomlji-
Kadar nam pošljete denar, priložiti tndi dopisnico ali j vo je, če je bilo sploh kedaj vee pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvr- kot po1 n^ion* Indijancev v oze-šiti Na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslor kl ^r^uvl^ »daj združ*
How York, H.
" life' '
' ne države in dežela bi ne mogla ! preživljati večjega števila, dokler M ostale njih življenake navade
de domače živali morale pogiattL: Imena sama teh plemen oznacu-' jejo razliko mod obema. Beseda ' Tura" pomeni hitrost konja. Z drugimi besedami ae bili TnraoeT narod, ki je se pomikal sempatam ; tako hitro kot ao jih mogli nositi1
JOSEPH TRINER, -
Manufacturing Chemist,"
1333-1343 SO, ASHLAND AYE.,	6HICAC0, ILL.
—....... —_____ .





t - - i.
_ULA-S NAHODA, 10. FEiilL lf*lS
Rodinove misli o umetnosti.
I
pmor tako genijalno, da zasleda- čustvo v literarnem, ali umetni- nobo in notranji smisel, kakršnih
pri nobenem
Spisal dr. VojesUv Mol«.
jemo v obefc bitjih boj obeh na- skrm delu. tedaj je samoobeebi ne najdemo morda jrav, ki progresivno prnnikata umevno, daje stil ali barva in ris- dnisrem slikarju.
in medsebojno na-Jo mest ujeta. Jba izborna; to lastnost pa jim <ia- Sploh pa se lahko reve da je' Podobna je v s-plosnetm. meta.-! je samo odblesk resnice.	pri zelo refleksivnih umetnikih, i
Ogledoval sem pred par leti v / vnatijo; duša. čustvo, ideja je, tnorfoza. ki jo izvršuje slikarski) ObHidujemo Rafaelove risbe in kakršna »ta dva poslednja, risba' dru;.bi znanega slikarja Oiottove kar izražajo poteze v obličju.j kipar, ko predočtije gibanje v ;>o vsej pravici: toda ne radi njih posebno te^rm in stroga kakor ma-
ti oren tin*ki cerkvi S. kretnje in v^mi človek«'?« bitja.' svojih osebah. Pretbtfavlja prehod samih jih moramo občudovali, ne tematiena resnica.
[•♦• n sem se čudil, kako malo ton neba, litiija obzorja.	'iz ene pozo v dru£*o: mizuačuje,
i.iievunja ima ta moderni u-' Za velike«* umetnika pa je vIkako prehaja neopazno prvi polo-nik za dela enega največjih naravi vse značilno, zakaj svobo-' ža j v drugega. V nje« me m delu
vidimo ie del oaiega. kar je bilo, in razločujemo že del oneza, kar
umetno <t čudil umetniki so tiubiel
iia'.janske im vse zgodovine' da njegov«»ga opazovanja spoznali sploh. laj bi ie rau m4'va tajni "»misel vseh J*vari
Občeval sem mnogo z Kar pa se smatra za grdo v na-'p< ler spoznal, kako inakrravi, je mnogokrat značilnejše od j
ta.ia.
Ltivni, Na ve« Kvet in tu- onega, kar se smatra za. lepo, za-
„ .	_ ________ "Ali ste že k<taj natančno opa-
tniško delo zro kaj iz skrčenih potez bolehne ti-kovali hipne fotografije bodečih
mnogo!
vendar
nič 'na
iako u
/i prizmo svojega h sme-1 iognoinije, iz lZpranoKti pregreši j ljudi V je vprašal Rodin i.K>\«iga čustvovanja, in'n«- krinke, iz vsake deformacije,' IVitnlil sem mu. lastna oeebnost (iz vsake v.jritve govori nc in nenavadna.; resnica veliko razlu&nege kj njihovi nazorij zdravih in pravilnih potez.
'e njihova
rat m ! rta.
1)M)
: lis k.;
Z trail je na Ker pa ustvarja edinole moč
lok
ti
klii ii u i im-d
v izrek, da por-'značilnosti lejn) v etiU'Nt. Le vCukšili filo»tikrat pripeti.
imel
iki genij.
ki n; fTt*nijaien s;	imo v svojem
lasti* m tt^Jvarj<-nj; viauuje bi pojmuje	i, ampak ub- umetniške
jHijave t»*r ima za	Vfce Kenijaliio
razumevanje. T.»ki»	ii j« ps* m<>-
rat luti Remhramh,	ki j«> obiral z
najv^jo IjuW/iugo	v>*« u'aotvote.
kar jih je mjIoIi Lali	ko dobil v i*o-
i.f <>1 pcr/ijhkiii pruprojf. orijen-	
laUkja meeev in «V	Ia«L kcatumov
in p^ao.1 pa do Kal	'aelovib. Man-
tefcttovih in Mk-ht li	mkcloiLh j L>b
ter bakroratm' Ma	rka .Vnfouija
in llubeujkovih nkje	in »lik, ne da
t* i tjiita pri t*cn k<	^iiekaj trp<-la
nji'lf.va lastna iculu	ieijit iu samo-
•tojnoar. •	
tu -|Hi<jtrbno vsPobiei.'»n in ob-	
"Kaj ste torej opazili?" * ')a s«- nikoli ne zde hodeči. Zdi se sploh, kakor da stoje nepremično na eni nogi ali pa .-dca-umetnosti, se čejn po eni nogL" da je kakšna 'Dobro! In zdaj vzemiva pri-čini mer mojega svetega .Taiieza. Med-jtem ko iiua pri meni obe nogi na
__ tlel!, bi bržkone hipna fotografija
kai je neznačilno, to se pravi, kar'po modela ki bi izvršil isto gilra-
Ktvar tem l»»j>ša v umetnosti prša je v naravi.
Grdo je v umetnosti samo ono
n** muli nobene resniee, nanje, niti notranje.
Uiti zu-

lird« " je
pOi't
kar
azil o
10.
|nj»\, pokarala zatbijo nogo že j vzdignjeno in nosečo se proti pr-v umetnosti samo ono.i vi. Ali pa nasprotno ne bi bila u etno, kar hoče biti pri- prva noga še na tleh. če bi zadnja : lepo, namesto da bi bilo j noga zavzemala na fotografiji isti 1 ar jo nebrzdano in dra-; položaj kakor pri mojem kipu. kar *aneji brez povoda,I Kadi:etra pa bi nam ta fetogra
!8{ f <*i«
kap in je okamenel v svoji pozi, v ljubki Perraul-I W
pači brez potreoe, kar se'firani model .nudil bizarni prizor košati brez vzroka, vse! človeka, ki pa je naenkrat zadela
zwja m
ono. kar je brez duše in resnic« vse ono. kar j*- samo parada lepo-j kakor se zpodi te in ljubkosti, vse. kar Laže.
t o vi pov«?ti slugam Lepotice Spečem (»ozdu
radi linij, ki so spravljene z ve«jo Pri drugih umetnikih pa. pri ali manjšo spretnostjo v ravno- onih. ki so poetje srca, kakor Ra-težje: ljubiti jih moramo radi fad, Corregio, Andrea dei Sarto, njih pomena. Kar j>ii dela tako je linija gibkejša in ima barva dragocene, je solnčni dušni mir, več prikupi ji ve Iju-bkosti. s katerim so zi-le v evet Rafaelo- Pri onih slednjič, ki jih imenu-ve oCi in so ga i'.raiale njegove jemo navadne realiste, to se pravi, rolce. ter Ijubezeai. ki se izliva iz pri katerih je čustvovanje bolj njegovega srca na vso naravo, zunanje, na primer pri ftubensu, Oni. ki so si brez njegove delikat- Wlasqnezu, Rcmbraiidtu, je lini-no^ti hoteli izposoditi pri mojstra ja bolj živahna, včasih osorna. iz Urbitm njegove lineairne ka- včasih mirna, barva p>a poje vca-denee in geste njegoi-ih oseb, niso sih solnčne fanfare, včasih pa le iLsivarili nic dmgega, kakor samo že trepeče v s«>rdin»h megli. j dolgočasne, neresnične posmetke. j Sreiktva izražanja ženrjev se Kar moramo občudovati v torej ravnotako razlikujejo med ehelangelovih risbah, niso poteze seboj, kakor njihove diwe, in ni-same, drzne skrčit ve in učena a- "kaor ne moremo trditi, da sta pri natomija, temveč mračna in ob- nekaterih izmed njih risba in lco-upna mogočnost tega Titana. ilorit boljša ali slališa kakor pri * *	idrngih.	j
i "e pravilni, da se mora pri urno- j	* ^ *	j
t v o i*u pozabiti na tehnično stran, Skušaj m o umivati velike moj-nikakor ne mislila, da umetnik stre, ljubimo jih. opajajmo se iz nikakor ne potrebuje tehničnega njihovim genijem, pazimo pa, da znanja.	.jih ne etiketiramo kakor farmta-
Na.sprotno, obvladati mora teh- cevt s^*oje drože. niko tako zelo, da lahko zakrije, ko jo ima v oblasti. Brezdvoimio »o za množico žonglerji, ki izvršujejo s svojim svinčnikom fiori-j ture ali kopičijo gore mamočih pi-
Jugoslovanska
HI	-
Katol. Jednota
■■bi
(Pride še.)
udi
a In ost
•j»tojen
-»ilnejša
našega
• Lui. j R-o-umetnikka HUa
Z.t umetnika, ki je vreden tega! oka mene v položaju srojlii opra-
iMia, je v naravi \se lepo.	vil. —
' ♦ ■	j To pa ravno potrjuje, kar sem
Umetnosti modeliranja me je vam hotel povedati o gibanjn v iučil neki Constant, ki je delal1 umetnosti. Ce se zde na hipnih fo-onem ateljeju za dekoracije, tografijah osebe, četudi siedi dc-
rottJuiieuih barv, ali pa pišejo ki vsi naenkrat, fraze, okrašene z bizarnimi besedami, naj spre tnejši ljudje na svetu. Največja težkoča in vrhunec
umetnosti pa je: risati, slikati, pisati naravno in preprosto.
lino . BflH
Ro
i tuinčl, ki so je unel Ro * v ijutflj Paul G seli, ko je kjer sem začel delati tudi jaz kot janja, naenkrat pritrjene v zrak,, i-vajigi	pogt>vorc z kipar.	.	j je wrok v teui, da so bili vsi deli
o umetnosti 7-j*iimivo! Gledal me je nekoč, ko som ob- njihovega telesa oddani natančno i-ako s. zrejdita svn in iik-.,«l \ iloviei knpitW. okraAen v istem dvajsetem ali štiridese
< hrt
br
ma
iz
duši lega g»nija, ki|z lis t j era. k'»š*'t'k stvarstva le '"lUMlin". mi jc dejul, pa sanja božajts' vo. J dei;»š. Vsi tvoji li^ti zd*
m« zde re-sničjii.
Zanimivosti.
Obletnica "Maine".
V četrtek 14. februarja je mi-^	(nilo 20 let. ko se je pripetila ve-
: Po vašem mnenju je torej na- likanska razstrelba na bojni ladji pačna misel, da ne bi mogel biti Združenih držav ' Maine", ki je isti umetnik hkratu dober kolorist bila. zasidrana v havanskem pri-in dober risar?''	jStaniŠču na Cubi. Velikansko šte-
Gotovo, in re« ne vem, kako je	ameriških mornariških voja
Ustanovljena leta t89S — lekorporirana leta 1900,
Glavni urad v ELY, MINIVJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bz 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHL2R, Ely, Minn. Blagajnik : GEO, L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wnsfc LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNBv, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mi in MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room GOH, Chirago. IU.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 §t. Qair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-. tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
t ••m d«-lu sekunde; ni pa na njih. lahko nastal ta predsodek, ki uži- kov Je postalo žrtev te razstrelbe
'>iabo kakur \ umetnosti v rav-' razvoja kretnje.
»Miki.
Ko atrij
Im in Mtuiiisiojnoit »n-, msti. In zat
•h i"i-li; :n zirt«. [napravi tako. da bodo obrnjeni s'	1'ine.tnik je oni, ki j<» resničen,
'iia. iinejs, med njuni >-l>ieo proti tebi, <la dobiš, ko jih	fotografija je, ki laže; zakaj
tukaj v slove i ski gtcdai, vtis globme." iv	retmiei se čas nikoli ne ustav-
l*fH>tral s«>ni ta nasvet in sem se	5 ^ umetniku posreči iz-tin .n n j*-gov pri-jsačiuiii uspehu, ki sem ga imel. 11'arzitd impresijo kretnje, ki se iz-
la i»o vitu, .-»tal "ZajHjiani dobro, kar ti pra-	v hipih, je njegovo delo liku dva
'lajati > i j a i
»VOjl
plh utai
M* pn Kij , '»rez
gla.som La omenil, da l»*ligfiH4e.
Muehnil in linij in ta
• da s vnu je nadaljeval Constant. frotovo manj konveneijouahio o^l K^«li-!' Kadar s,* odslej lotiš kiparjenja. znanstvene slike, kjer je čas na-la jne gl.j nikoli oblik v širini. tem-!*'nkrat -n«tavljea. ve- vedno v globini. Zadostuje;	* » *
i |K)Višiai maku krajeu vo-i Kadar spajajo slikarji in kipar-enaka manj ali bolj .široki v iM1' nami figuri različne faze
I in ba.% radi tega je nastala vojna med Združenimi državami in Špu-1
La Salle, HL: Matija Komp. Livingston, DL: MIh. Cinir. Maacontah, III,: Fr. Augnstin. Noromis I1L in okoL>ca:
Matti.
prom-t saniega va še dandanes takšno veljavo.
Cc so mojstri i/H-aziti, če i}as'1,KHl Združenimi državami in Sp	__
ganejo, je jas&ro. da zato, ker ob- 11 ij0- ki trajala štiri mesece in Gaishek.
vladujejo vsa sredstva izražanja, katere posledica je bila, da je Cu-| North Chicago, lil. in okolica: Anton ki ko jim potrebna.	fostala republika, Porto liieo Kobal in Matli.jD^rln.
Ravnokar sem vam to pokazal m Filipini pa so prešli v la*t pri Rafaelu in Rembi-audtu. Irto Združenih držav, se lahko dokaže pri vt -H velikih umetnik iti.
Očitali so naprimer Delacroixu, da ne zna I'iSatL Resnično pa je ravno nasprotno, da se namreč njegova risba čudovito spaja z
Kaznovani oderuh.
naj
loma.	^ _
i "pii i. (iliruj«-iu proti tebi. Tako -se <Hanja, ne postopajo niti z iogič-'jc živahna | naučiš umetnosti modeliranja.!
So. Chicago, DL: Frank C'erne. Springfield, 111.: Matija Harborič. Waukegau, HI. in okolica: Math. Osrin in Frank PetkovSek.
Cherokee, Kans.: Frauk Režisnik. Franklin, Kans. in okolica: Frank Leskov ie.
Kansas Cifcj', Kans.: Geo. Iiajuk in Peter Schneller.
Ringo, Kans.: Mike PeneiL Kitzmiller, Md. in okolica: Frank
nimbi
rxllit jaz
I z Milwaukee, Wis., se poroča: Pine-tis Friedman, ki je čistega ži-njegovo barvo: kak««* ta sleduja dovskega pokoljenja itn temu pri-je trgaua, mrzlična, prenapeta; merno tudi umazan, je bil prepe-jVotlopivec.^ in valovita; kakor ljan v državne zapore, ker je skri a." uind sklepi, niti umetnoprisiljeno.| barva je včasih blazna: in ravno val že več mesecev 15 ton slad-'Kob^Martto^Stie m Pa^JeTs Naivno izražajo, kar čutijo. Nji- takrat je najlepša. Kolorita in korja. čakajoč na \išje cene, da( chisholm, Minn : Frank Co si »z .a! s :u. da so držali;hova	in roka	po- risbe se ne more občudovati dni- hi zamogel potegniti svojim bliž- petrich.
r. \;i n te net^ie modelira-' stavl3«»a v >mer kretnje in le in-1 tre ga brez dn:gega, ker tvorita njim ko^o z glave. Tajna policija f Ely. .Minn, in okolica: Ivan Gonže, kr,.:UVv, ^e imajo njihova-; slillktivno izražajo njen razvoj. skupaj le e:io celoto.	I vlade je našla zalogo in odpeljala Job. J. Peshel, Anton Poljanec in Louis
V ravno t. j tehniki zahvaliti za Kakor v vsej umetnosTi, je tudi Kar moti poJttvedeaiec, je to, odentha na varno. Sladkor se je ^^^^^ . . . c r .
1 oddn.a siiuio! sv©jo silo in svojo Irhto'o jiV* tiukaj odkritosrčnost edino pra- da priznavajo samo eno \ts$o ri- pro<lal potem med razne zavode mtSBe>	OUiS °V ia iS
pa oddajam tud»in,lf*T-	|Vi o.
ara\i t* r ji u ukazovali. 1>1 j^. biti su
lil
mi- < M*ki jiija. In «1«
Baltic, Miclt.: M. D. Likovleh. Calumet, Mich, in okolica: M. F.
Shaltz. Govže, Jak.
ti j«* ravno tako v.udi del
»dru ri-«ut o in ne sa-
, ki je na površini, taglušam linije, ki najbolje » duševno stanja, katero
Ljudje si mnogokrat prodstav-
vtkkf kiparjT ravno "ak" '	^
i kakor dobri slikarji, ali *■•
Kakor se to zdi paradoksno, & vendar
kolorist i kakor dobri slikarj bolje, dobri graverji.
Izkoriščajo tako spretno vse
pripomočke reliefa, spajajo tako
tk>ru jcneloKt SVA? ] r,K*> u vt/p/vn
sanja: Rafaelovo; ali pa prav za- mesta prav ne občudujejo Rafaelovih risb, ampak one njegovih posne-rlsba lahko lepa sama movaleev Davida in Ingresa. V epa pa je samo vsled resnici je toliko vrst risanja ter vsled čnste^*. ki jih izraža koloritov, kolikor je umetnikov. * * "	| Albroefat Diirer ima, prarijo
Risba je v umetnosti isto. kar je stil v literaturi. Sti!, ki se pači
retmie
Voda v skalah in starost planetov.
Novo idejo glede ocenjenja fi-ir včasih, ^trdo in suho ban-o. Nika- žičnih razmer na planetih je spro-•i kor ne. Toda je Nemec; on po- žil M. Veronnet prod Akademijo
"P -%uo *di, zakaj njogrova eiaoci-i
* z<jm odkriva no- Zakaj barva je — in do tega tranje r<«ik«.	(zaključka seni ho-tel priti — ne-j
S eer pa je v	edini! kako cvet lepega modeliranja. Ti ;
princip: kopirati mio, kar s»* vnli {l«sttno®ti sta vedno združenii Ni rw-t'^i, p*» katerota bi »e dalaj^1	dajeta vsem kiparskim j
narux* 1>4>i n
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. HIbbing, Minn.: Ivan PonSe. Virginia, Minn.: Frank H rova tleh. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mint.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Matb. Urib. Roundup, Mont.: Toma? Paulin. Govanda, N. Y.: Kari Ftemisa. Little Falls, N. 1*.: Frank Grejrorka. Barberton, O. in okolica: Matb. Kramar.
Bridgeport, O.: Michael Kolera r. Collin wood, O.: Math. Stnnnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob
Besemer, Pa: L<iuls Hribar. Brought on, Pa. in olvolica: Anton Ipavee.
Burdhie, Pa. in okolica: John Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Kt>kllcb. | Conemaugh, Pa: Ivan Pajk, Vid j Itovan^ek.
• Claridge. Pa.: Anton Jerina In Ant. i Kozoglov.
i Export, Pa.: J^juis Supnnai Forest City, Pa. ilat. Kamin in Fr. Leben.
Fartll, Pa: Anton ValentinčiiF. Greensbnrg. Pa. in okolica: Frank
Novak.
Hostetter, Pa in okolica: Frank
Jordan.
Imperial, Pa: Val. Petcrnel, box 172. Johnstown, Pa,: Frank Gabrenja in John Polanc.
Luzerne, Pa in okolica: Anton
Osoinik.
Manor, Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Bun, Pa: Frank Maeek in Fr. PodmiLsek.
Pittsburgh. Pa. in okolica: U. R.
Jakobi<-h, Z. Jakshe, Klarleh Mat., L Magister.
Keaing, Pa. in okolica: Fr. Špehar. South Bethlehem, Penna: Jernej
KoprlvSek.
SI eel t on- Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa in okolica: Frank Schifrer.
West Newton. Pa.: Jof-ip Jovan. Willock, Pa: J. Peterrol. Murray, Utah in okolica: J. Kastellf, Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta.
I»axis, W. Va in okiUca: John Krosich ln John Tavžf,lj.
coctrira nad obdelovano tvarino, kor bistveni tipi. Zato je njegova vode, ki je vsebovana v skalovju,; De bo ve. Chas. Karlinger, Frank Meh'	John Tavželj.
na.1 emocijo "vtio svojo jtažnjo. risba tako naglažena in njegova kot je granit ali porfir, predno;111 Jakob Resnlk.
*»rr ftuumo *a to, da ou vidi.
Sm<*4a ne ustvari xadnje vrste človek % kopiranjt-tu nikoli umotvora m nicer zato »ie. ker gleda, ne da bi videl; in četudi min učijo/no /a/nai v »ako taalmkiMC. M&Hne uspeh ve udar la plit*\ in feMre* ma' tlmnati. i tinetnikova obrt pa ni ustvarjena /a sredrnje vrste IjodL ki jau najboljša uasv»*ti ne morejo [>odariti talenta, ki inetnik pa vidi: to m pravi, «1« vita njegovo oko a srcem v glo-bftuah ptai narave. 7u*ti» ne ame umetnik nikomur druffecmi ver-
jwti, knk«nr sairko »vojiin očem. * _ •
«
♦Faz atnu kakor mia rimska pev-K.., ki j«' odgovorni« t oganju mno-#-iice: Jb.uitibua cano!" Jaz pojem urno ca \itcwc' tn v n ;rvedeme.
Kar spirnino t
Tt gTdo, po«tane lahko v •ti velika lepota.
utiHit voron ram
THPH lunetno-
V nmctnmsu je lepo edino to, kar je značilno^.
* * *	barva tako samoobLast.ua.	I postaneta oba popolnoma suha.
V resniei ni niti lepega stila. Holbein je iz iste iole; njegova} Rekel je, da je bila na luni voda j niti lepe risbe, niti lepe barve; risba nima florentinske gracijoz- popolnoma absorbirana vsled po-biest«'s*i rid.-z žive t samo a iepota je, lepota izraze^ nosti; njegov koJorit nima bene- časne difuzije, ko se je skalovje zi j ne resnice. Kadar pa se izražajo skega sama; črta in barva pa polagoma ohladilo. Planet Venus ,	j resnica, globoka ideja, mogočno1 imata pri nj^m takšno silo, res- je še vedno obdan od gostega
piašča pare, d očim se ni še nobena voda kondenzirala na površini Merkurja* kateri planet se «e vedno nahaja v stanju, ko se njegovo geološko življenje še ni pričelo ter se niso stvotrili na površini še noibeni oblaki
Ki umetnosti brt« Življenja. LV-botV ki^>ar utmziti mdoat. bolest ali kakrwiokoJi «rtarst. nas ne uio-re ganiti, če ne zna predvsem vdihniti bitif-ro. ki jih ustvarja, življenja. Zakaj, kaj bi nam pai bila radost ali bolest mrtvega ob-j jekta — kosa kamena! Iluzijo življenja pa daje na« umetnosti dobro modeliranje in gibanje. Ti dve lastnosti na kakor kri in dihanj** vseh lepih del.
Posebno naznanilo,
■atfad
flibanj«' je ;>rv-liod fz e»i^ga položaja v drr*.'ea. Ta preproaita opazka, ki se i; oanalna, je ključ] k \Twnti miatrriju.
Gotovo nle čitaL v Ovidu, kako ■e je izprvtuenila Iiatnis v lavor! in Prokne v lasto\iio. Ujnbeznivij
pisatelj nam pokazuje telo rurve.' _	.	-
kako se pokriva 8 skorjo in z i«, j ZA $1 M.« Z-2AU0V Si 1AB ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
££	ako ste bolni.
obeh »e ženski, ki prenehavata j
»•M
» sum, taks Ja Va*
biti žen*ki. m drevo, <»siroma ptice. v kar s« apronamjata. Spominjate se gotovo Unti, kako se v Dantejevem ' lVklu'" lagaoeja ka-naravnega j ea v tt-lo izgubljenca in se sama : lahko j irpreminja v človeiko telo, medtem ko se človek sam irpreratnja ▼ kačo. Veliki poet opisuje ta
____
DOCTOR COWDBICK,
ad a
_L"
Naii zastopniki, —
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "(Has Naroda". Naročnina a "Glas Naroda" Je: aa celo leto $3.50. sa pol leta |2.00 in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero Je prejel In JDi rojakom priporočamo.
Ssn Fr—rim, CaL: Jakob LorSa.
Denver, OOa: Loula AndoUak Is Frank fikrsbec.
Lesdville, Cela.: John Hočevar.
Pnebla, Cofta: Pater CnUg, John Germ, Fnmk Janesb Is A. Kocberar.
SaU*, CafaL is aMics: Costello.
: 3lat)i. Kemeij. Lsmbact Bolakar.
DL: Jernej B. Verblč. CUcapk D.: Joa Boatič, J ea BUah In IVaak
mm. n.
Laortch to Jate
Lorain, O. In okolica: Lonis Balant in J. KtunKe.
Niles, O.: Frank Kogovfiek. Yoan^stonm, O.: .\nton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin in J. Alisler.
Allegheny, P».: M. Klarleh. Ambridge, Pa.: Frank Jakše.
Korenchan-
Milwaukee, Wis.: Andrew Fon in Jo«ip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, John Stampfel in H. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Dem5ar in Frank Skok.
Kock Springs, Wyo.: Frank Fortuna, A. Justin ln Valentin Marcina.
Veliki vojni atlas
▼ojskajocOi se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3,00.
VELIKO 8TENSK0 MAPO, HA ENI STRANI ZE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO — CEHA JS 39 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company j
*
_
83 Oartlandt Street,

New York, N. Y.

ILAS ^AllOI>-\. 16. FEBR, 1918
Slovenska-HrvatskaZveza
▼ Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljen* 1. januar-m 1903 v Calumet. Michigan.
Inkorponrana U. junija 1906 v državi Mich.
GLAVNI ODBOR:
Pradaadslk : FltANit iiUEtiO&lCH. Box 29, Dod«BTilte. Mleto.
Podi>n*l«daik: UBulfiE KOTZK, 115 C rant Aveooe, K veleti. Mina. Prrl tajnik: AXTon UEMUEL, iturgo fciuek. calomet. Mleti. Zaplaolkar: Ua 1111 A.s OZAK1CU, stevtutli Strmet. CaloiatC, Mleto, lilagajttik : \ LVCL.\T A K BAN A S. First NnLLotuii bank. CaloaM*. Mleto.
MADZOftM ODBOR:
1 na«ir »mik : ANTON (JEBJUN,	Mino,
II. natiaunit* . JdHN B. XIA I.N AR, Galtuwc, Mleti. 111. tuulfturni*: PAUL MJAI.TZ. JUH Serentli St.. Calumet. Mleto
POROTNI ODBOR:
I. porotnik: MATH. 7.<;ONC. B<»x 423 Ely. Minn. II. porotBlk: VI1JI.M MlHFUi% CaltuoeC. Ml«to. IIL porotnik - FHANIC LEVSTIK. Bo* 10-1, Aurora. MUw
i
POMOŽNI ODBOR:
JOHN KAMMCH. 417	St„ Lan rtu ni Mleto.
I.CKAS STPFANEC. i'nium^t. M loto. MAKRO JOTICli. CauuuM. MI<ii.
VTtHOVNI ZDRAVNIK:
UR JOHN S ^TFFANFZ. 208H 1 trst A*vna«». Mllwsnki«*, Wli
ODVETNIK:
A^TBONT I.rCAS. Calumet, Mich.
■Vsa tlojJi« %aoJa. kakor tudi «r>*>m**uit* članov In rfanlc OfiJ m r-^tsjjjrt ua srUvrtača tajnika: Anten Oestul. KloveoV Croatian futon. B .rir.. lBnrfc. r,th Hr. Catnm^t, Mi« b.
®r^Uatve naj s* p.Zijajo rji blagajnika : Vln.^nt Ar-Nina* Pir*<	n*u»k. Calnmof. MI. h.
Prr»-< .f ra aoro r.rtMnf.'r /<lam> In flani.^ naj pobijajo a« vrbor-n.-*« artrarnika: J« »t i. S. Str-fanea. 98ft% Flr«t Atf, Mll<raakre.
V«e nrltcžlv naj pošiljajo na pmlswintkft	odbora:
Mam Z*ooc, Bu* 423, Elj. Mina.
Fradno rlartlo: «3LAH NARODA.
I>r. št. 1 • Georee Srruteel, * seph Turk, John Plants, Joseph Vidmar, Peter MajTier. Prank Zaleta George Metesh. Pet^r Pasteh.
John Skurja, John Keener in John Vies.
Dr. »t. 2: Marija Rozman in Math Cibashek. I>r. št. G: Mane Stanieh, Math. Mihelifh. Dr. »t. 7: Frank Pueel.
l>r. st. 8: John Frankovieh. Peter Shuty, dulin (.hiehae, John Rozman. Frank Stimae. Math Uozuian, John SvetWii in Paul* Vr-banieh.
I>r. št. 9: Joseph P. Chop, Martin Boif. Ja«*ob Miheh-liie. FranV Iioif, Stive J&korau, Martin Chop. Anton Stimae, Anton Mikelehie, Izidor Gr?rnrieh in John Repin.o\
l>r. Št. 10: Katarina Babic h. Anv R.n-hr in Annv Gasparovieh.
št. U - Frančiška Tomsu*h.	%
l>r. it. 14: Mile Malkovi.-h, Frank imkovieh. l>r. št. 1 »: Paul Stimie. Dr. št. Ifi: Manda Borich. Dr. št. 20; John Logan. John Shutej.
l>r. it. JI: Frank Pajuieh. Luka Miskuiui.	^
l>r. >;. 22- Frank Vrani*, h, -lohn Jurajevieh. Frank Biondieh. l>r. Št. t?:!: Jaeob Mtudeh, Math S-prajo^r. John Kambieh in Luis Štopar. Dr.
št. 21- Toma SporehL-h. John R«>7man. Lovrene Biondu-h in Nik Perslin.
Razni stroški odobreni:
S- C. Chvnon-eth, za zavarovalnino .rl21.r>0.
Croatian Printing Co.. ^"21.00.
Mary Miglio. za pranje. $1.2,"..
Mi. h. State, Telefon Co. £2.00.
First Nat. Bank. Calumet, za Safety Box. $2.00.
itiko B»tr«ro, najemnina. $10.00
*Ačm	UD DUUŠTV1 m SLOVINB&O	HRVATSKO ZVSZO
	ZA MESBO JANUAR 1918.	
	.	Prejeli:
Ime društva:	Svota: Ime prejemate!ja:	Svota: Izplačilo ra:
Dr. sv. Jožefa, št. 1
Dr. sv. Matije, št. 2 l>r. sv. FraneiMca, At. 5 Dr. sv. Nikole, SL 6 Dr. sv. l/ovrenea. št. 7
Dr. sv. Ivana. št. S
Dr. sv. Roka. St. 9
$ 242.88
83.13 53.31 94.67 204.20
203.94 379.45
12 GLAVNEGA URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE.
SPREMEMBE V ČLANSTVU.
Društva av. Jožefa, st. 1.
- ' I '	' •"■'lUiL i-ert. št. 4136, star 22 let; John H. Bd-
t^ar, cert. St. 4135.
Tmrl- John Garroda. t ert St. 3S97.
Društvo av. Matije, it. 2.
I mrl* Prask .Mohor, eert. šr. 2599.
Društvo sv. Lovrenca, št. 7.
Pnatopil: Ani<*i Kuznia, it-rt. št. 4LJ7, star 29 let. Zi»fM-t >prejet: Matii Grah«*k, eerL št. 3565. l/h.-Vn; Mamin Zlogar, -ert. št. 3342.
I mr! : Frank Intihur. i-ert. it. :i634. — Vzrok smrti- pobit v
rud okopu.	M P
Društvo sv. Ivana, št 8.
< i?tjH-ndiraD: T«hu ^»efanae^ eert. št. 956.
Droštvo »v. Ana. št. 10.
l*Tt)»l<«f>ib : I»ui«e Pitvhieh, « 'rt. št. 413S, stara 25 let. D.uštvo sv, Ana, št. 11.
IVjjiitopile: Marija Loh«', «-rrt. št. 4i:t9, »,tara OS let; Marpareta
Oftnirw, eert. It. 4140.
Fmrla: Anna SoajJer. »ert. ar. 1375.
Društvo sv. Trojstvo, it. 13.
Odstopil • Ivan Rajkmieb, eert, št. 1495
Društvo sv. Obitelj štev. 14
Pristop i i ■ Juim Markanj»vieh, ee.t. št. 4141^ star 27 let. SuKpnidiranr J. Cal|»arae, eert. št. 2693.
Društvo sv. Joiefa. it. 15.
Su-ped i ran Marko Tuiuu'u:-, eert. št. 3s04.
Dr. st Matere Boije Lordske, št. 16.
l/!o.-4laa: Joaeidiina Stimae. eerL št. 1913.
Druitvo sv. Cirila in Metoda, št. 17.
Pristopil: John Jaeovieh, eert. št. 4143. *tar 26 let.
Suspendiran: John Pavlieh, eert. št. 3S90.
Društvo sv. Barbare, St. 10.
Suspendiran Jo*«-ph I^un<l<»r, eert. št. 3467.
Društvo sv. Petra. it. 20.
PriN-topila- Josephtna Zoretieh.	št. 4142, staar 25 l^t.
Zopet opre jet: Frank Grt*tr«frieh, eert. it- 2102.
Drnitvo sv. Jeronima* H. 22.
Z(»pet -prtj^i: Frane RomVvieh. eert. št. 3151: Mile Biltt, eert. it. 4029.
Izločen: Mike Sor.i<"-, eert. it. 3S74.	•
Drnitvo Podporna Zveza Slovenskih Fantov, it. 83.
/vipe: sf»r«ijeti: Math Sto^iar. eert. št. 2834: Anton Novak, eert. U. 3312 Jak 4» Hukovar. rt št. ,;7lO; Jakob Novak. eert. št. 3746; I amun K lanjsti« k. eert. At. ; John Ko-telie. eert. it. 4013; Frank Turk, eert. Št, 4059; Jtv». P. Ajmuh. e^rt. št. 3S92.
Suspendirani: Job« StukH. eert. it. 175(0; Joseph Smrekar, cart, it 3744; Math Snirnkar. enrt. št. 3742; FVank Matkovich. .»ert. št. 3S7#: Pefr Cerui-*. eert. št. 4«t9
Irlo.en • Joseph Ajiuieh. oevt. it. 372»».
Drnitvo sv. Petra in Pavla, št. 34. Pristopili: Luka Krinpotich. eert. št 4144, j^ar 24 let; Anton Pbmieh, e«*rt. it. 4145, *ur 2:1 let; Fran* Ci«ak, eert. it. 4166. Zoj>et sprejet: Iva« Biskovae. eert. št. 3025. Suspendirani: J. Ikrtina. eert. št. 322S; M. P!c«e, eert št 3442* L. Sr^m e» i it 3617; K. llla*-a, eert. št :J671: M. Pintar eert it 4127 —	*
Z bratskim pe^dravocn E
Anton Oeahel, tajnik.
SEJA O LAV IZVEBP J O^EQA ODBORA, DNE 4. FEBB. 1918.
Gla\~ni pred«edaik otvori aejo ob 3. uri popoldne. — Prisotni odbor je »lede, i: §ria\ ni predse*inik Frank Gre^orich, pia\-ui tajnik, Anton (t^el, pomoiai ta mik. Math Ozanieh ter jrlavni blatnik, Vineent Arbana^.
F^rt-ide se na trpJaedo smrtne j>oikodbe, Andro Brozovicha. ela-ua i ruš; v a it s, n»H dne §. januarja 191g Irpia-a se smrtnina
Margareti Bmsovieh. *^00.00
Ana Snajdar. Planira društva it. 11, Elv, Minil., umrla dne 4. januarja 1918. lapUea se sopro«n Joseph a 8najdar, $300.00.
Math Sianura. ,'!an druisva *tv. soprogi Ani. za njen de~ M. $100.00.
Za pogrebne otroške odobreno Johnu Ostermanu, elanu dmšt\Ti M. 21, soprog* #100.00.
Odobrena poikodbo Martin Choppa. Mana dSruitva št ra ope-* kile, t?0 00
Neodobrene bolniške nakaznic* -.
Pauln Ozanieh, -lan d rušiva št. 2, k^** ni doti'-ni prijavil dr.) tajniku kot o pravila S. II. Z. zahtevajo.
Frank Moharju. elanu istega društva, preloži do .-^a. do. ' kler se iznajde komsir da se izplaea.
Joseph u Bukoviehu, članu društva št. 24. se preloži, ker ni jas no, komu da ^e izplaea podpora.
Petru Svetiehu, elanu drštva Št. 7, ker je bil dotični suspendiran in v «*asu snspendat-ije obolel, ^^ po pravilih S. 11. Z. podpora odbija.
Glavni blagajnik Vineent Arbanas, izjavlja ffledc bondov. kar je bilo na 6-niesecmh računih sprejeto, da se vzamejo, in sicer pri U. S. Steel Corporation za $6000 in so kupljeni po $98.25; od Michigan State se jih name za $3000.00.
Glavni predsednik govori radi zaključka na šestmesečni seji, za bo'o^e Glasilo S. H. Z. in imenuje tri odbornike, da pregledajo/kako bi se moglo priti najlažje do Glasila.
Ti elani so: Paul Shalts, Anton Geshel in Math Ozanieh.
S tem je dnevni red izrepan. in predsednik zakljnč: sejo ob šest1" uri zvečer.
Bodoča seja sp vrši 4. marca 191?.
Math. Osanich, zapisnikar.
! Dr. ,>v. Ana. št. 10
Pisma iz ujetništva.
Kje Nt-a moji sestri PAVLINA in ROZALIJA FRITZL? Naliaja-ta se nekje v Brooklynu. N. Y. Prt^.ni, dit >e ml vim pi'cj ta tia sledeči naslov:
Feixliriand Fritz], voj«*mop! jennyj avstrijsko j armii
Brijaiiskij Zavinl No. 1315, Russia.	Eksiterinoslav.
Prihodnji vojafiki poziv.
Time translation filed with the post imaiifr at Ne'v York. N* Y. on F«b. 1 } ISIS. a-i requirt-d by the Act ot October 6. 1917.
I Washington, D. C.t 15. febr. — Vojni tajnik Baker je danes nanovo poj«si »1 načrt vojnega de-partmenta, ko je izjavil, da pri hodnjega poziva ne bo izdal prej kot za maj ali pa junij, ko bo pol miljona mož zopet vpoklicanih t narodno armado.
Švedi v nevarnosti.
True traj-.blxtion filed with iho port tb^.1 * r at New T oik, N*. Y. on FSb. 16, 1»IS. as reqnlrad by th« Act of October e. 1S1T.
Stockholm, Švedska. 14. febr. Poroča se, da ruaki vojaki vpri zarjojo grozovita dejanja teroria ma na Aland&kih otokih.
Zaradi te^a so na potu tja en švedski kanonski coin in dva par nika, da rešijo Švede, katerih lattt. nina in življenje je v nevarnosti.
Iz Hibbin^, Minn. — Mestna policija je bila naproiena. da iznaj de, je da se nahaja n^ki Jožef Bukovec, doma iz Doblar na Kranjskem. Star mora biti okrog 65 let red 15 leti j« iival na Hibbingu Za ujega bi rad zvedel neki B. B. P-o k m an iz Tonopah, Xev.T ki pi-še, da čaka tam Bukovca velika dedfcJina.
Stavka v
Md, 14. febr. — Xe da bi bili katerikoli vladni posredovalci ponudili rešitev in brez naznanila je danes več kot 1000 t.-sarjev in mizarjev t največji ladjedelnici v Baltimore, odložilo delo.
Iščem svojega strica ANTONA BARAGA. Doma je k Grahovega pri Gtrkniei na Notranjskem. Prosim eenjene rojake, ako kdo ve ea njegov naj mi ga nawmnf, ali •
— John Štefk, 2»1 flt.. Milwaukee. Wis.
(14-lft—?)
Oradba ladij.
True translation filed with the pest master at New York, N\ Y. on Feb. l 191S, as required by the Act 01" October
6. BIT.
London, Anglija, 14. februarja Tajnik admiralitete MacNamara je danes naznanil v poslanski zbornici, da je vojni urad privolil, da '-dpusti 20 tisoč izvežbanih delavcev za grajenje ladij.
I>r. sv. Ana, št. II Dr. sv. Trojstvo, št. 13 Dr. sv. Obitelj. št. 14
Dr. sv. Jožefa, št. 15
Dr. sv. M. B. L., št. 16
Dr. av. C. in M., št. 17 Dr. sv. S. M., št. 18 Dr sv. Barbare, št. 19
Dr sv. Petra, št. 20 Dr. sv. Štefana, st. 21 Dr. sv. Jeronima, št. 22 Dr. P. Z. S. F., št. 23
Dr. P. in P.. št. 24
* r : 100.14
117.13 63.19 170.18
44.78
90.00
42.64 26.72 201.43
146.77 119.34 158.86 139.45

298.15 i
SLUŽBO DOBI SLOVENKA,
bodisi sinniea ali vdova z enijcf otrokom. Plača na mesec $ t5.00 do $40.00. Moj naslov je*.
.To h u Poropat, Box 422.	Salamanca, N. Y.
16-19—2)
I>r. sv. J. in M., št. 25
George HorvaT Jakob Stariha Joseph Sunich John Weiks Jakob Stariha
Anton Sepich Stanislave Korda Joseph Sekula Wiliam Mihelieh Dr. sv. Ivana John Rapinae Nick Chop d Peter Šafar Peter Tomac Joseph P. Chopp Martin Bolf Frank R. Bolf Anton Stimae (ieorge Raukar Anton Mihelčič Jelena Chopp Roko Mihelčič Dr. sv. Roka Anna Bačar Katarina Babieli Ana Gašparovieh
Štefan Teniae >Fde Maljkovieb Anton Sifner Ferdinand Chopp Manda Borich Josephine Stimae John K. Grenc
Peter rijatelj Dr. sv. Barbare John Rojakovich Joseph Skerjane Frank Lenich Dr. sv. Petra Marija Osterman Marija Osterman Ivan Diuidovich Dr. sv. Jeronima John I vet 7. Dr. P. Z. S. F. Math Spreitzer Math Deržaj Jakob Mušieh Tome
Lovre Bkmdich Simon Gorša Ivaai Muhar Blaž Vukeheh Marko Babieh Dr. kv. Petra in Pavla
29.00 Bolniška podpora 144.00 Bolniška podpora 19.00 Bolniška podpora Bolniška podpora 50.00 Odškodninska podpora
43.42
18.66 18.00 12.0O 1.00 1.00 13.00 25.00 5.00 3.00 38.00 10.00 27.00 17.00 22.00 24.00 20.00 1.00 1.00 20.00 22.00 16.00
26.00 36.00 23.00 29.00 18.67 79.00 18.00
3.00 3.00 26.00 29.0C 3.0C 3.00 36.00
roo.oc 2.00 2.0C l.OO 1.00 22.00 15.00 18.66 20.0C 26.00 15.00 1.00 1.00 1.00 3.00
Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Revizija
Pristopnina Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Revizija Pristopnina Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora
Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška
podpora podpora podpora podpora podpora podpora podpora
Revizija
Pristopnina
Bolniška podpora
Bolniška podpora
Revizija
Pristopnina
Bolniška podpora
Osmrtnina J. Osterman
Revizija
Pristopnina
Revizija
Pristopnin;i
Bolniška podpora
Bolniška podpora
Bolniška podpora
Bolniška podpora
Bolniška podpora
Bolniška podpora
Revizija
Revizija
Revizija
Pristopnina
Skupaj____$3023.83
Skupaj____$1,635.99
OPOMBA. — Dolžnost članov g. H. Z. je. da vsak točno preišče vsa izplačila. Slučajno, ako kateri zapazi kako neopravičeno izplačilo, na.i isto nemudoma naznani na glavni urad zveze.
ANTON GESHEL, tajnik S. H. Z.
Važno za vsakega.
KADAR želite ixrediti za naslov svojih sorodnikov,	KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali inancev, stvnitd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hižo, po-	KATIAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija hižtvo, trgovino itd« telja ali znanca,
RADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd.	RADAR želite objaviti dmžtvena
RABITE VSEL
"GLAS NARODA"
tli
'GtLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mesto, v vsakem trga in v vsak! mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tndi v Canadi Itd.
"GLAS NARODA" Je najprOjnbljenejži in najbolj rasžirjeni slovenski list na sveta.
"GLAS NARODA" Je razposlan na leto ▼ Mrfli in pol miljona (4£00.000) iztisih in Je torej najboljie a oglaševanje.
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $140 Knkratna objava prodaje posestva, ldže, lota
itd. stane....... ... ________ _ _... $U00
Cnkratno iskanje delaveev stana — — _ —-__$L00
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih osdasDL Naročilom je *oslati vselej todi denar.
Enkratno iskanje dela stane____________
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane______________$i.oo
Enkratno društveno naznanilo stane_____K
"GLASNARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
NASLOVITE NA
Rojaki, vpoštevajte naše geslo^ da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa ubiasov, ako Jih spoznano sa dvomljiva in s tam va- ltmr°č*J0» m prepričajo če je oglas v našem listu rejeso nafenaročnike pred runlml rieparji, katerlfe
I. BI-': -L^^ilJ ročflih po pošti.


_ *

SLOV. DELAVSKA
gm rndnm 14. a*|um lSSd.
PODPORNA ZVEZA]
lnkorporirans 22. snriia 1909 * državi P«n
Sedež: Conemaugh, Pa.
ULUM I RADNIKI:
I VAX PROSTOR, luSS Norwood R'J., Cleveland, Okio. P'ntrwxd^fi.ilk : Jo«II* ZOKKO. R, F. U. 'J. Bo* 11«. West New ion, Pa. •ilaraJ tajnik: BLAŽ AK, *> \Leic Mtrwt i > oHsaturti, Fa_
tajntk- FRANK PATLOVČI«\ 'Jk> Main	Oaoemati^h. Pa.
UkiuUt: A Ni »It IU VIIjKIOH. >» >lain Strw, 0*n«*naugli. Pa. Htegajaik: JOHIP 1.YAA1. OSME Si. 1'lair Av.. * tevrand. Ohio. Pobi. Uamjullt r anton HuTtfiK. It F 1». 2 27. Bridgeport. Okla
SAllZORM OOItOK:
rr^Udnik aedaor. t*lhora: J« »sli* PKTERNEL Bo* i«R. Wlllock, Pa. 1 tiad*»n.ik NIKOLAJ POVSE. 1 Orab St-, Nutnrtj- 11111. N. H. llrts-burifti, Pa.
5 na-lwruilk: IVAN <;RoAr.iJ. 8S5 K. IJSTtn St.. C»W>M<. Oblo.®
Predaedol Kana.
1. iNii'itnli
'IP
POROTNI ODBOR:
[■hmtoC. odbora: MARTIN OBKttŽAN, Bot ?2. Ca« Mineral,
FRANC TTROPfTČ, »- F. 1>. S, Ba* 14«. Fort Smith. Ark. .1 • »sir* «;*>1.<»B, lKlfl 14iti nt., sprinjefiekt, 1».
VRHOVNI ZDRAVNIK:
<.RAUFK. H4?. II fthki St., Pittsburgh. Pn.
i.ak s.\:un>\
I RADNO lil \SlLO:
r.irrtandt Sinvr, N*-w York City.
t Vajena dru-tv.i. ..zirc-oLi ti jih uradniki, so nljuduo proiooi.-!vAljAtl *•	narava« h: na j;!i»*n*-sfo tajaika in nikogar Opitega. I>ettar
.•t» puit;« fdino mu IS^rnih. Kxi»resnih. ali JlanCnib denarnih mkaaale, nikakor pa ne pot. »m privatnih čekov. Nakaznice naj m* . i	Blaf Novak. C jfwmsuicti I>epo«lt Bank, Cooesuaajch, Pa., in
ak	rljr-u** izlijejo z na^^-tiim jioroCilom na nulov jel. tajuika-
V r lučaju, »ta ot^iujo društveni tajniki pri poročilih Klavnega taj-tka Kak« iMrnanjkljivostl, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega Njoik«. iS« * prihodnje popravi.
,	iS
V" zn.I.Tffi imam. poskr^ufc?in. m;->arr. iirem Zdhiteolli eriav sla dno vo kavo. i»!->Jovo kavo. razne sr.hp roče. rvotjr.. koreninine. prahove lz» oiJ&. To so sredstvi, ki go ot>šinio opt^ni v knjiir- "Kneipp, doma I zdravnik" in vpor&bljajo zelo uspefno po ceSen. svetu. Potem lmr.ni tudi ruuvvisit-c dliave, ki se f»nporoCcjO v kn.iicrah rioora kuharica"*. In "Siovenaka. Ituhnrica". 1» se potrebujejo za pripravo oktusnib. jedil, na primer: majarcR. mitrin^ duiica, rou&k&tov cvet, Korijnnder. paprika ipraftea). lortanjeva grres-n. žAjbcU. ipfran i r. d * V^nrat kdo nkl kako stvar, pa je r.e mor» kupiti tam. ali v bkilni, stanuje: Jaz imam in preskrbujem mnogovrstno blasv>. Kdor £eli nn.-v»ri»rJh ali enakih stvari, naj predvsem naznani. kn.;e vn»te n »oliko namerava dobiti, ter priloii xna.rr.ko zs odgovor
MATU. PEZDIR
P. O. Bo* 1611	New York, K.
Postanite neodvisen v življenju teiu, tla kupite eno naših farm v
I Oh'.o. Farme so priporo«3an^ it. pi jima^o posebne udobnosti od vlade.j Jjjjl !Farmerji so neodvisni v dobrih j ; in slabih ča^ili; poljske pridelke j .se proda za. dobre eene vsak čas. •Pišite ali nas pa obiščite še danes. , Mi imamo farma vseh velikosti m | vsake vrste in z veseljem vam pošljemo seznam istih.
THE DENES & DEMILIO COMPANY, 700 Marshall Bid*.. Cleveland. O
prora
Rad bi izvedel za' naslov svojega prijatelja FERDINAND SKK->'»K. Doma je iz Zveree na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali se am e-
iriasi.
Grefirorv \'id;c. i'ox
Clay tenia, Birt?«^ (12-16—2

Nadaljevanje'
Dobro, jaz vam popolnoma vrjamem. — Umorjenega so videli itrr^x šeste ure zvečer jahati od hiše pri reki. — Ob enajstih so videli nj«<govoga konja privezanega na onem mestu. kj**r je poz-: ju je	umor. 1'mor	izvršil pred enajsto uro. —- Kajti
icK- p » e?iajv|: m i j, nastal vihar, k: j.* izpral sledove stopinj in kr.
samo zateffadelj opozarjmn. da bo^t.> ia/j*- pr»-tOJ.-i!.ili vprašatija. ki vam ga W»m s^iej stavil. — Pries so ob i najstih š»* niste bili v p»»^teiji, ampak da ste d? tedfj, ko so 7apadati z neba prve kaplje. — m* izfprehajali. -— Oospod, ob majsrib rveeer, v ■ ponavadi ne hodijo na »prehod. iTurtn ■ prebledel. — Nekaj easa so njegove oii
Ljudje sr. se i/ ^podn.i" dvorana polagoma razkropili svojemu domu.
Zadnji je bil Elliot.
Ko je hotel oditi, je stopil coroner k njemu.
—	Gospod, ali imate morda trenutek časa?
Seveda — je odvrnil Elliot ter si zaeel slačiti rokavice.
—	Hvala vam — Prosim vr?s, s*-dke za trenutek semkaj. — Jas mm u naroči i dvema stražnikoma natančno preiskati sobo, v kateri je *tanovn» Hemsedal. — Stražnika sta vse preiskala in akoravno ni-ita dobila ni'- sar ]>osebuega sta vmdar dobiia tale listek v kovčegn
j Mr. Heni-^>dala. — Zdelo se mi je, <}a bi s to stvarjo preveč daleč }j OM«"t*l v vaše družinsko žrvljonj- in sem vsled tega oklenil. p»>go-voriti st' l vami na samem.
Hemsedal je prebral	pterega je pisala Ellen Hemseda- {
la in preblede!.
— Preberite to mesto, -- jc nadaljeval: — Ce se more kaj na-' praviti s tem človekom, naj .se napravi takoj. — S temi besedami se; misli Hakerja. — In potem nadaljni stavek, ko toži gospodična o i ovojem obupu — .Meni se zdi, da mora vladati med lie rascal cm in-oso gor*podiC-no hčerko neka tajna vez.
—	Za božjo voljo, ne spravljajte moje dražine v javnosr —f je vzkliknil Kiliot preplašen.
Planil je kvišku, prijel se je z obema rokama za *?iavo ter za-! čel divjati semtertja po sobi.
—	Ne, med njima ni moglo biti nobenega razmerja, ker je fribt' moja hči samo dva dni doma, odkar je pošel Hemsedal na moje po-] sestvo. — Strašen udarec je pa zame, če je poiskala deklica pri tuj-j eu varstva pred svojimi stariši. — Prosim vas gospod, ne kličite moje družine za pričo!
—	Le pomirite se gospod, in poslušajte moj svet. — Če bo vaša j s loini nMve«	fr po gospodična hčerka ostala tukaj v tem kraju, ji moramo na vsak na-1 . . . J7 . . « čm izročiti povabilo k sodnijski obravnavi. _ Veste kaj napravite, jmod eMtonJ- V vi€f Po — Posvetujte se s svojo ženo, dočim ne smete ziniti deklici um be i^a^la. kako postati državljan ii eede o tej obravnavi. — Obe, svojo ž«no in hč< o pa pošljite za ka-' o drfavljanakih pravicah, kih t tednov na počitnice v New Orleans a*, kam drugam. — To, je vse, kar vam morem in smem povedati; — Umevno je, da jaz ne bom vedel ničesar, kaj boste vi napravili.
Elliot
rra je nekaj časa začuden srledat, zatem mu je pa prijateljsko stisni! roko t^r odšel.'
Rada bi izvedela za naslov svojje-gn bratranca JANEZA K0-
ZFJJf. Nahaja se pri vojakih. Pisni mi je zadnjikrat, da mo-if! 23. septembra k vojakom, t. da kam da mora. tega mi ni; omenil in še tudi zdaj ne vem. j kje je. Zato bi rav rada videla, nho rite. te vrstice, da mi blago-• oli pisr.it, a i i luiieri conje-| riUi lojnS.ov ve, kje se nahaja.!
mi sporoči, za kar «;c- že vna-i rej zahvaljujem. Omenjeni sej
■HHH5HBMBBHHHHKB
Rad bi izvedel 2a LIZI B.\BICK. Doma je iz fare Zagorje ob Savi in biva že nad 10 let \ St. Louis Mo. Imam ji poročati nekaj veznega radi moje ranjke žeiiv?. Torej prosim cenjene rojake, če kateri zna za njt, naslov, nami ga naznani, za kar bom zelo hvaležen, ^li se mi nej sama ogbsi im naslov: Planin lkljn-čevšek. R. F. D. 7. Bos. 21, •lohiist own. Pa	16-19—-
>• i'rcJ Mliajnl v llermin=e.jReda bi Zvedela za naslov JER-
Westmoreland Co., Pa. ^loj ns-1 slov je: Mary Oblak.	\V.
21. Plaee. Chiengo. pi, 16-19—2
Iščem svojega brat;; FRANKA ZADNIK. Pred 6. mewxi se je ti^haial nekje v Wewt Virgiaiji. Doma je iz vasi Pregarje na Primorskem. — Nadalje iščem svojega svaka ALOJZIJA KO NBSTABO. Kdor za naslov Icaterega izmed tek dveh, iia.i mi ga naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Mrs. Mary De-klova. Bos 93, Enst Hiavvatha. Utah.	(12-16—2)
STATE DEPARTMENT OF
LABOR HDiiEAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga
4a. Kravearjev Jože in Jankleyj Jože :)i rada izvedela za svoja J dva prijatelja JOSIPA P liti;, j podomače J^ebreiov z Vrhtreb-:ge. Dolenjsko, in JANEZA Zl P.VNC lO. podomače Adame! ' 16-19—2 iz > mavca. Prosiva rojak«, čt"
NEJA ZDRAV J K. On je moj bratranec. Doma >e iz vasi L:t-perje pri Turjaku. Nahaja ^o baje nekje v državi Colorado. Proffim ga. da se ni. oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov itr.slov, naj mi blagovoli naznaniti. — Mrs. Ajiua Tekav-čie -(rojena MarkcN"i^ . 14:i4 K. 41. St.. Clevelrmd, Ohio.
>do ve. kje senahajata, naj na-i	SVoj.iga brata JOSIPA MJ-
aa blagovoli naznaniti, eK pa» UARIC, doma iz vasi Stržiše ee .sama citata, ju prosiva, naj j pri S. vniei na štajerskem. Na-nama iiaj pišeta, kako se kaj j haja se nekje v ruskem ujetništvu. Če kdo kaj ve, naj mi po roča, ali ako sam to čita, naj s^ mi oglasi na naslov: M«. Mar> Dekleva, ltox 93. East Hia watha. I'tah. U. S. America.
imata, ker se- že nismo veliko '«-r videli. Pišite na naslov: J..--pli Oorc ali pa Joseph Ja?ik>tl, Pok 155. Cokel on. AV. Va
Rud bi izvedet za nosiov svoje ete TEREZIJE MESOJEDEC, ki je nekje v Minnesoti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da m.i naznaaii, ali naj se pa sama oglasi. — Gregory Vidic, Bos 23, Clayton!a,
Bil tier Co., Pa. (12-16—2)
vi. Na
\eliko
izpovi
vrnili
Rekli
temni ti
to Vi
vrt>n<
Pridite ali pišite t NTewyoriki nrad: 230 Fifth Ava Grad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
Pozor, ujetniki! Iščem svojega svaka FRANCA KONESTABO iz vasi Pregarje na Primorskem. Nahaja se nekje v ruskem ujetništvu. Kdor izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, ako bo to bral. — Mrs. Mary Dekleva, Box 93, East Hiawatha, Utah. TT. S. America.
(12-16—2)
Dr.LORENZ.
Jaa lea eOial atovenafco guva-r*JH ipertallat moffktb bolaad v
PlttaborftQ, Pa.
Cxadna ara: daarao cd t. da-poldne do 8. ore svaCar. V pot-klli od 0. dopoldne do 2. popol. Y nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LOKENZ, ftfpeeUllat meftdh kolenS. •44 Pmh Are. IL nadai. aa Pittsburgh, Pa.
DE\T£TO POOLAV.TE V JEČI.
PUlJll«1
vsem 1
domov šele »te, da ste n<Hvi, i ju d j-1 •lil edal J.' v eomn^rjs
I'reko noči je nastala zima, prava zima. Sneg je ležal skoraj če- j * visoko, solnčni /arki so sicer sijali na zmrzlo zemljo,' ogreti je: pa niso mogli.
...	V prvem nadstropju okrajne jetnišniee je sedel Hemsedal in I
r. m ie pa poviti pogled ter ^ za- el tr^ti poiSTrm(4j skozi zamrežell0 okTlr>.
Nje njegova
o v
ft D'
da
•rek a 11, »femsed Ali naj je bil v < - No, ,
-por z Bakerjem, obrot'-ek, najden v bližini umorjenega,
.. Isotno.-it iz hi."»e, to so bili .iokazi, katerim ni bilo mogoče
i I ni vedel, kaj bi storil.
inoiči. m su-ui okreni eorooerjevo snmnjo, ali naj p^vc, iin m ii^od« p<»ln«-m času pri Elleu v sobi? ^pcHi — je nadaljeval eoroTier — zakaj s*e vendar od-! 7. hi««	K j.- ste hiii? — «H«ovorite mi na to vpraša-
li
bil m al
tem
m ia. j.- i«i! pa že napravil trden sklep. — Pred njegove ii:j♦ stopila Klieu, vn'i tako čista, in tako nedolžna, da je n;i prepričan, da i>od nobenim pogojem ne >me povedati, bil v onem Aasu. — <tna, p<*osebljcna čiatoat in n«vfolžnost. bi
na ta caCin slabo ime.
Ne vrjamem — j»> tvkel in visok«» zravnai, — tla mi bo v n.ogoč«; odgovoriti na st-vtjen-. vinašanje, »'m-antio bi lahko da bi odgovoril, ]»o|K#tnouia dokaral s vrvjo nedolžnost.
^ orouer ^a je ostro pogledat.	}
—	Oospod, morda ne veste, kakšn«- posiediee bo imeio to, ee ne poveste, kje ste bili v rnem časi:.
—	Da, jaz prav dobro vem, kaj no čaka. — Win, da ine hoste o-sumili umora, toda nič zato. — K-»t ».fm že rekel, zaenkrat še ne morem povedati, kje sem ae nahajal v uuem ča<u. — Včasih pride tak slučaj, da celo najbolj nedoiž^n člov«-k n** m»»re fnlgovoriti na stavljeno vprašanje.
—	Če je tako gospod, mi n« kaže drugega, kot va* tukaj aretirati in vaa pridržati za veliko poro*o. — Povem vain pa že vnaprej,
vam ni treba ničej»ar bati. ako imate A isto vest. — Kak orbit ro
Deset dni je že preteklo izza njegove aretacije. — Od tistega ča-i >a je premišljeval o slojem položaju in čakal, kdaj se bo sestala po-! r-*ta, da ga bo obsodila zaradi umora.
Prve dni je prišlo v njegovo celico nekaj njemu povsem tujih i Amerikancev, ki so ga izpraševali, kako se jc izvršil umor ter so' hoteli izvedeti tudi druge podrobnosti.
Njegovi odgovori so bili kratki in jedrnati, slednjič si je pa ta-j Ko obiske prepovedal.
On je samo upa', da bo prišel kdo iz Oaklee in mu prinesel ka-l i,o poročilo. — Toda čakal je zaman.
Nekega dne ga je prebudilo iz premišljevanja rožlanje ključa v- i Dvignil je glavo ter čakal, kdo bo prišel. — Na pragu se je pojavila | viv>ko ženska postava, zavita v črn plašč. Na glavi je imela kapu-} co. tako da ni bilo mogoče razKfčevati njenega obraza.
— Le vstopke, go«p« — je rekel paznik ter zatem zaprl vrata i U\ njo.
Ko b- stala seedi eeiice. je odgmila plašč, -.nela kapuco ter raz-•trilila roke.
*>o?enajs.to in poldv&aajsto uro. — Ti da hitro se je zbral ter st, gospod. — Upam in prepričan
da____
poveste, kje ste bili oni večer med bo*te izpuščeni na prosto.
Htmsedal je še bolj prtbledek priklonil coronerju rekoč:
—	Storite kar morate storiti, sem skaraj, da se bo moja nedolžnost v najkrajšem času izkazala.
—	Bryan, odvedite gospoda v sobo prvega nadstropja. t;k poleg »obe, kjer se nahaja umorjeni. — Zvečer bo odpeljan v okraj no ječo.	^ \ j!	,	" .
Hemsedal je odiel molče za stražnikom v mrzlo be*o pobeljeno sobo, v katerem je tvorila vse pohištvo stara miza in dva stola.
Vrata za njim ne zaprla in o=.tal je sam v svoji za p unč en os t i <mu.i asa..a: —'m..........' —-■ —----—------- .,... ■ rkhimpffov nemSkoslov. slovar
Dalje prihodnjič;.
f
CENTE KNJIG
SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 8« Corttandl St,	Now York. N. Y'
VOVtSE KNJIGE:	{Življenje na avstrijskem dvora
Abi.ov nym$ko-ansl. tolmač vexan	aU Flurt i^rjevKa Bndolfa
RAZGLEDNICE:
TVrtaflB sdravuik v hrvatskem
jt-zikn. vtacau nirri račnnar (nem^ko-ansr!. >
vezan	\
Poljedelarvo
Popolni nauk o ?ebelarstm. vox.
PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v v-iki s! ki družini n<prekoi!jivega čita pri tolikih tiolečica!: in
Wlkjali.
Sv-ti-jne rarmere so r-s priraorsl«;, poviints ceno na J5 ia centov za tteklcmco, ako hc-čcmo, da ostane i: te kakovosti in da etiako u-iukujc. S tem imate jamstvo, da žtaro. Uobro sredstvo z isto močjo tudi donite. N:kar se dajte premouti z ©ujo e^1 tlčvtediiih poraicdb. •
Si ari, prari ram-E*pttler dobete le v »vHkn kot je 11 n. shkan. Pi i lu-jjox-ani« parile na sidro snanika» ca teredo Loiol ia na na ie ime. Pravi Piin-Esr eller jc dobiti ▼ v«h uglednih klrar-n:.U m naravno« od na-. Steklenica za Ose. ie ko-r sincja kot pa za 35c. ker obsega reč kol dvakrat
—.00
NewyorSLe, Kužične, velikonočne —M in novoletne komati po —.50 ducat
$1.00 Albmn mesta New York e kras-—-25 uhni slikami ».25
__________ZEMLJEVIDI:
ZABAVNE K RAZNE DBUGK
KNJIGE:
fiipnotisenj Doti s orožjctfl JUexlJa 2 zvezku Pod Bobom SL Teifernlee PofctreSba bolnikom Socijaina demokracija Trtna uS ln trtorejs 1'maa tirtnoreja Vel tki eloreosko-angtefld IfAmmi «2jOO
Trojka	—JO
' Vojna aa Balkan o 13 no. Spodorlna e. kr. peSpolka M. IT i >
Arsrro-l talijanska vojna mapa | AvBtro-ogrskS, veliki rezan
_j CeU svet mali
Celi svet veliki Evrope vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljerid*: Ata, Arls^ Colo..
Cal. itd. r<o 9Sdru£enib držav mali Zdrni^olta držav veliki Združenih držav atwtr^* mapa, aa drogi strani pa osti svet
—JO r-M
—.75
—m
—J2B —.25
—J2B —JO -JO —.25 —JO 9&JOO i . i?B
—JŽS

Naročilom je pHkNti denarno tii iIiis^. bodisi v gotoriai, pottol nakazaVd ali postnih snsmrafc Poitaina Je vri vaeii ceiwh S
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
«38 Pean Ase.. PtHsbnrck Pa
Dr. Koler J« naj-etnreJSl iloTeoiki »dravnlk. ŠpecdJa x tU« t Plttabursha. vf ki Ima 38-letno prakao v adravlja-njo vseh anMfft
bolMBtf.
SaatrupUaaJs krvi Kdrmrt a fla-wTittD I0S, ki ga J« Lz tunel dr. prof Krllch. Ce Imate mosolje ali auhor-«ke po teleau, v srlu, izpadanje las, oo!o£ine t kosteh, pridite In laClatll vam bom kri. Na tekajte, kar ta bo-(esen se z^lcse. %
Vee moSke bolezni adravlm po okraj-teal metodi. Kakcr hitro opazite, d» vam prenehoje sdravje, ne Eakajte, cemveC pridite ta Jas ram ga boa »upe t po vrni L
Hydrocele aH vodno kilo osdravte r M urah ln sicer brez operacije.
Bolezfi.1 mehurja, ki povsro£tjo itiin« v krliu ln hrbtu In vCaath toS pri puStenja veda, osdrartm a goto voatjo.
Revni stlzem, trganja, boleilne, a-tekttaa, srbečice, ikrefle In Snigt lioine bolezni, ki nastanejo vsled aa čiste krvi oadravlm v kratkem Cast tO nI potrebno IstatL
Uradne ure: vsaldsn od S. are ste trsj do a zvefier; v petkih oo I. sju traj do a popoldne: ob nedeljah ed • sjatraj do 1 popoldne.
- Ne poaahlta lase tn StevOkel
aw>i f
SPODAJ OMENJENI 20JAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naia potrdila za denarne pošiljatve, z Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 _ Besens Mary Hi«
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260563 Božičkovic Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643
Dolar Valentin No. 330086
Grgurič Blaž No. 260573
Gnbert Giuseppe
No. 323065 Kaatelic John
No. 44708 Kovač Frank 'No. 260641 Lenaršič Josip
No. 44555 Merknn Anton
No. 331355 Mikolich Jobn
No. 323252 Oswald Jo«
No. 260621 Pintar No. 380843
Tvrdka Frank Pikser.
Samide Frank
No. 330721 Sinčič John
No. 330762 Spaniček Boži No. 328894 8tarčevi5 Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 329741
Cenjenim rojakom r Chicago Id sploh r državi Illinois namanja-mo, da jih bo v kratkem obiskal nai sastopnik
ki jo pooblaščen sprejemati naso^ nmo aa "Glaa Naroda" iniadajati
T in
jo povsod dobro poMa. Upati jo, da mm hoda M rojaki
kar fana
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
V8AK0VBSTNS TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
ooo
DELO OKUSNO.
ooo
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
ooo
UNUSKO ORGANIZIRANA.
O o 1
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETB, CENIKI I. T. D.
VHA NAUCIU FOSUIR NA t
Stavnic Publishing Co.,
82 Cortlaadt St, Hew York, H. V
__ui_mi
____:_i