JUNIJ 15 S Vid 16 e Režnje Telo 14 P Janez Fr. E. + 18^S Marko in Maro, 19 N2] Pob in ki 20 P Šilverij 3 21 T Alojzij, spoz. 22 S Pavlin 23 C Eberhard, 5kol 24 P Janez Krst. + 25 S Ema 26 N 3. pobink. 27 P Vladislav ® 28 T Irenej, škof 29 S Peter in Pavel 30 č Spom. bv.Pavla LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Si AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA .V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. . (Official Organ of four, Slovenian Organizations)] kajstarkjBi in hajbolj priljubljeh slovenska list s združenih državah , ameriških, ŠTEV. (NO.) 123. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 25, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. _«j Japonska vlada opozarja prebivalstvo, da si bo moralo še strožje pritrgovati, da se bodo lahko krile potrebe za vojno na Kitajskem. — Dosedanji vojni uspehi razo-čarljivi. — Čim dalje traja vojna, tem bolj prilike ugodne za Kitajce. Tokio, Japonsko. — Japonska vlada je izdala ta četrtek dolg proglas na prebivalstvo, v katerem1 objavlja, da se bodo Podvzele še strožje odredbe pri varčevanju, da bo na ta način deželi omogočeno, nadaljevati svoj vojni 'pohod proti Kitajski in vojno tudi uspešno končati. Povdarila je vlada obenem, da bo končna zmaga' korala biti na strani Japonske, pe glede na to, koliko časa nna trajati vojevanje. Qlavni del razpoložljivega materijala in narodnega imetja bo moralo japonsko ljudstvo žrtvovati v bojne s vrhe in Se bo moralo zato pri domači "Porabi omejevati do skrajnosti. Vse, kar se potrebuje pri izdelovanju municije, topov in drugega vojnega materijala, moralo iti naprej za vojsko 111 za druge potrebe bo o-stalo le toliko, kar je neobhodno nujno. Kjer bo le mo-g0ce, se bo moralo prebivalstvo zadovoljiti z raznimi nadomestki in vladni poziv se glasi,da bo moral položiti svoj delež na oltar domovine vsak ttl°ški, ženska Sin otrok. Ta proglas jasno, četudi ^rez tozadevnih besed, razo-^eva> kako silno razočaranje Japonci doživeli s svojo ki-ajsko pustolovščino in kako vWalo so pričakovali takega Razvoja cele afere, kakor ga ^daj okušajo. Pričeli so prodi-n 1 na. kitajsko, zanašajoč se a svojo močno armado in pre-l^cani, da bo v par mesecih J!a ogromna Kitajska pred v mi na kolenih. Zdaj poteka ^ojna Že skoraj leto dni, toda j^mesto (pričakovane s^gurnS cSe se bližajo Japonci od urie Hrl ^ tpv uu ane večjim oviram in 'Kočam. Čim1 bolj dolgo se rn-eč vojna vleče, tem bolj Rit • .postaia.io prilike za v . [ce in tem več izvežbanih ■lakov Jahko postavijo na n0 fhlco Se tore-' pripravi rev-Poafp0nsko Prebivalstvo, ki je larfi ?tev Matičnih mili, moi h v°diteljev, da se bo ti„ (ll() se bolj »trdno prepasa- dii0 br Pravi pre£°vor> Pre" homp- 7- negotovim uspe- II0 K skem , konec norosti na Kitaj- vrhu. B0 Kandidiral? Je 1 lnsrton- D- C. - Duši cel; dvPred8edniških volitev še zda i , 6 se vendar že rt | POlnxrl J- .• _ . . v :a- noi }etl' - — " sa r_ Jav'Jajo Od časa do č£ tem al"6 g0v°rice, ki trdijo Potenj. "nem da se bo *daj z Za m'esto, ki ga ni niti" da Roosevelt, dasi še ne bo jJ0poIn°ma sigurno, ali kandidi/ ,°sevelt 8am ponovno Tako sp tretji termin. 1" Ke,med? da jc J0H Poslnv,:i. y\ l°casni ameriški ' "Slaiiik —>-cvnui amerisKi didat z V Angli.ii. resen kan-cijo. vpredsedniško nomina-vrnii Z ' ?e je pred kratkim y t" niimiMll PredSednik mer'ko, da Poroča 1 °P«keni ■!' ° splošnehl ev-sti vednn ju- in nekateri li-ravno ? ° '50Vedati, da so se Saradi teh Kennedijevih VLADA HITI S PROJEKTI Vladna dela se bodo pričela čimprej. Washington, D. C. — Odkar je predsednik Roosevelt podpisal zakon za gospodarsko preobnovo, s katerim bo vladi na razpolago tri miljarde 753 milijonov dolarjev za javna dela in za posojila, je do četrtka PWA (Public Works Admi-nist.) izdala že tri sezname projetkov, na katerih se bo delo čimprej pričelo in za kar se bo porabilo 210 milijonov dolarjev. Za petek so se napovedali tri nadaljnji seznami s skupnim nakazilom do 600 milijonov dolarjev. ■-o- PUNO NOVACA — MALO MUZIKE! New York, N. Y. — Težko ie kdo v svojem življenju doživel tako razočaranje, kakor ga je masa 80,000 ljudi, ki se je zbrala zadnjo sredo zvečer v tukajšnjem Yankee sta-diumu. Polni upanja so prišli na prostor, pričakujoč, da si bodo eno uro ali več barbarsko naslajali svoja čustva nad boksarsko bitko, ki se je imela vršiti med nigrom Joe Louisom in Nemcem Maksom Schmelingom. En celi milijon dolarjev je plačala ta masa za svoje sedeže. In drago jih j'e plačala. Celi cirkus je namreč trajal natančno samo dve minuti in štiri sekunde. Takoj v prvi rundi je Louis tako zmla-til Schmelinga, da je ta obležal. In za teh par minut so nekateri plačali vstopnino do $30! -o- KONTEST NA PISALNEM STROJU Chicago, 111. — Zadnjo sredo zvečer se je vršil tukaj zanimiv kontest, namreč v hitrosti tipkanja na pisalnem stroju. Prvo mesto je odnesel pri tem Norman Saksvig, 5824 Addison st., ki je nadrdral na minuto celih 119 besed. Njemu je sledil neki R. L. Myers iz Spokane, Wash. -o- NAČRT ZA NOVO LETALO St. Louis, Mo. — Curtiss-Wright korp. je objavila, da ima v delu načrte za nov potniški aeroplan, k,i bo prirejen za 30 potnikov in bo letel 20,000 čevljev visoko s povprečno hitrostjo 200 m;ilj na uro. Letalo bo imelo samo dva motorja, a bosta ta dva tako močna, da bosta izvršila delo za štiri. -o- Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"! predsedniških ambicij ohladili cdnošaji 'med njim in Roose-veltom; taka poročila pa je treba vzeti na znanje z veliko previdnostjo, ker se ne ve, koliko je resnice na njih. ANGL KRALJ GRE V PARIZ Obisk ima dokazati ozke stike med obema državama. London, Anglija. — Prihodnji teden se bo odpravil tukajšnji kralj Jurij na uradni obisk na Francosko, za katerega so se vršile priprave v obeh državah že dalje časa. Obisk ima očividno namen, pokazati, kakor ozki stiki obstojajo med obema narodoma. Te dni pa je prišel vmes neki dogodek, ki bo v veliki meri pokvaril veselo razpoloženje. Umrla je namreč mati kraljice Elizabete in tako je možno, da kraljica zaradi tega ne bo šla na potovanje. V tem slučaju namerava kralj vzeti s seboj svojo mater, kraljico-vdovo Marijo. NAPADI NA JUDE ŠKODUJEJO ARIJCEM Berlin, Nemčija. — Arijska trgovska podjetja s skrbjo u-gotavljajo, da zadnji pogromi proti Judom, ki so jih izvrševale nazijske druhali, ne škodujejo samo Judom, marveč prizadeti so tudi arijci sami. Tako so v distriktih, kjer so se vršili omenjeni napadi, kino gledališča skoraj prazna; lastnik neke pekarne se je izrazil, da bo 'moral opustiti biznes, ker je izgubil polovico svojih odjemalcev; številni arijski uslužbenci v judovskih department trgovinah pa bodo ob svoj zaslužek, ker trgovine ne bodo mogle več poslovati. Tudi v nazijskih krogih samih že uvidijo, da je fanatizem predaleč zašel, in tako se je s splošnim zadoščenjem vzela na znanje izjava propagandnega ministra Goebbelsa, ki jo je podal zadnjo sredo, da bo v naprej vzela judovsko zadevo država sama v roke in da se bodo Judje z zakonitimi -sredstvi izgnali iz Nemčije. Sklepa se iz tega, da se taki divjašiki pogromi ne bodo več dopuščali. ■-o- NACIZEM V FRANCIJI Rennes, Francija. — Tudi Francija ima svojo narodnostno manjšino, ki se bori za avtonomijo. T0 so Bretonci in, kakor kaže, iščejo tudi ti rešitve v nazijski Nemčiji. Tako je bilo zadnjo sredo postavljenih pred sodišče in obsojenih na zapor sedem mladih Bretoncev, ki so bili obdolže-ni, da so nazijsko znamenje-, svastiko, namazali na razna javna poslopja in spo'mfenike. Obtoženci so stopili pred sodišče z nazijskim pozdravom. KRIŽEMSVETA — Pariz, Francija. — Z Ogrske je prišlo poročilo, da so tamkajšnji naziji prirejali v Budimpešti izgrede zadnji teden, ko se je mudil tamkaj na obisku general von Keitel, načelnik vrhovnega generalnega štaba nerriške armade. — Hendaye, Francija. — •Protli prestolici Katalonije, Barceloni, nameravajo* pod-vzeti nacijonalisti novo ofenzivo, kakor se more sklepati iz njih tozadevnih priprav. V sredo so z aeroplani bombardirali mesto in vrgli nad 100 bomb. — Berlin, Nemčija. — Tukajšnje rusko poslaništvo je slišalo govorice, da je bil prejšnji poslanik, J. Suritz, aretiran v Moskvi, češ, da je padel v nemilost pri številu višjih sovjetskih oblastnikov. PREVEČ MU PRIŠLO SKAKANJE V NAVADO Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoličani. Greeley, Ia. — 12 let stari L. Schilling se je celi dan igral z otroci na skednju na farmi svojega očeta, ki je oddaljena od tukaj tri milje. Pri tem so otroci skakali v veliko shrambo, napolnjeno z ovsom. Skakal je deček tako in skakal celi dan in to opravilo se mu je tako vtisnilo v spomin, da ga niti v spanju ni mogel pozabiti. Vstal je iz postelje, splezal na okno in skočil z njega, 20 čevljev globoko. Te. daj se je prebudil; rriirno je vstal in šel nazaj v hišo. Tako se je naučil skakanja, da se 'mVi pri tem zadnjem skoku ni nič hudega pripetilo. V ZAGOVOR ITALIJE Italija ima iskrene namene, meni Chamberlain. — Stališče Francije napram Španiji izpremenjeno. —o— London, Anglija. — Ob svojem nastopu pred parlamentom zadnjo sredo je min. predsednik Chamberlain vneto zagovarjal Italijo, češ, da ima pri svojih pogajanjih z Anglijo res le iskrene motive in ne kakih zahrbtnih spletk. Ta svoj zagovor je izrazil Chamberlain, ko je eden poslancev stranke labori-tov omenil, da bi se iz celega položaja lahko sklepalo, da je pri vseh razgovorih glavni namen Italije ta, da zabije zagozdo med Anglijo in Francijo in ju razdvoji. Chamberlain je odvrnil, da nima nobenega povoda, da bi sumil italijansko vlado takega namena. Sicer pa se v tukajšnjih krogih ne verjame dosti, da bi mogla Italija odtujiti obe državi drugo od druge, ako bi tudi v resnici imela kak tak namen. Preveč se je namreč že podal francoski min. preds. Dala-dier pod vpliv Chamberlaina. Kakor se ugotavlja, je ta vpliv tolikšen, da se Francija ne upa podvzeti nobenega koraka glede tujezemskih zadev več na svojo roko, ne da bi prej prejela odobritev iz Londona. In nasprotno, kar London naroči, to Daladier stori. Tako je glede Španije prejšnjo politiko Francije popolnoma izpremenil. Zatvoriti je dal mejo, da španska vlada ne dobiva več od tukaj vojnega materijala, in, kakor se čuje, bo celo poslal francoskega diplomatskega zastopnika k nacionalistični vladi v Burgos. Povod za to, kakor pravijo, je v tem, ker je Italija s svo-jim'i financami in z živilskimi zalogami tako pri koncu, da Musgolini želi končati špansko afero čimprej, četudi brez posebnih pridobitev za se; glavno je, da se reši prevelike sramote. In ta položaj skuša Francija izrabiti, namreč, rešiti špansko zadevo, ne, da bi se tam usidral fašizem. Iz Jugoslavije Lepo evharistično slavje na Ptujski gori pri Materi božji, katerega se je udeležilo nad sedem tisoč ljudi. — Usodna nesreča v tovarni na Jesenicah na Gorenjskem. — Smrtna kosa in drugo. Slavje na Ptujski gori Ljubljana, 4. junija. — Ko so se v Budimpešti narod'i klanjali evharističnemu Kralju, je bila tudi na Ptujski gori pri Materi božji veličastna proslava presv. Evharistije, katere se je udeležilo nad 7000 ljudi. Že v soboto zjutraj so začeli prihajati prvi romarji. Popoldne je pa postala Gora kot ogromno mravljišče, procesija za procesijo je prihajala po hribu navzgor, vsako je spremljalo veselo petje Marijinih ln evharističnih pesmi. Največ procesij je prišlo iz Slovenskih goric in Ptujskega polja. Zelo velika udeležba je bila iz Loč pri Konjicah. Vse popoldne so romar j! oblegli milostno podobo Gorske Matere božje ter se priporočali njenemu varstvu. Zvečer ob pol 8 je cb nabilo polni cerkvi govoril pozdravni govor domači župnik p. Konstantin. Nato se je začelo nočno češčenje — po cerkvi so vso noč odmevale svete pesmi in čula se je glasna molitev. Na nočno slovesnost so pa prihiteli ljudje še iz sosednih župnij v velikem številu. #Okrog 11 ponoči so zagorele bakle v rokah tisočev romarjev, ves trg in okolica je plavala v rriorju luči; razvila Valentin Polka je bil star 34 let, v sedanji službi je bil komaj pol leta, prej pa je- več let zelo vestno opravljal službo premikača na jeseniškem kolodvoru. Priljubljen je bil pri predstojnikih in tovariših. -o-- Redek jubilej Na Gomilskem v Savinjski dolini, pri daleč znani in u-gledni Hočevarjevi hiši, so letos slavili zanimiv in redek jubilej. V omenjeni hiši namreč služita sestri Uršika in Zefka Turk, obe doma iz sosedne Trnave. Obe sta pri hiši že od mladih let; Uršika je prišla pred 51, Zefka pa pred 50 let. Ostali sta potem nepretrgoma ves čas že pri pokojnem gospodarju Antonu Hočevarju, sedaj pri njegovem sinu posestniku in gostilničarju Ivanu Hočevarju. Postali sta takorekoč nepogrešljiv del rodbine in ju za take smatrajo ne le Hočevarjevi, temveč tudi vaščani in še1 ljudje daleč na okrog. Kljub svoji polsto-letni službi ha velikem posestvu, sta Uršika iii Zefka še obe dobro pri močeh in zdravju. --o- Smrtna kosa V Zgornjih Ločah je po dolgi in mučni bolezni umrl Franc PRELETELE 250,000 MILJ Vrhovšek, posestnik. Njegov se je nato mogočna procesija (sin Simon Vrhovšek bo letos okrog hriba. Nad 1500 mož in fantov se je uvrstilo pred Najsvetejšim, vsi z gorečimi baklami; za Najsvetejšim pa zopet ogromno število žena in deklet. Prizor je bil, kakršnega Gora še ni videla. Po procesiji je opravil g. župnik Franc Jazbinšek ob asistenci polnočnico, verniki še od daleč niso mogli ^vsi v cerkev, napolnili so ves prostor okrog cerkve. Naravnost ganljiv prizor je bil, ko je med polnočno sv. mašo z veliko pobožno-stjo pristopilo 1500 mož in fantov k sv. obhajilu, obljubilo zvestobo Kristusu Kralju Deset strežkinj na potniških aeroplanih družbe Transcontinental and Western airline, od katerih je vsaka preletela z aeroplanom najmanj četrt milijona milj. Slika je bila vzeta v Kansas City. ter Ga prosilo pomoči v borbah življenja. Zjutraj pri ranem opravilu so pa žene in dekleta pokazala svoje spoštovanje do evharističnega Kralja, pristopilo jih je nad 3,000 k sv. obhajilu. -o- Smrtna nesreča pri delu Jesenice, 4. junija. — Danes dopoldne se je v tovarni KID pripetila nesreča, pri kateri je izgubil življenje Valentin Polka iz Hrušice, premikač tovarniške železnice. Hotel je odpeti nekaj vozov, a je s peto obtičal med dvema tračnicama. Strojevodja je vlak sicer takoj ustavil, a je bilo že prepozno. Kolesje je zgrabilo nesrečnega premikača ter ga tako hudo poškodovalo, da je kmalu izdihnil. Krivda te hude nesreče ne zadene nikogar; do katastrofe je prišlo po u-?.odnem naključju. To je ugotovila tudi komisija, ki je pri-3la takoj na kraj nesreče. pri Sv. Jerneju pri Ločah služil prvo sv. mašo. — V Ljubljani je umrl Anton Pezdič, poštni tajnik v pokoju. Nesreča V delavnicah državnih ze-leznic v Mariboru se je težko ponesrečil 27 letni ključavničar Jožef Šarič, ko mu je vagon zmečkal nogo. ■-o-- Prometna nesreča Ko se je vračal 19 letni dninar Anton Jakob iz Zavrha pri Dobrni nekega večera iz celjske bolnišnice, ga je na Mariborski cesti pri rudarski šoli povozil neki tovorni avtomobil. Odpeljali so ga v bolnico. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-še cene: V.. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.SS........ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20........ 300 I $10.00........ 420 I $11.65........ 500 I $23.00........1000 | V Italijo: Za: Lir: $ 6.50________ 100 $ 12.25________ 200 $ 30.00_______ 500 $ 57.00_______1000 $112:50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ______________$26.00 Vsa pisma pošljite na-s JOHN JERICH 1849 We*2 Cermak Road CHICAGO, ILL. ■AMERIKANSKI SLOVENEC — Društvo sv. Jožefa št. 146, KSKJ. je izbralo za delegate Rudolph F. Kenik, Jr., Jos. Le-kan in Matt Zupančič. širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"? 'TARZAN NA RAZISKOVANJU" (148) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Bunoughf S tem, da se ie Lady Greys toke uprla divjaku Kavandavaiuii, je še boli razvnela njegovo jezo. Diyya krvoločnost je zopet zmagala v njeni. Njegove drenjave oči so divje plam-tcle. ko je privedel Jane v poseben oddelek. Tam je odprl skrivno omaro, ■napolnjeno s čudnimi rezbarijami, se vstopil pred njo in začel; "Plačala boš svoj upor proti meni!' Obrnil se je i" >'■' omare neko posodo. v kateri so bile r.jzuovrsln« stvari. Izbral je nekaj in kazal govoreč: "To so posodiee in posode s skrivnostnim eleksirjem večne mladosti, katerih najvažnejši del je kri.mladih žensk. Tudi tvoja bo polnila te posode" ... I . . Pri tem, ko je Browii hotel /. nekim pritiskom dvigniti letalo da bi ne zadelo v skalo, je tudi Tarzan mislil na nevarnost, kajti če se letalo pokvari, kako naj potem pomaga svoji soprogi? Pilot je vse poskusil, da bi udaree v skalo ne hil prehud. Sinuo ena rešitev je bila mogoča in te se ie tudi posluzil. Potegnil je za močjo udarila ol trenutku ie bilo ;oiesa so v. naslednjem mimo ne- varne ovire ter mirno plulo precej visoko v zrak« in se dvigalo višje in višje. Prestala sta prvo oviro in Brown •e t i' oddahnil. Ni' pa tako Tarzan, kajti pred seboj ie videl se hujšo nevarnost, ki jima preti. Sobota, 25. junija 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC Sftan 3 KAKO SO UMIRALI SPANSKI DUHOVNIKI ^ Pred kratkim je v Bilbau Španec T. Toni izdal 300 strani močno knjigo, v kateri popisuje, kako so morili na Španskem duhovnike. Knjiga je izšla pod španskim naslovom "Iconoclasts y Martyres". Pisatelj je v tej knjigi nabral obilo gradiva o tem žalostnem predmetu. Prečkal pa je le province Avila in Toledo. Popisuje smrt duhovnikov, ki so umrli nasilne smrti v obližju 70 do 80 km od velikih mest Toledo in Madrid. Natanko .ie dokazal, da so sovražniki hoteli povsod najprej iztrebiti duhovnike kot take. Prebivalstvo je po večini krajev skušalo syoje duhovnike rešiti, toda voditelji rdečih so jim grozili: Imamo nalogo, vso zalego iztrebiti !" Natančno pa je popisal Toni smrt 30 duhovnikov, ki je med "jimi bilo tudi nekaj redovnikov, vendar je v glavnem bilo "ajveč umorjenih iz vrst svetne duhovščine. Vsi pa so se izkazali junake, ki so znali umirati. Naj navedemo tri zglede: . Dne 28. julija 1936 so prijeli m ^prli župnika Petra Estrada župnije Navalcan y dekaniji 0l"opasa. Do 10. avgusta so ga lmeli zaprtega. Celih 13 dni so ^a mučili in silili, naj začne prekinjati Boga. On pa je odgovo-/ "Nikdar kaj takega ne bom' •zrekel! Lahko sicer oblečem rdeč plašč, kaj takega pa nikdar lle bom izrekel!" Ža noge so ga Privezali na dolgi vrvi na.bal-bližnje hiše. Nato pa so mu °d časa do časa klicali: "Cas je pridigati! Peterček, dvigni se malo!" Pa so ylekli vry in na duhovnika na balkon. Dne avSusta ga je sodil krajevni u " Sklenili so, da ga ponoči . °J*e- Usmrtitev pa so morali aložiti, ker je šofer, ki naj bi obsojenca na kraj smrti, teto pokvaril motor avtomobi-■ -Nekaj žensk je pa komaj ča-^ alo tega prizora, zato so do kr-^ Pretepale zvezanega duhovni-lQ\^ugo jutro so ga ustrelili km. od kraja. Truplo so našli aslonjeno na mlad hrast, s pre-£nim trebuhom- Kakor se J'e kli << Je k*' n.ie&ov zadnji v 0' '°dpuščam vam! Bog naj ai» tudi odpusti! Živel Kristus Kralj!" V °ropesi sami so ustrelili 24 ljudi, med njimi 3 duhovnike. Dekan Restituto Mediers je bil na smrt bolan ter je bil na dan svoje, aretacije že mazil jen s poslednjim oljem. Bilo je .5. avgusta, ko so začeli razbijati po vratih župnišča. Dekan je velel služabnici, naj gre odpret, češ: "Odprite, saj mi ne bodo nič drugega storili kakor le to, kar bo Bog dopustil. Naj se zgodi Njegova volja!" Na to pa so potegnili bolnega moža iz postelje ter ga bosega vlekli v avto. Ko so ga vozili v avtomobilu, so posnemali mrtvaški sprevod. Vso pot so umirajočega zasramovali. Pripeljali so ga med skupino hrastov. Mož ni mogel več stati. Naslonili so ga med rogovile, nakar so ga ustrelili. Zvečer je potem rekel miličnik, ki je pomagal: "Rajši bi bil danes pobil pol Oropese kakor pa da smo tega ustrelili. Kako silno je ta mož zaupal v svojega Boga, ko je še umirajoč tako molil!" Zadnji zgled: Cerebros je malo mestece 5000 duš v provinci Avila, kjer so bili hudi boji. Tjakaj je 22. julija prišla četa rdečih, ki je hotela aretirati župnika Jose Moro Briga, brata sedanjega avilskega škofa. Ker pa je krajevni svet bil župniku naklonjen, so ga zvečer izpustili. Toda neka ženska je vse to ovadila, nakar so ga znova zaprli. V civilni obleki je šel iz župnišča, ker so mu rekli, da se mu ne bo nič zgodilo. Nikdar več ga ni bilo nazaj. Ljudje, ki so ga videli tisti dan, ko so ga ustrelili, so pisatelju pripovedovali, da je bil tisti dan že tako onemogel, da ni mogel več stati. Vojake, ki naj bi ga ustrelili, je vodil poveljnikov brat. Ko je videl, da je duhovnik tako slab, da ne more stati, ga je z eno roko potisnil k zidu in poveljeval ogenj. Ena krogla pa je zašla in zadela poveljnika, ki se je takoj umirajoč zgrudil k duhovnikovim nogam. Duhovnik se je sklonil nadenj ter mu podelil vesoljno odvezo. Takoj nato pa je počilo drugič, nakar se je tudi duhovnik zgrudil. Preden je izdihnil, je še za-klical: "Naj bi bil jaz vsaj edina žrtve v Cerebrosu! Vsem vam odpuščani! Naj živi Kristus Kralj!" ZA DOM-KUHINJO IN ZDRAVJE kako ravnati s klijo- cjm krompirjem Tr nu L°mpir je v Pravem pome-^ esede nosilec naše hrane. Uaa-p0Vršinsk[ enoti nam daje ^VecJi donos redilnih snovi, gospodinjstvu se da porabiti Najrazličnejše načine i" .ie Ha zelo dfati gat z ogljikovimi hi- __v' rudninskimi snovmi ter uPoštevamo količino nje-di 7 ^Sakdanje porabe — tu-^ beljakovinami. 3podi^al,°8t pa ie nin0*0 ,lu v ■'. Postanejo krompir- iie'zve fm leži še v kleti- takoi trgu I čim se pojavi na kromp"11^1 krompir- stari Puste ,, ,Um ne diši več> Pa £a lii dob J klij'e in'se kvari* To C Hili teT'0 krompir (lobro shra" raben %'! °'stane dober in up°-^e u 8,0 cl° Pozne pomladi, lobo v Zavarujemo pred svetne h' azom in toploto, tudi VendarlPl'1Čel kliti- Ce bi pa morajo ZaČel k!iti> teda-i mu odl0mil- p0f?an.ike pravočasno svoj okn r izgubi dru£ač' da 65Jetnert *asu je h°- hio z clu. .kr°mpir pripravi- njem in d Jem * kuha" "ioranin a, p°8tane okusnejši, kumCnT f'iU nan-i s Poltiovr'.; °mPii\ ki ni več i" l„•! i"' tcmV,1.iit<» olupi- de, toda brez »soli k ognju, kjer naj kratko zavre. Potem vodo odlijmo in. nalijmo na krompir nove, vrele vode. Sedaj dodamo tudi nekaj soli in morebiti tudi malenkost jesiha. Ce stari krompir tako skuhamo,bo imel še izboren okus. Toda pri dobrem starem krompirju, ki še ni pričel kaliti, je, kakor smo že povedali, bolje, da ga dušimo, ker se njegove redilne snovi tako bolje ohranijo. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Kako pripraviš beluše (šparglje) ' V kožico deni presnega masla in ga razpusti. Nato položi notri beluše (razvezane) in jih potresi s ko&rriiči presnega masla in s sesekljanim peter-šiljem. Kožico dobro pokrij in duši na majhnem ognju prav nalahko. Lahko daš na nje žlico vode ali žlico smetane, toda nikar ne pozabi, da je kožica vedno pokrita. Sopara naj namesto vode, raz-mehča beluše. Soliti pa ni treba preveč, ker tako pripravljeni beluši ne izgubijo svojih lastnih soli. Najbolje da jih daš tudi v pokriti posodi na mizo, nedotaknjene. Sirova pogača En funt moke, četrt funta sirovega masla in dva rumenjaka deni v skledo, moko prej malo segrej. Vzhajani kvaseč stresi v moko in prilij tri četrt pinta mlačnega mleka. Vse skupaj dobro stepi v prav rahlo testo. Stepeno testo pokrij in postavi na toplo, da vzhaja. Med tem ko testo vzhaja, pa pripravi tale nadev. Nadev: Mešaj, da naraste, nekoliko sirovega masla, en rumenjak in tri žlice goste sladke smetane. Nato primešaj skute, m'alo osoli, sladkorja pa okusu, malo nariba-ne limonove lupinjce in sneg treh beljakov. Vzhajano testo razvaljaj za prst na debelo in ga položi na pcmazano peka-čo. Po testu pomaži nadev, potresi še z rozinami in, če imaš, z olupljenimi in zrezani-mi mandelini, orehi ali lešniki. Po nadevu poškropi še žlico stopljenega sirovega masla in zlatorumeno speci. Pečeno in hladno zreži na poljubne kose. -o- Kako pripraviš rdečo peso Pristavi rdečo peso v mrzli slani vodi k ognju in jo kuhaj pokrito, da bo mehka. Potem jo odcedi, oblij jo z mrzlo vodo', (potfegni koffco z rije in še nekoliko gorko nastrgaj na strgalniku, da dobiš tanke rezance. Med tem zavri tudi 2 do 3 žlice ne preveč ostrega kisa, par žlic vode, žlico sladkorja, soli in malo sesekljanega kimlja in primešaj to zmes že vročo pripravljeni pesi. Prideni še žlico nastrganega hrena, žlico olja in če hočeš, tudi prav malo praška od dišečih klinčkov. Dobro premešaj, pusti stati 1 uro, potem šele. daj, na mizo kot solato. SOPROGA POKOJNEGA PREDSEDNIKA RAZNE ZANIMIVOSTI KAČA KI POŽRE CELEGA ČLOVEKA V Braziliji in Afriki žive kače, ki dosegajo od 10 do 11 metrov dolžine. Prebivalci tropičnih krajev morajo biti zelo previdni, posebno kadar ribarijo ali gredo po yo-do. Večkrat se je že zgodilo, da je izginil ta ali oni moški pri kakršnem opravilu v vodi. Na dnu vode ali na drevju je prežala velikanska kača, bliskovito šinila proti žtrvi in jo na'm'ah celo požrla. Brazilski Indijanci vedo celo vrsto bajk in dogodivščin s strašnimi pla-zivci. Mrs. Wm. H. Taft, vdova po bivšem predsedniku in poznejšsm članu vrhovnega sodišča, ko je nedavno od potovala iz New Yorka na počitnice na Sicilijo. Mrs. Taft je stara 76 let; njen soprog je umrl leta 1930. razni nasveti Madeže od piva na volnenem blagu čistiš z mlačno milnico iz beneškega mila ki je najmilejše milo za čiščenje madežev. Iste madeže na svili pa čistiš z vodo kjer je prav toliko alkohola. * Madeže od krvi na občutljivem blagu odpraviš, če narediš kašo iz riževega škroba in vode in daš to na madež. Pustiš da se posuši in nalahko iz- NA STARA LETA BEŽAL Svetovnoslnvni znanstvenik Sig F rcud, ki se je moral pri svojih 82 letih umakniti v inozemr.tvo iz svojega rojstnega mesta, Dunaja, pod pritiskom n.uijtv. Slika j*a kaže. ko ip prispel v Pariz s svoio hčerjo. ' krtačiš z mehko krtačo. * Mastne madeže očistiš iz žameta če madež poliješ s čistim alkoholom in ga nato drgneš z vrečico vročega peska. -o—— KAJ JE DOBRO VEDETI KOPALCU, ČE NOČE PREHITRO NA "ONI SVET" Nešteti tisoči ljudi utonejo vsako leto. Kot vzrok, tudi pri izvežbanih plavalcih, navajajo običajno kapi podobno odpoved srca. Neredko pa je vzrok povsem drugje. Premnogo ljudi ne ve, da predstavlja luknja v ušesni mreni resno nevarnost pri kopanju in plavanju. Skozi to luknjo pride lahko mrzla voda v notranjost ušesa, kar razdraži njegove organe. Omotice in motnje v ravnotežju so posledica, plavalec izgubi pravi čut za svojo lego in utone. Dosti je ljudi, ki ne vedo, da imajo takšno luknjo v ušesni mreni, n. pr. zaradi kakšnega vnetja v notranjem ušesu v detinski dobi. Neredko se jim to vnetje po vdoru hladne vode v notranje uho ponovi, če jih ne zadene celo kaj hujšega. Zato je vsekako priporočljivo, da si da vsakdo, ki misli uganjati, kopalni šport, preiskati ušesa. Ce mu zdravnik ugotovi luknjo v mreni, a se pacient noče odpovedati plavanju in potapljanju, tedaj naj si uho zamaši vsaj z vato, namočeno v mast, ali pa z zamaškom iz voska, vrhu tega pa naj si qmisli primerno kopalno pokrivalo. Tudi dobri plavači postanejo lahko žrtev nenadnih krčev, zlasti v mečah. Ti se lotijo kopalca včasi tako silno, da ga napravijo negibnega. Proti temu zlu priporočajo plavanje s čim manj napetimi mišicami. Seveda postane žrtev takšnih krčev običajno človek, ki se jih preveč ustraši. Če se mirno zadržimo v vodi in malo upognemo kolena, tedaj krči po navadi kmalu prenehajo. Mirnega ležanja s hrbtom na vodi bi se moral naučiti vsak plavač, kar ni težko, ker plava človeško telo, če dobro napolnimo pljuča z zrakom, samo od sebe na vodni površini. Del nesreč pri kopanju se primeri tudi zaradi bolezni srca in krvnega obtoka. Mnogi dobro vedo za takšno svojo bolezen, pa se dado po vzgledu svojih tovarišev ali iz mani je za rekordi zavesti k napornim plavalnim partijam. Bolezen je včasi skrita, zato bi moral vsak plavalni športnik vsaj enkrat v letu obiskati zdravnika, da ga preišče. To velja zlasti za starejše osebe. Samo ob sebi umevno je, da bi se morale osebe z epileptični-mi napadi izogibati vodnega športa. Veliko vlogo pri nesrečah imajo tudi živčni šoki in refleksni učinki. Staro pravilo, da bi ne smel prej v vodo, dokler se nisi ohladil, bi moral imeti vsak kopalec vedno pred očmi. Baš najnovejša raziskovanja o vzrokih vodne smrti obračajo pozornost nA to pravilo. Mnogi ljudje so silovito Občutljivi za mrzlo vodo in dobe v dotiku- z njo prave izpuščaje na koži. Takšni ljudje bi se na prostem seveda ne smeli kopati. Prav tako je umevno, da more vodni j pritisk pri skokih iz večje višine kopalcu zelo škoditi. Spomniti bi se morali tudi na staro pravilo, da bi ne smeli s polnim želodcem v vodo in v vodo, ki je ne poznamo dobro, zlagti če smo plavanja nevešči. Spremembe v vodni globini, vrtinci, podvodne rastline, ki se opletejo nog, in drugi podobni vzroki so spra-I vili že marsikoga pred časom na oni svet. PAR ZDRAVNIŠKIH Najboljši zdravnik je po mojem mnenju, tisti, ki vidi naprej. — (Hipokrat) * Bolečina je često rešiteljica bolnikova. — (D. Crusius) . Narava je svetišče? Da — toda večini ljudi svetišče religije, ki je ne poznajo. — (A. de. Nora) ŠPIJONI NA DELU Biarritz, Francija. — Francoske oblasti so zadnji torek aretirale tukaj dva Španca in nekega Francoza pod obdolžbo špijonaže in pravijo, da so s tem započele največjo špi.jon-sko preiskavo, kar jih je bilo v več letih. Objavljajo, da so dobile v roke več tisoč dokumentov, ki so jih imeli špijoni o francoskih utrdbah ob španski meji. MLEKO ČRNIH KRAV Iz Allahabada v Indiji poročajo, da se je 77 let stari predsednik indijske kongresne stranke Pandit Malavi.ja dal pomladiti, kakor priporoča pomlajenje indijski Jogi. Med tem je starca preiskal že kolegij zdravnikov, ki ni mogel drugega ugotoviti, kakor to, da se je stari mož med tem res že precej pomladil. Sedaj je podoben 50 letnemu možu. Lasje, ki so bili že beli, so sedaj že postali črni. Poleg tega je mož dobil nove zobe. Po-mlaja se pa stari Pandit že od začetka letošnjega leta. Po-mlaja ga pa Jogi, ki o sebj trdi, da je že 170 let star, česar pa seveda nismo dolžni verjeti. Pandit Malavija mora ves čas čepeti v temnem prostoru, kjer mora biti popoln mir. Uživati mu daje Jogi nekaj "strašanskih, medicin",poleg tega pa mora uživati mleko črnih krav. BOLEZEN, KI SEJE GROZO Razna zdravniška društva so ugotovila, da je gobavost, ki jo mi poznamo tako rekoč samo iz sv. pisma, danes precej razširjena po Vsem svetu in po najkulturnejših državah. V Parizu se prav tako lahko nalezeš gobavosti kakor v kateremkoli zanemarjenem kraju Vzhoda. Zato je bil letos v Kairu velik mednarodni kongres, kjer so proučevali, kako zaustaviti gobavost, za katero do sedaj še nimajo učinkovitih zdravil; pač jo lahko cmeje in olajšajo, popolnoma ozdravitii pa je ne morejo. Tudi za bolnike je danes zelo dobro preskrbljeno, da niso več izobčenci človeške družbe, kakor se je to dogajalo vsa stoletja do najnovejših časov. -o--- Telefon v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenc Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 1525 East 58rd Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do S popoldne in od 6 do / 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. AVTOMOBILSKE SALE Letos slavi avtomobilizem svojo 50 letnico. Z uvedbo avtomobilov so se pomnožile številne prometne nesreče, pomnožile so se pa tudi razne šale, katere so zares avtomobilske. Nekaj teh naj tukaj zabelježimo našim bralce'm. — Neki šofer je prevrnil mimoidočega potnika. Ko je ta padel na zemljo, je zavpil: "Ali ne znate trobiti?" — "Trobiti znam, toda voziti ne znam dobro." Druga šala: t)koli leta 1900 je stopil v trgovino z avtomobili nek mlajši gospod in rekel trgovcu: "Pred mesecem dni selm1 kupil pri vas avto. Rekli ste, da mi boste dali za vsak zlomljeni del nov del." — "Mož beseda sem. Kaj manjka vašemu avtu?" — "Nič, toda meni dajte zamenjati mojo zlomljeno nogo in moji ženi štiri izbite zobe." — Istega leta je neki pariški šofer napravil to aprilsko šalo: na'm'esto da bi dvignil levo roko, je dvignil desno in s tem povzročil težko nesrečo. Povozil je tri pešce. Zato je dobil šest mesecev ječe. Še precej dobro se je zmazal. — Prvi taksiji so bili v Parizu in Londonu leta 1913. V istem času je šel v taksi neki gospod s svojo zaročenko. Zahteval je počasno vožnjo. In šofer mu je odgovoril: "Poznam take zadeve. Takšne mlade ljudi je treba voziti počasi. -L- Prvi avtobusi so se pojavili v Londonu v »prvem letu svetovne vojne. Ko si je starejši možakar kupil /zdravila, mu je rekel lekarnar: "Preden boste vzeli zdravilo, ga dobro pre-tresite."' — "Ne bo treba, Domov se pelje'm z avtobusom", je možakar odgovoril. --o- ZGODOVINA V ZNAMKAH Zelo umetniška izdaja švedskih znamk hoče letos pozab-Ijivemu svetu poklicati v spomin, da je tudi Švedska nekaj pripomogla pri civilizaciji sveta. Pred 300 leti je namreč 'Ustanovila svojo prvo kolonijo Delaware v Ameriki. Švedski način kolonizacije je bil zelo miroljuben in pes memanja vreden. Ko so se izkrcali iz svojih dveh ladij, so se začeli pogajati z gospodarji nove zcm'lje, z Indijanci, ter jim pošteiio plačali v denarju svet,, katerega so nameravali zasesti na račun "Švedske družbe za Zapadno Indijo", kakor so takrat imenovali Ameriko, in v imenu kraljice Kristine. Toda že čez 20 let so Švede pregnali Holandci, čez 30 let pa je tudi holandska "Nova Švedska" postala angleška last. Spominska izdaja znamk nam kaže znamenite osebnosti iz onega časa, med katerimi je najzna!m'enitejša kraljica Kristina. Bila je čudovita ženska, ki je že kot 12 letni otrok imela dolge govore in pogovore v latinskem jeziku ter poznala že vse podrobnosti vladarske umetnosti. Moških pa ni mogla. Raje se je odpovedala prestolu kot bi se omoži-la; vsiljive snubce je dala kratkomalo ubiti. Ker njene slike niso nič posebno lepe, so ji nekateri umetniki v nekem nagradnem tekmovanju za nove zna'm'ke dali obraz —• Grete Garbo. '-N* DR. H. M. LANCASTER i DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 v CHICAGO, ILL. ^ v Jugoslavijo SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN o EUH0PJL Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAMD HAMBURG • NEW YORK Izborne zelezniške zveze od fcherbourga, Bremena ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph Street, Chicago, Illinois HAMBUR6-J1MIIIICAN lili NORTH GERMAN LLOVD 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 25. junija 1938 "Dušica" H • ROMAM Spisala B. Orcxjr Prevedel Paulas "Na moje izdajstvo mislite!" je odgovoril Armand mirno. Pa njegov obraz je smrtno prebledel. "Na tisto zlobno laž, ki ste me z njo varali, da sem prodal svojo čast ter zagrešil — Judov greh —!" "Oh —!" je ugovarjal Chauvelin. "— na tisto laž," je pravil Armand vse huje razvnet, "ki je iz mene naredila človeka, še hujšega nego je bil Kajn ali Juda —. In ko ste me zvabili v tisto dejanje, je bila gospodična Lange — že svobodna!" "Svobodna, da —! Pa še ne na varnem!" — "To je laž, mož, laž! In zanjo bodite trikrat prokleti! Pravite, ali se ničesar ne bojim —. Veliki Bog, vi bi se morali bati, vi! Zdi se mi, — če bi vas sedajle zadavil — bi mi odleglo —!" "In svojemu bivšemu vodji bi storili zelo slabo uslugo!" je posmehljivo dejal Chauvelin. "Gospod Percy Blakeney, umira, državljan St. Just! In umrl bo, če se ne vrnem do šestih. Tako sva se dogovorila s Heronom, še preden sem šel k vam!" "O — vem! Zelo skrbite za svojo kožo! Pa ni se me treba bati —! Meni zapoveduje le moj vodja in moj vodja mi ni naročil, naj vas zadavim!" "Kar je vsekakor zelo lepo zanj —! Torej lahko računam na vas? Se ne bojite ničesar?" "Bal bi se naj, da bo gospod Percy žrtvoval moje življenje ter rešil lastno življenje — ? je odgovoril Armand ponosno in izzivajoče. "Ne, gospod, tega se ne bojim! Vse dni sem že prosim Boga, naj mi da priliko, da žrtvujem življenje-zanj ter zadostim za svoj greh!" "Hm —! Ni verjetno da bo vaša prošnja uslišana! Jaz vsaj nič ne dam na molitve, vobče nič ne molim —. Vi pa, bi dejal, nimate posebej prav nobenega upanja, da bi vas vaš Bog uslišal. Kajti če bi tudi hotel gospod Percy tvegati vaše življenje, — gotovo ne bo hotel tvegati neke druge osebe, ki jo bomo tudi vzeli seboj." "Neke druge osebe —?" "Da! Vaša sestra, gospa Blakeney, pojde z nami. Tega gospod Percy še ne ve. Iznenadili ga bomo. Pri najmanjšem sumu o kaki prevari, pri najmanjšem poskusu je vajino življenje izgubljeno. Pred njegovimi očmj vaju bomo ustrelili. Mislim da je to dovolj jasno povedano, kaj, državljan St. Just?" Armand je trepetal od jeze. Rdeča megla mu je vstajala pred očmi. Skozi njo je gledal nečloveškega kruteža, ki si je izmislil ta peklensko hudobni načrt. Zdelo se mu je, da se zli duhovi zbirajo v temnih sencah, ki so plesale po sobi pri svitu brleče sveče, in da mu šepečejo: "Ubij ga! — Reši zemljo te zverine!" Da je Chauvelin pokazal le najmanjši strah, da se je le za korak umaknil k vratom, ni dvoma, Armand bi bil slep in blazen od jeze in sovraštva planil nadenj in bi ga bil zadavil kakor gada. Toda Chauvelinova hladnokrvnost je rešila tudi Armanda. Topot je bila pamet močnejša ko strast in poslušal je njen glas, ki ga je svaril, opominjal, mu klical v spomin prošle dogodke. Dovolj je že zagrešil s svojo nepremišljeno naglico —. Strašne so bile posledice njegove burne, strastne narave. Saj je bila končno posledica njegove nepremišljene naglice tudi to, kar mu je Chauvelin pravkar naznanil —. Margareta bi naj spremljala Percyja, bi naj jamčila zanj —! Ni bilo dovolj, da je zaigral Percyjevo življenje, spravil je v nevarnost tudi življenje svoje lastne sestre. In po ušesih so mu zvenele Chauvelino-ve besede: "Umrl bo če se ne vrnem do šestih." — Rdeča megla se je dvignila, sveča je spet mirno gorela, pošasti so izginile, le lisičji obraz Chauvelinov je posmehljivo gledal iz teme. "Mislim da vas ne bo treba dalje nadlegovati državljan St. Just," je pravil mirno. "Lahko si še par ur počijete preden odpotujemo. Jaz pa imam še mnogo dela. Torej lahko noč, državljan St. Just!" "Lahko noč!" je mrmral Armand mehanično. Vzel je svečo ter pospremil Chauvelina do vrat. Počakal je na hodniku, da je Chauvelin našel po stopnicah. V vratarjevi sobi je bila luč. Najbrž si jo je prižgala vratarjeva žena, ko je Chauvelin prišel, pa ga je čakala da zaklene za njim. Chauvelinovo ime je bilo znano in republikanske trobojnice so se ljudje bali. Zadovoljen da je Chauvelin končno odšel se je Armand vrnil v sobo. Skrbno je zaprl vrata, prižgal luč, ker je sveča le slabo brlela, ter se lotil dela. Najprvo je pobral sežgano Percyjevo pismo ter ga previdno in spoštljivo pogla-dil in poravnal. Solze so mu prišle, pa ni se jih sramoval niti ne branil. Olajšale so mu srce in dale so mu novo moč. Pismo je bilo napol sežgano, pa Armand ga je znal na pamet, tako globoko se mu je vsaka beseda vtisnila v spomin. Vzel je papir in pero ter ga napisal za Margareto. K Percyjevim besedam pa je pridjal še tole. "Pismo mi je prinesel Chauvelin. Ne razumem ga. Toda nočem ugibati. Percy je pisal in ubogal bom. V svojem prvem pismu mi je naročil, naj ga brezpogojno ubogam, če bi mi še kedaj pisal, in naj pošljem Tebi prepis. / To njegovo povelje s tem izvršujem. Pa opozarjam Te na nekaj, moja ljuba mala mamica! Chauvelin zahteva, da nas moraš tudi Ti jutri spremljati —. Percy' tega ne ve. Sicer bi gotovo ne šel na pot. Bojijo se, da jih bo ukanil in da misli na beg. Vzeli b'odo tebe in mene seboj za talca. Bog sam vedi, kako rad bi dal svoje življenje zanj, — toda Tvojega življenja se ne smejo dotakniti —. Prav je mislim da te opozorim —. Bog nam pomagaj!" Zložil je Percyjevo in svoje pismo v; skupen ovitek, ga zapečatil ter šel da poišče vratarja. X + I i M + + + * PO DELU IN TROPU STE POTREBNI ZABAVE 4 ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, zganja in likerje. 2. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih. 3. Na vrtu imam prostor za balincanje, Jcjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. \4- v moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). "Se priporočam vsem! 1 Martin Ivanšek I (SLOVENSKA GOSTILNA) Telefon Canal 9713 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois * * * * * * + i< POŽARI UNIČUJEJO GOZDOVE Edmonton Alta, Kanada. — Preko dveh kanadskh provinc, namreč Alberta in Manitoba,' so zadnji torek zadivjali goz- dni požari,, ki so se hitro razširili, ko v teh krajih že dolgo ni bilo moče. V Alberti je objel ogenj kompleks, ki se razteza 250 milj v daljavo in ogroženih je od njega več farm in eno celo naselje. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. ******** ******* ***. **** * t * * i »* + * * + + Zbirka povestnih knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka ..................- -.........................-............................................. 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 3SC ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 3SC FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ..................................................... 35c KRVNA OSVETA, povest ........................................................... 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije..................... 7SC MRTVI GOSTAČ, povest................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................. 35c POŽIGALEC, Zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ 60c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .......................................................................................... 6SC ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest................. 8SC ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois t t + ft b b * b b b * * b b * * b b b * * * ft Pisan® polje J. M. Trunk * * * W-f ^ * * * * * * * DVA KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $2.00 — V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUR HOME" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Komunisti in še nekaj. So socialisti, vedno več je komunistov in tudi nekaj katoličanov je še. Komunisti se katoličanom hudo dobrikajo, navidezno tudi socialistom. Kako je s katoličani pri tem dobri-kanju, ne vem, vsaj socialisti so pa precej hudi, da silijo komunisti med nje, in jim ne zamerim, ker silijo s tem komunisti v socialistični zelnjak, in to je že zdaj opasno. Imam pred očmi razmere pri nas v Ameriki. Kako to, da silijo komunisti med socialiste, in uhajajo socialisti med komuniste? Stvar je povsem naravna. Nikakor ne trdim, da bi socialisti ničesar ne bili naredili pri pametnih in pravičnih socialnih zahtevah za delavstvo, ampak ob-ljubovali so mnogo več, in ob-Ijubujejo še naprej. Obljub ima vsak človek kmalu dosti. Prišli so komunisti in obljubili še več in celo kmalu, ako se jim kdo pridruži. Socialisti se imajo že radi t ega, ker so socialisti, za vrlo inteligentne, pa mora le nekaj biti še pri tem, ker verujejo na komunistične obljube in ne dajo dosti na socialistične obljube. Voditelji socialistov skušajo držati svoje postojanke in so hudi na komuniste, ko jim ti pretijo vzeti to, kar so oni naredili. In prav tu pride point, da pišem, ker ribanje med socialisti in komunisti me ne zanima preveč,opetovano pa sem že omenil, da imajo socialisti težavno stališče radi svojih in večjih komunističnih obljub. G. Molek je zastavonoša* kakršen sem menda tudi jaz. Servus,kolega! Prha zoper komuniste: "Če bi vsaj pokazali, da so boljši organizatorji in izobraževalci kot so socialisti — če bi šli v katoliška društva in tamkaj pridobili nezavedne delavce za kakšno delavsko gibanje, toda ne, na gotovo bi se radi vsedli, polastili bi se radi organizacij in ustanov, ki so jih zgradili drugi. Pravi paraziti." Glede parazistva naj se sami poglihajo. G Molek govori o "nezavednih katoliških delavcih". Tu je point. Priznam zopet, da bo nekaj nezavednih delavcev v katoliških vrstah ali pri katoliških društvih, ampak stvar tako izgleda, kakor bi bili za pravo delavsko gibanje zavednli le socialisti, in kvečem'u morda še nadležni komunisti. To odločno zanikam. Med katoliškimi delavci je dosti takih, ki dobro poznajo delavsko gibanje, odklanjajo pa socialistično ali komunistično smer pri delavskem gibanju, in to prav radi tega, ker so zavedni. Delavsko gibanje ne gre le za kruhom, obsega pred vsem in v prvi vrsti tudi smer, naziranje o svetu in življenju. Socializem in komunizem sta skoz in skoz materialistična. Ali je materialistično naziranje tako gotovo pribito, kakor je dvakrat dva štiri? Kako izobraženi so socialisti in komunisti, ako je materialistično naziranje zmota? Kam naj pridejo z- zmoto? Nekaj resničnega ima socializem in tudi komunizem' pri socialnih zahtevah, in le radi teh pravičnih zahtev sta nekaj dosegla, ampak socializem je povsod zadel na odločen upor in bo zadel na tak odpor tudi komunizem, in fašizem že je tak, dasi enako zgrešen odpor, v splošnem ni uspel socializem in ne bo uspel komunizem, ker slonita oba na materialistični zmoti. Katoliški delavec vsaj pri smeri ni v zmoti. Objektivno presojeno, govori tisti, ki je v zmoti, da je "nezaveden" tisti, ki ne tiči v tako važni zmoti. V trdo steno se zaganjate, j podrli je ne bote. * Tako se dela. Neki M. Sterk, KamJoops, B. C. Can., poroča v "Prosveti" o nekih dajatvah, ki se tičejo katoličanov. V Jugoslaviji imajo še pastirstvo, še ni vse komunistično. Davki ali dajatve morajo biti urejeni, in to je namen nekega finančnega zakona. Tičejo se pred vsem poslopij. Pa pravi ta M. Sterk: "Ta stvar je dokaj lepa, če se prav premisli, kaj ne? Revež naj da duhovnom, duhovni dajo škofu, škofje papežu oz. sv. očetu, papež pa krvniku Franku, da bo še naprej španske reveže mesarij". Marsikdo je morda zaškripal z zobmi. Ampak prav glasom finančnega zakona se ne more niti ene pare naložiti "davka", ako se ne dokaže,kam ta para gre. Da jih le cerkev dobi po grbi, resnica naj gre žabam pet. Nezgoda Petnajstletna hči delavca Jožeta Menoni iz Nove vasi pri Rogoznici, se je peljala s kole-i som v Ptuj. Ko se je po L juto-J merski cesti peljala mimo neke- j ga voznika,se je nenadoma spla-šil konj in brcnil v kolo, da je dekle padla na cesto in se močno pobila. Zaradi hudih notranjih poškodb je morala v bolnico. m* 23 LET IZKUŠNJE $ Pregleduje oči in predpisuje očala 1 DR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST ! 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 (Jradne ure vsak dan od 9. S zjutraj do 8:30 zvečer. 'Z I VI IZVIRI' ' v?' i* J* iVfm je krasna knjiga, ki govori o trdnem rod" Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakf ga zanimati. Spisal jo je znani slovens^1; pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjig0 "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na fine"1 knjižnem papirju, platnice klasično moclef' no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO ' $2.00 J Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cirmak Road -:r Chicago, Illin^