/s*
V7^'A N D
r'yic£ilce...
U
NO. 20
P ^ n am.
mm £M|
■ “ mn1


/% /VI' ERI e/% Ul— HOME
&M€R?CAM IM SPIRIT F©R€IGM IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh. New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg


SLOVENIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVHI
Šolarji so lani izvršili prtj-ko 100 umorov in 12,000 ropov s pomočjo orožja, nad četrt milijona vlomov in povzroči!! 600 milijonov škode.
WASHINGTON. D.C. - Učiteljski poklic postaja v ZDA nevaren, če že ni to dejansko postal. Učitelji ter učiteljice se čutijo velikokrat ogrožene v u-čilnicah višjih šol po naših mestih, v manjši meri v predmestjih in na podeželju. Da bi povečali varnost v učilnicah, so v šolah Los Angelesa v Kaliforniji povezali šolske zvonce z glavnim uradom.
V	državi Arkansas se učitelji zavzemajo za sprejem posebnega zakona, ki bi dovoljeval pre-g'led šol in šolarjev za orožje brez predhodnega dovoljenja sodišča. V Pittsburghu so učitelji ob koncu štrajka zahtevali u-vedbo strožje discipline in obveznih kazni za šolarje, ki napadejo učitelja (učiteljico).
V	preteklem letu so po podatkih Narodne vzgojne zveze (National Education Association) v vseh ZDA zakrivili šolarji 100 umorov, 12.000 oboroženih ror pov, 9,000 posilstev! 270.000 šolskih vlomov in napravili za ■600 milijonov dolarjev škode. .<
"Učenje je postalo zelo nevaren poklic,” pravi predsednik Učiteljske zveze v državi Maine. Navedene številke to potrjujejo in nas morajo vse, prav posebno pa starše in vzgojitelje, pripraviti do resnega razmišljanja in iskanja poti in sredstev, ki naj sedanjo smer našega šolstva in šolanja preobrnejo in povedejo na pravo pot. Da je sedanja zgrešena in napačna, o tem ni nobenega dvoma, vsaj ne za tiste, ki so pripravljeni pogledati resnici v obraz.
------o———
isianija prepovedala kitajskim rliaifs lev v sfepii vsdafs
REJKJAVIK, Island. — Islandske ladje obalne straže so ukazale 25 britannskim ribiškim ladjam, ki so lovile kakih 40 milj od obale Islandije, naj zapuste islandske obalne vode, ki jih je Islandija lani raztegnila do 200 milj od svojih bregov. Velika Britanija te raztegnitve ne priznava in se je zato zapletla v odprt spor z Islandijo.
Po posredovanju NATO je prišlo pretekli teden do obiska predsednika islandske vlade, v Londonu in do razgovorov s predsednikom britanske vlade Wilsonom. Po večdnevnih pogajanjih,naj bi obe strani prišli do načelnega sporazuma, ki ga pa morajo potrditi vsi prizadeti, v prvi vrsti islandski parlament.
Britanske ribiške ladje so se ravnale po islandski odredbi in odplule iz islandskega 200 milj širokega obalnega pasu, da se ne bi spor znova zaostril in preprečil odobritev dogovora. Ta bo verjetno omejil ulov britanskih ribičev v islandskiht vodah na okoli 80,000 ton rib letno od 135,000, kot je veljalo do lanskega novembra.
Vremenski prerok
Večinoma oblačno z verjetnostjo naletavanja snega čezj dan, zvečer in jutri. Najvišja j temperatura okoli 26 F (-3 C).
Novi grobovi
Jennie Kaluža
V	84. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrla v St. Alexis bolnici Jennie Kaluža, rojena Kovačič, z 3608 Independence Road, vdova po leta 1959 umrlemu možu Josephu, sestra pok. Mary Gerl, pok. Johna Kovačiča, Antonije Vrh,' pok. Josephine Kovačič, teta in stara, sestra Helene Barba v Jugoslaviji, rojena v vasi Smrje, pošta Prem, od koder je prišla v Ameriko kot mlado dekle in živela pri sestri Mary Gerl, dokler se ni poročila. Pokojna je živela 50 let na Independence Road, 36 let, do svoje upokojitve leta 1956, je bila zaposlena kot obra-tovalka stroja pri Cleveland Worsted Mills.. Bila je članica Progresivnih , Slovenk, krožek št.. 1 in Kluba slovenskih upokojencev, Waterloo okrožje. Pogreb bo v petek ob 9.15 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob 10. url, nato v družinsko grobnico na pokopališču Kalvarija. Pogreb ima v oskrbi nečakinja pokojnice Julia Novak.
Stanley A. Kozinski
V	torek je nenadno umrl pri delu zadet od srčne kapi 51 let stari Stanley A. Kozinski z 18645 Detroit Avenue, rojen v Clevelandu, mož Anne, roj. Jankovi ch, brat Casimerja in Chester j a Kozinski. Pogreb bo v soboto ob 9. dopoldne iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Mary Hendryx
V	Euclid General bolnišnici je po dolgi bolezni umrla 59 let stara Mary Hendryx s 1143 Elmwood Drive, Willoughby, rojena Sporcic v Clevelandu, vdova po leta 1970 umrlem možu Alfredu, sestra Michaela Sporocicha ter Barbare Hočevar. Zaposlena je bila skozi 30 let pri Žagar Tool Co. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 10.15, v cerkev sv. Kristine ob 11, nato na pokopališče. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu v pokojničin spomin.
—----o-----
Kočljivo pomanjkanje
NEW YORK, N.Y. — Trenutno manjka okoli 3,000 strokovnjakov za fizično terapijo.
V TEŽAVAH — Guverner države New York Hugh Carey ima pri opravljanju svojih javnih poslov, veliko težav, ker je država New York komaj v kaj boljšem finančnem stanju kot mesto N ew Y ork.
———o------
Iste up na ohranitev
Vodnik 1 u g o slovanskega komunističnega režima je mnenja, da bo ta preživel njegovo smrt.
WASHINGTON, D.C. - Tukajšnji “The Washington Post” prinaša iz Beograda poročilo, v katerem pravi, da je Josip Broz Tito mnenja, da bo SER Jugoslavija njega preživela, četudi v Zvezi komunistov disciplina ni na višku.
V	razgovoru z neko sodelavko zagrebškega lista je Broz obdolžil člane Zveze komunistov Jugoslavije, da ne “izpolnjujejo svojih dolžnosti in ne izvajajo sklepov oziroma odredb”. Tudi ideološko vežbanje ni na zadovoljivi višini, toda Tito upa, da bo sedanji komunistični državni in družbeni red srečno prestal njegov odhod.
V	razgovoru je na vprašanje vloge žensk v Jugoslaviji Tito rekel, da je ta v tem pogledu “zaostala” in da bi se morale “ženske bolj energično boriti za svoj položaj”.
Posredovanje med Alžirijo in Marokom
Zastopniki arabskih držav Dosredujejo med Marokom in Alžirijo v sponi zaradi španske Sahare, ko so se spet oglasili ZN.
RABAT, Mar. — Zastopniki vrste arabskih držav so se oglasili tu in v Alžirju ter posredovali v sporu o bodočnosti Španske Sahare. Španija je to na pritisk Marolta sklenila prepustiti temu in Mavretaniji konec prihodnjega meseca, četudi je posebna resolucija Združenih narodov določila, naj bodočnost odloči ljudsko glasovanje.
[ V Madridu in Rabatu so na [stališču, da je bila resolucija ZN l izvršena, ko so povprašali za j mnenje plemenske poglavarje v j Sahari in se jih je 70'J izjavilo za združitev z Marokom in Mavretanijo.
V Alžirju tega ne priznavajo in podpirajo gibanje domačinov za neodvisnost Polisario. ki vodi proti Maročanom in Mavretanij-cem gverilsko vojno. Zadnjič so posegle v boi same alžirske čete in je nekaj dni izgledalo. da bo
DM FORD: DSŠCE
Predsednik ZDA je izjavil, da je šlo Vrhovno zvezno sodišče v vprašanju dovoljene prekinitve nosečnosti predaleč. Ford je v voli vnem letu, ko postaja to
vprašanje pereče in kočljivo,_______zavzel umirjeno
“srednjo pot’'.
posameznih držav v večji meri, WASHINGTON, D.C. — Pred- kot je sedaj. Temu predlogu na-seednik Gerald R. Ford je v ! sprotujejo zagovorniki sedanjih razgovoru z W. Cronkitom, glav- določil, ker so prepričani, da bo-nim poročevalcem novic na CBS do državne zakonodaje prekini-televiziji razpravljal o vpraša-1 tev nosečnosti daleko bolj cme-nju zakonitosti prekinitve ho- , jile, kot jo določila Vrhovnega sečnosti. To vprašanje namreč j sodišča ijz Jeta 1973. Z zadovolj-prihaja bolj in bolj v ospredje ■ stvom so med tem sprejeli For-razpravljanja v volivnem letu | dovo izjavo, da ne podpira kam-1976. Vrhovno sodišče je leta j panje za ustavno dopolnilo, ki bi 1973 razveljavilo večji del nek-j naj določila Vrhovnega sodišča dani ih prepovedi in postavilo j razveljavile in vzpostavilo ' ve-svoja lastna določila. Ta so od 11 javnost zakonov, ki prekinitev tedaj veljavni zakon v vsej de- ! nosečnosti dopuščajo le v poseb-želi. Proti prekinitvi nosečnosti j nih, redkih slučajih in okolno-
stih.
Fordovo stališče obsodili obe strani in celo njegova žena
Nadškof Joseph L. Bernardin v Cincinnatiju v državi Ohio, predsednik katoliške škofovske konference v ZDA, ki se zavze-
skoraj “na željo” se ie dvignil v dobrem deiu dežele močan odpor. Posebno obširen je ta med katoličani, ki so začeli obsežno kampanjo za posebno dopolnilo ustave, ki bi naj odločitev Vr-!prišlo do pravega vojnega spo- |hovnega sodišča ZDA razvelja-pada med Marokom in Alžirijo, vilo.
Vojni poročili obeh držav govo-. Kampanja za in proti preki-jma za prepoved prekinitve norita o porazu nasprotnika m o jnitvi nosečnosti sega vedno .šir- * sečnosti v večini . siučaiev. je lastni zmogi v zelenici Amgala. j se v javnost in v letu predsed- j včeraj označil st ališče predsed-Glavni tajnik Združenih na-(niških volitev bodo morali k.an- jnika G. R. Forda za “nedosied-
ali neradi j no in razočarujoče”.
svoja stališča. Predsednik Ge- | Ena od voditeljic gibanja za raid R. Ford, ki se poteguje za ; ženske pravice Gloria Steinem pridobitev republikanske pred-'je obdolžila predsednika Forda, sedniške kandidature, je v raz-; da s svojo izjavo, da je šlo govoru za televizijo, ki je segel Vrhovno sodišče “predaleč”, v večji del domov po vsej naši vzpodbuja k “brezzakonju”.
rodov Kurt Waldheim je med-didati zavzeti radi tem imenoval posebnega zastopnika, ki naj bi izvedel ljudsko glasovanje v Španski Sahari v skladu z resolucijo ZN. To pomeni okrepitev stališča Alžirije in v Rabatu so izjavili, da so pripravljeni o vprašanju razpravljati.
deželi, dejal, da je Vrhovno sodišče' šlo v svojih določilih za dovoljenje prekinitve nosečnosti predaleč Pri tem je odklonil
Chrysler bo kupil
motorje pri Volkswagnu'podporo kamPanii za doPolniio
k zvezni ustavi, ki bi razvelja-
DETROIT, Mich. — Chrysler Corporation se je odločila kupiti za svoj mali avtomobil, ki ga misli poslati na trg za leto 1978, pri Volkswagen tovarnah v Zahodni Nemčiji. Slično odločitev je napravila že preje American Motors Corp.
Trdijo, da bo Chrvsler na ta !
vilo odločitev Vrhovnega sodišča in obnovilo preje veljavne zakone, ki so prekinitev nosečnosti močno omejevali.
V zelo skrbno sestavljeni izjavi je predsednik Ford dejal, da je proti prekinitvi nosečnosti “na zahtevo”, da. pa priznava slučaje, kot so med drugimi po-
način prihranil okoli 100 mili-! silstvo in nevarnost za življenje jonov dolarjev, ker mu ne bo j nosečnice, ko bi naj bila nreki-treba graditi lastnih tovarn za ■ nitev nosečnosti dovoljena, motor in še nekatere dele, ki I Predsednik Ford je mnenja, mu jih bo dobavljal Volkswa-’naj bi bilo to vprašanje prepu-§en-	ščeno v odločanje zakonodajam
Mrs. Betty Ford, žena predsednika, je v posebni izjavi potrdila svojo podporo odločitvi Vrhovnega sodišča, o kateri je njen mož dejal, da “je šla predaleč”. “Jaz sem vesela, ko vidim, da je odprava plodu bila vzeta iz zakotij in spravljena v bolnišnice, kamor spada.” pravi izjava Betty Ford.
Predsednikovo “zmerno stališče” je bilo torej obsojeno in napadeno od vseh strani, kar je za taka stališča običajno. S kompromisi ni ilihče popolnoma zadovoljen, pa jih tudi nihče popolnoma ne odklanja. So neke vrste življenjska nujnost v sredini z različnimi nazori in načeli.
VEDNO VEČ POROČENIH ŽENA, MATER Z NEDORASLIMI OTROCI REDNO ZAPOSLENIH
Bili so časi, ko so žene v naši deželi skrbele za dom in vzgojo otrok, ko so le izjemno bile poklicno zaposlene izven doma. Ti časi se zdijo sedaj daleč, vedno več žena in mater nedorastlih otrok dela redno izven svojih domov.
Leta 1947 je bilo zaposlenih v ZDA skupno 29,865,000 poročenih moških in le 6,502.000 poročenih žensk. Sedaj je zaposlenih 37,788,000 poročenih moških in 19,835.000 poročenih žensk. Število zaposlenih moških je porastlo v 28 letih za 27%, v istem, razdobju pa število poročenih žensk kar za 205 %. V 1. 1947 je prišla na pet zaposlenih poročenih moških povprečno ena poročena ženska, sedaj je to razmerje izpod 2:1!
Proučevalci položaja trdijo, da pojde razvoj dalje v to smer, poročene ženske se v vedno večjem številu vključujejo v redno delovno silo ne le v pisarnah in prodajal-
nah, ampak tudi v samostojnih poklicih, obrtniških in a-kademskih; in seveda po faznih tovarnah.
Žene ustvarjajo v večjem delu ameriških družin del družinskega dohodka z delom izven domov. Ta dodatni dohodek je postal v velikem številu družin bistvene važnosti, ta omogoča višjo raven življenja, daje družinam večjo kupno moč, ustvarja trg za razne predmete, ki si jih družine s skromnejšimi dohodki ne morejo privoščiti, vsaj ne v takem obsegu in kakovosti.
Važnost dodatnega zaslužka poročenih žena je razvidna iz skupnega povprečnega družinskega dohodka v odnosu s povprečnim zaslužkom. Tako je znašal leta 1954 povprečni letni zaslužek, v naši deželi $3,328, povprečni dru- 1 žinski dohodek pa $4.173. .
Deset let kasneje —1864 je znašal povprečni letni zaslužek moškega delavca $4,680,
povprečni družinski dohodek pa je bil $7,400. Leta 1974, za katero so kot zadnje na razpolago podatki, je bil povprečni letni zaslužek moškega $8,100, povprečni letni družinski dohodek pa $12,836! Pred 20 leti dodatni dohodek ni predstavljal niti ene četrtine, sedaj pa presega že eno tretjino. Povprečni zaslužek je v teh 20 letih porastel za 140%,, povprečni druži nski dohodek pa za 208%). Razlika 68% gre v dobri meri na račun zaslužka poročenih žena izven domov.
Če bi ta dodatni dohodek nenadno odpadel, bi življenjska raven ameriških družin padla za vsaj 10 let nazaj.
Posebno značilen je porast odstotka zaposlenih poročenih žena in .mater s šolskimi o-troci. Leta 1948 je bilo takih zaposlenih izven domov 26 % | leta 1974 pa že 5L2%.
Navedeni podatki kažejo, da sedanje ameriške matere in
žene dajejo prednost zaslužku, možnosti višje materialne ravni življenja na škodo vzgoje otrok, pa tudi za ceno odpovedi otrokom. Vedno večje število mladih parov se odreka družini, da bi si “uredilo” materialno stran življenja, da bi si oskrbelo udoben dom, ki pa nato večkrat ostane — prazen. Težnja po čim več materialnih dobrinah, ki vodi žene in matere na delo izven domov, vedno močnejše prizadeva družinsko življenje, v orvi vrsti vzgojo otrok. Prvo mesto vzgoje za otroka je družina, je dom. To, kar ta zamudi ali zanemari, ostane, tega ne moreta šola in cerkev nikdar nadomestiti! Tega dejstva se v prenekaterih družinah ne zavedajo, ga ne upoštevajo dovolj!
Skromno, umirjeno in urejeno življenje je običajno bolj zdravo za telo in duha kot preobilje vsega materialnega!
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Prometni tajnik William T. Coleman Jr. je včeraj dovolil Francoski in Britanski letalski družbi, da lahko poletita s svojimi nadzvočnim potniškim letalom Concord na letališče Kennedy pri New Yorku vsaka po dvakrat na dan, na letališče Dulles pri Washing-tonu, D.C., pa po enkrat na dan. Pričakujejo, da se bodo poleti na letališče Dulles začeli verjetno v aprilu, da pa se bodo poleti v New York zavlekli do konca leta, če bo do njih ob tolikšnem odporu sploh kdaj prišlo.
GUATEMALA CITY, Gv. — Močan potres je včeraj zjutraj pred zoro povzročil ogromno uničenje tod in po drugih krajih celinske Sred • nje Amerike in dela Mehike. V Gvatemali cenijo število mrtvih na vsaj 2,000.
SAN FRANCISCO, Kalif. — Včeraj je bila izbrana in vme-ščena porota, ki bo odločila o obtožbi Patricie Hearst. Glavni odvetnik F. Lee Bailey je
j Iz Clevelanda I I m okoitce |
Seja Čitalnice—
Slovenska narodna čitalnica v Slovenskem narodnem ciomu na St. Ciairju ima v nedeljo, 8. iebruarja ob a veh popoldne svojo sejo m volitve odbornikov.
Seja—	i
podružnica št. 41 SŽ2 ima v nedeljo, 3. februarja ob dveh popoldne sejo v SDD na Water--oo Road.
V	Argentino—
Skupina rojakov in rojakinj poleti v Južno Ameriko in bo v dneh od 11. do 15. februarja v Buenos Airesu v City hotelu, Kjer bodo imeli v soboto, 14. februarja prijateljski večer s Slovenci v Argentini, na katerem bo igral Leu Trebarjev orkester.
Rojenice—
Kennethu in Donni Malenšek na Richmond Heights se je 26. januarja rodil drugi sinko. S tem sta postala petič stari oče in stara mati John in Jennie Arko iz Euciida, preje z Norwood Road v Clevelandu, ter Mr. in Mrs. Malenšek s Highland Heights, čestitamo!
V	bolnišnici—
Poznani rojak Florijan Sekne z 2233 Country Club Drive v Vicklitlu, ki je dolgo živel z družino na Norwood Road, je v Lake County Memorial bolnišnici. Obiski so dovoljeni in door odošli!
Carl Stokes pričal o šolski integraciji—
NeKoanji clevelandski župan Carl Stokes, ki živi sedaj v New Yorku, je nastopil včeraj kot priča v podporo tožbe NAACP za večjo integracijo šol v Clevelandu. Trdil je, da prevažanje šolarjev ne bo povzročilo odhajanja ljudi iz Clevelanda, kar napovedujejo nasprotniki prevažanja šolarjev.
“Mrtvi prejemali čeke” iz mestne hiše—
Preiskava je razkrila, da je bilo izdanih vsaj 85 neupravičenih čekov iz mestne blagajne v skupni vsoti okoli $150,000, na imena umrlih mestnih uslužbencev ali takih, ki so mestno službo že zapustili. Mestna uprava aolži za te poneverbe mestni obračunski sistem, ki temelji na zaupanju osebam, ki so odgovorne in upravičene izdajati čeke.
trdil, da je bila obtoženka bančnega ropa pod pritiskom, “prestrašena", “ranljiva” in “zlprabljana” ter da bi jo “razstrelili na kose”, če se jim ne bi pokorila. Javni tožilec je trdil, da je bila obtožena prostovoljna sodelavka pri bančnem ropu in da bo to razvidno iz gradiva, ki ga bo predložil.
DŽIBUTI, Fr. Som. — Francoski vojaški- strelci so ubili 6 gverilcev, ki so ugrabili 30 francoskih šolarjev za talce v podporo njihovi zahtevi po takojšnjem priznanju neodvisnosti Kinu ozemlju. Poleg 6 gverilcev je bila pri streljanju ubiti tudi net:i francoska učenka. Francoski nastop proti gverilcem je sprožil kratko streljanje s somalijskimi vojaki, zbranimi na drugi strani meje. Francoska vlada je pozvala domov svojega poslanika v Somaliji m izjavila, da bo zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta za razpravo o somalijskem napadu.
$tm IHERiŠKU
TtT«	f ne v vi
mmzm
■ SO£2^S2£SW
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
§23.00 na leto; $11.50 za pol leta; §7.00 za 3 meseca
•	Kanada in dežele izven Združenih držav:
§25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; ,$7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 20 Thursday, Feb. 5, 1976
Sila brezboštva
Spominjamo se na tiste čase, ko so pred več leti po svetu z navdušenjem razglašali veselo vest, da se je našla pot do sporazuma med Vatikanom in Jugoslavijo, prvo komunistično vladano državo, ki želi urediti svoje odnose do katoliške Cerkve v obliki in obsegu, ki bo sprejemljiv za obe strani. Potem so obširno pisali o sporazumu, ni nosi ime “protokol”, m je bil slovesno podpisan. In še so s še večjim navdušenjem omenjali nekaj kasneje, da je na povabilo papeža Pavla VI. prišel na ur tuni obisk v Vatikan sam predsednik Jugoslavije Josip Broz in da je za časa obiska na Vatikanu vihrala zastava s rdečo zvezdo.
Na splošno je iz teh poročil in komentarjev odsekala misel, da je bil s tem aktom sporazuma prebit led komunističnega mrzlega oklepa okrog vprašanja verske strpnosti, če že ne svobode, za ves komunistični svet in za vse veroizpovedi. Odsev te domneve po svetu je povzročil pričakovanje boljših časov za molčečo in Vpečo Cerkev onstran železne/zavese in v prenekate-rem človeku utrdil prepričanje, da se bo tamkaj bojevito brezboštvo uneslo in pomirilo, če že ne ustavilo, ovet je že tako narejen, da se rad oklene v težkih časih kakršnih eden je versko preganjanje in zatiranje pod komunizmom, vsake rešilne bilke, pa naj bo še tako šibka, neznatna. (Ta pisec takemu pričakovanju ni verjel, ker pri marksizmu v taki zadevi, kot je verska svoboda, sporazum med Vatikanom in Titom ne mere biti drugega kot prevara in laž, velika laž!)
Govoiilo se je ceio, da je papež ob obisku imenoval Broza za častnega kanonika cerkve sv. Jeronima v Rimu. Ali je imenovanje resnično ali ne, je težko z gotovostjo dognati, pa na drugi strani tudi ni toliko važno, oa bi bilo vredno zasledovati resničnost.
Ta dozdevni “častni kanonik” se je nekaj let po o-pisanem podpisu protokola sedaj spravil prav odločno nad verske ustanove v svoji deželi, v prvi vrsti nad kavo! iško Cerkev, ki jo ima njegov režim za najbolj nevarnega nasprotnika. Saj je 26. novembra lani general jugoslovanske armade Djcko Jovanič, predsednik koordinacijskega odbora za ljudsko samozaščito, dobesedno izjavil: “Borili se bomo zoper razrednega soli aznika... in zoper delovanje Cerkve in bomo imeli ledno v mislih, da je politični nasprotnik neprestano aktiven.”
Da bo imelo poostreno zatiranje Cerkve legalno es:.ovo, je Tito odločil, da je treba poostriti dosedanje zakonite določbe o “svobodi vere”. Njegov ukrep so z veiiko vestnostjo vzeli na znanje in ga začeli izpolnjevati zlasti komunistični vodje v Sloveniji. Izdelali so osnutek novega verskega zakona za Slovenijo v pristojnih odborih skupščine in Socialistične zveze delavnega ljudstva (skrivališče za partijo!) ter ga pokazali režimskemu duhovniškemu društvu, niso ga pa predložili v oceno za morebitne spreminjevalne predloge slovenski škofovski konferenci, ki je edina pristojna v imenu Cerkve zastopati njene pravice in koristi. Š tem so Cerkev globoko ponižali.,
Dosedanjemu zakonu o verskih skupnostih za Slovenijo sta dodana dva nova in huda člena. čl. 5 novega zakona pravi: “Prepovedano je v okviru verskih skupnosti ali njihovih organov organizirati in opravljati dejavnosti splošnega ali posebnega družbenega pomena in ustanavljati organizme za tako dejavnost.” V dragem členu je določeno, da se prekrški zoper določila tega zakona kaznujejo z zaporno kaznijo do treh mesecev. Po starem zakonu ni bilo zaporne kazni, le kazen’ z globo.
Kaj spada pod “dejavnosti splošnega ali posebnega družbenega pomena” je obrazložil Tone Poljšak, pocipredsedni komisije za vprašanja verskih skupnosti: organiziranje osnovnega, srednjega in visokega soisiva, izobraževanje na delovnem mestu, kulturne dejavnosti, zdravstveno in socialno varstvo, otroško varstvo, šport in rekreacijske dejavnosti... To razlago je dopolnil predsednik Verske komisije Rudi Čačinovič z izjavo: “Smo in bomo proti javnemu nastopanju verskih skupnosti v karitativni dejavnosti. ..”
Kdor se globlje zamisli, fyo spoznal, da je namen zakona se bolj kot doslej omejiti delovanje Cerkve na strogo versko področje znotraj cerkvenih zidov in preprečiti vsako pojavo Cerkve izven svetišč., Zabraniti hočejo tudi vsako delovanje na dobrodelnem področju, ki pomeni eno bistvenih dejavnosti vsake prave verske skupnosti. Vatikanski koncil pravi: “Sv. Cerkev si dela Pubezni lasti kot svojo dolžnost in pravico, od katere ne more odstopiti.” Kako neki bo v tej točki funk-
Bolj kot v katerikoli satelitski deželi in celo v Sov-jetiji sami nastopa partija proti veri v Jugoslaviji, trdi dopisnik lista The New York Times iz Beograda. Bolj kakor poprej se je oblast v tej deželi trudila, da bi letos zatrla vsako javno znamenje Božiča. Beograjski list “Politika” je posvetil cel uvodnik, da bi obsodb prodajo gramofonskih plošč v Subotici, na katerih so domače božične pesmice.
Spričo vseh teh pojavov še hujšega zatiranja vere m Cerkve bo morda umestno zapisati, kar smo brali o zborovanju organizacije “The World Council of Churches”, ki se je vršilo pred Božičem v Nairobi ju v Keniji v Afriki. Predložena je bila temu kongresu sie-^°ča resolucija: The World Council of Churches con-eemed about restrictions to religious freedom especially in the USSR, respectfully requests the Government of the USSR to apply Principle 7 of the Helsinki agreement.”
Resolucija je bila — odklonjena. . . Kdo se bo sedaj se upal upreti sili brezboštva?
L. P.

slov in številka sta spodaj.	nekak praznik, da se prijatelji mostovi in pot nas pripelje na
V sredo, 28. januarja, je bil v.in znanci radi zberemo. Vsako veliko ljubljansko tržnico in ži-naši pisarni rev. Alojzij Hrib- j leto smo ta večer preživeli s pri- vilski trg. Ta trg je bil imeno-šek, župnik pri cerkvi sv. Križa jjatelji v Chicagu. Za Silvestre- ^van po prvem slovenskem pes-v Fairfieldu, Conn. S seboj je jvo 1975 pa smo. se odločili, da nikii in časnikarju duhovniku prinesel veselo novico:	pri fari ,priredimo družabni večer v Jo-| Valentin Vodniku. Ko so )mu
vodi tečaj slovenščine! Gospod lietu in res smo letos prvič v leta 1889 postavili bronasti spo-župnik je z zanimanjem pregle- novo leto zaplesali na Parku sv. menik, je Vodnik zrl v licejska dal Ligine prostore*, pisarno, 'Jožefa. Vsak je rad pomagal pri sejno sobo, arhivsko sobo in 1 pripravljanju. Dosti je bilo de-knjižnico, predvsem našo zalogo ' la, toda lepo okrašena dvorana,
slovenskih šolskih knjig, in učil. | vesela godba kvinteta Johna Pohvalil je skrbno sestavljene Arko iz Chicaga in večerja do-učbenike, ki jih uporabljajo na- mačih kuharic je razveselila
skoraj 400 gostov.
Srečno novo leto vsem bralcem Ameriške Domovine žele prijatelji iz Jolieta!
Lillian Čepon
.d
BESEDA /Z NARODA
li
štajerskega fdufea
CLEVELAND, O.
Vidmar iz Fontane v Kaliforniji. na dopustu v New Yorku. se Na Va- 'odzvala povabilu g. Kregarja ter se pridružila rekoč:
lentinovo, praznik patrona Iju- j161 :se PiiriiUZlla rekoč: Sai že bežni, pripravi odbor Štajerske- |15 'Let nismo bili na n°beni prist-ga kluba veselico s plesom, na is^ovens^ zabsvi in prav tako kateri bodo postregli z domači- i dbl8° nismo sbsali nobene slo-
mi kolinami in pustnimi krofi, |VCns^e Pes™‘
Prisrčna vam hvala vsem skupaj! Tako se je dvorana lepo počasi napolnila, lahko rečemo, da smo tokrat imeli okrog 70% samih naših narodnjakov; kamor si se obrnil, si slišal slovensko, hrvatsko ali srbsko govorjenje. Videli smo. kakšno privlačnost ima slovenska zabava s pesmi-jo, saj je vse tako domače, domača kuhinja, pecivo, potice, pijača in godba, kakor tudi govorica, res kot v starem kraju.
Zahvala vsem Zvonovskim prijateljem, kateri so darovali krasna darila za nagrade, zahvala vsem slovenskim gospem in materam za pecivo, torte in potice, kakor tudi našim dobrim ženam; ki so še tako mojstrsko sukale po kuhinji, skrbeč za prazne želodčke. Zahvala točil-cem.-za gašenje žeje. godbi Veselih Štajercev pa za poskočne polke, valčke in čardaše.
Zahvala vsem, ki ste že dneve pred prireditvijo prodajali vstopnice, kakor tudi tistim, ki ste to delali na sam večer.
V predprodaji vstopnic mora človek ' marsikatero pogoltniti. V Fairfieldu je nekdo dejal: Zakaj prodajate karte tukaj, saj jih tako nobeden ne bo kupil, ker ne spadate v našo faro? Naj vas ne motijo takšne reči, ker izobražen človek ne bo tega rekel, le še z večjim veseljem in ljubeznijo se poprimite, saj gre za dobro slovensko stvar!
Druga prireditev bo meseca maja. Na veselo svidenje zadnjo soboto v maju v Calvin Hall, 901 Kings Highway, Fairfield^ Conn., na pristni slovenski zabavi!
pa še z drugimi dobrotami in najboljšo uvoženo kapljico.
To ne bo navadna veselica, celotni dobiček je namenjen našim bolnim slovenskim rojakom kot tudi Domu za ostarele na Neff Road. S svojo udeležbo boste podprli dober namen odbora kluba, klubovim delavcem pa dali priznanje za njihovo požrtvovalnost.
V Domu za ostarele preživljajo večer svojega življenja naši rojaki — pionirji slovenstva v Clevelandu. Njim smo se dolžni zahvaliti, da se današnja generacija tukaj uči slovensko, kajti oni so zidali slovenske domOve, cerkve in šole, središča slovenske kulture v tujini.
Prošnja iz domovine se glasi takole:
‘‘Ko mi je bilo 16 let, sem si želela višjo šolsko izobrazbo, ker pa doma ni bilo sredstev, za i šolanje, kmetje so delali takrat samo za davek, da so si obdržali domačije svojih pradedov, sem se podala v počitnicah-v Savinjsko dolino nabirat hmelj. Kljub deževnemu vremenu dela nisem prekinila in sem hudo obolela. Danes mi je 32 let in sem že 16 let v postelji hroma, v meni pa je še iskrica upanja. Leta 1975 sem bila tri tedne v toplicah tako, da danes gibam s prsti na rokah in nogah, ni pa sredstev za nadaljno zdravljenje. Ce bi se lahko šla v toplice, imam u-psnje, da bi po 16 letih bila zopet sposobna postaviti se na noge. Prosim vas, rojaki, pomagajte!”
Z vašo prisotnostjo na Valentinovi veselici bo tudi nov up, da pomagamo zopet na noge o-menjeni bolnici. Imamo še druge, ki iščejo pomoči. Pomagajmo jim, dokler moremo!
Za to1 veselico m zabavo bodo-igrali '‘Veseli Slovenci”. Vstopnice si lahko rezervirate pri odbornikih kluba, dobite pa jih tudi pri .vratih Avditorija sv. Vida
Stane Mally
Ligiiia pisarna v flew York« sporoča
NEW YORK, N.Y. — Naša knjižna založba ima na zalogi
ši učitelji na šolah v Združenih državah in Kanadi, in katere so sami sestavili. Liga je namreč lansko leto dala misel za simpozij slovenskih šolnikov, ki je bil v Clevelandu; o tem pa boste več brali v poročilu organizacije-
Tedaj .je bilo sklenjeno, da bodo šole učni materijal menjale, tako da bodo dobile vse šole domala ves materijal, ki je v rabi. Liga je poskrbela za raz-
Jugoslavšja, ¥ kateri
VH ■■
živijo
VI.
MILWAUKEE, Wis. — Naslednje dopoldne smo obiskali množitev in ima na svojih poli-'moderno slikarsko razstavo ne-cah tudi en izvod tega izrednega ; katerih jugoslovanskih umetni-dela. Nismo šteli strani, svitek 'kov v stavbi “Moderne galerije”, pa je visok blizu 6 inčev! Liga ‘ki stoji na levi strani vhoda v
daruje slovenskim šolam po svojih močeh knjige, pa tudi trakove. Tako smo tudi gospoda župnika založili za prvo silo. on pa se je oddolžil in jioklonil lep dar organizaciji. Naj bi imel več posnemovalcev po Ameriki!
Vsako leto razbremenimo dr.
Tivolski park. Pred pol stoletjem je stala na tem mestu velika lesena slikarnica kulis za operno in dramsko gledališče. To slikarnico je takrat vodil s svojo družino češki emigrant, scenograf Skryžni. Pomagala pa sta mu slovenska umetniška slikar-
skih za eno prosvetno uro na Osmi. Letos bo Ligina ura četrto nedeljo v aprilu. Pripravili smo presenečenje: gostovalo bo Slovensko gledališče iz Toronta. Vodil bo Vilko Čekuta, ki je odgovoren za Ligino prosvetno delo. Tako nam bodo Torontčani kaj hitro vrnili obisk, komaj dobrega četrt leta po naši prireditvi v Kanadi.
Ne pozabite naročiti Sv. pisma! To pa je naš naslov: League SA, Inc.
P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227 Telefon: 212 - 497-6761 (vsako sredo zvečer)
Zdravka Kalana in prevzamemo ja Vavpotič in Magolič. Na drugi strani Moderne galerije se širi zanemarjen Trubarjev park z njegovim belim marmornatim spomenikom in pravoslavno cerkvijo. Tu v bližini smo si hoteli ogledati bogati in zanimiv ljubljanski zgodovinski muzej, ki pa je bil ta dan zaprt. Radi tega smo obšli staro zgodovinsko stavbo, v kateri so razstavljeni ohranjeni stari in neprecenljivi zgodovinski predmeti Ljubljane in okolice. V ozadju muzeja stoji velik bronasti spomenik zgodovinarju Valvazorju, malo v stran v smeri Nunske cerkve pa je velika palača Narodne skupščine. Na ogromnem trgu pred njo stoji velik, toda nerazumljiv spomenik padlim borcem v zadnji vojni in revoluciji. Okrog trga in na bivšem nunskem vrtu se širijo velike trgovske hiše s palačo “Iskre”. V teh hišah poslujejo številne potovalne agencije, razne trgovine; restavracije in razni bari oz. vinotoči. V eni teh rastavra-cij smo imeli dobro kosilo.
*
Olas k Jofisfa
oa Glass Ave. Večerja bo v so-j Kratko sv. pismo s slikami. Iz
virno delo je izšlo v Združenih državah, pripravila sta ga p. Joseph E. Krause in dr. Samuel Terrien. Besedilo je navedeno . ,ali P9 prirejeno po mariborski
Zimski koncert s plesom j2^'1 iz leta dbs. Knjiga ima
j velik format (8”xl0”) in je trdo vezana v rdečem vinilu. Delo je
coto. 14. februarja, ob sedmih. Na svidenje!
Za odbor:
Lojze Ferlinc
fe za nami
FAIRFIELD, Conn. — Začetni zimski koncert s plesom in prosto zabavo, katero je priredila Slovenska pevska glasbena skupina “Zvon” v Fairfieldu, je za nami.
Kljub napovedi slabega vremena in mrazu —7 so se Slovenci, Hrvatje in tudi Srbi od-j no
izredno bogato i 1 u s trirano z barvnimi podobami na vsaki strani, največkrat čez celo stran. Knjiga je tiskana v Grafičnem zavodu v Zagrebu, v sporazuniu z nadškofi jskim ordinarij atom v Ljubljani jo je izdala Krščanska sedašniost prav tam. Knjiga ima 520 strani ih stane s poštrii-10 (deset) dolarjev. Knjigo zlasti naši mla-
zvali, ne samo od tukaj iz Brid- j priporočamo geporta in okolice, temveč cele jdini, ki študira na slovenskih šo-družine tudi iz Walingforda, ; la h v Združenih državah in Ka-jNew Havena, Conn., ter iz New j nadl'Naročite jo v Ligini pisar-
JOLIET, 111. — Ker se iz našega Jolieta redkokdaj zasledi v Ameriški Domovini kaka novico, sem jih nekaj zbrala skupaj-
V preteklem letu 1975 se je v j o 1 i e t s k i slovenski naselbini marsikaj spremenilo. Father Roman Malavašič je postal voditelj in župnik cerkve sv. Jožefa. Naporno, delo mu je z veseljem sprejel pomagati nadvse navdušeni Father David Stalzer.
Število Slovencev v tej okolici ni veliko. Raztreseni smo tu in tam. Toda kljub temu je lansko leto, v soboto, 15. novembra, zvečer zvenelo kot v neki mali domači vasici.
Šola sv? Jožefa je ta dan priredila prijeten plesni večer. Dvorana je bila polna gostov od blizu in daleč. Večina deklet in žena je bila oblečena v slovenske narodne naše z rdečim nageljnom na prsih. Prav lepo in veselo so se nam nekajkrat zavrteli z narodnimi plesi fantje in dekleta iz Chicaga, pod vodstvom njihove učitejjice gospe Corinne Leskovar. Mnogo truda in skupnega dela je potrebnega, da se nekaj takega nauči.
Le s skupnimi močmi in s ponosom na slovensko besedo, besedo, ki nas je vodila iz zibelke pa do danes in nas bo še vnaprej, jo naši otroci radi ponav- i Ijajo ter se zbirajo vsako soboto v šolskih prostorih. Kratek je tisti skupni čas, vendar nekaj pesmic in deklamacij so se pa prav. lepo naučili.
Priredili so Miklavževanje v nedeljo popoldne, 7. decembra 1975. Zbralo se le lepo število odraslih z otroci. Šest narodnih pesmi so zapeli odrasli obiskovalci večerne slovenske šole. Po končani prireditvi je prišel na oder sv. Miklavž v spremstvu angelov in navihanih parkelj ev. Pafkeii 'so prestrašili ne
Po kosilu smo z ženo in nečakom obiskali par dalnjih ženinih sorodnikov, Cilko in Janeza, ki imata v Milwaukeeju še dve živeči sestri Fani in Tončko. Veseli našega obiska, še bolj pozdravov in darilca, so nam postregli s slivovko. Po prijetnem razgovoru smo se poslovili od prijaznih sorodnikov ter odšli na bivšo Bleiweisovo cesto, sedaj Prešernovo, kjer stanuje sestra mihvauškega. rojaka Jožeta Matoha, Mici, ki je zdaj, ko je pred kratkim umrla njena stoletna gospodinja, vdova po sodniškem predsedniku Rogini, bolj mirna in zadovoljna, posebno še, ko je .po raznih ovirah pridobila pravico do svojega malega stanovanja, kjer bo lahko v zadovoljstvu preživela jesen svojega življenja. Zelo vesela je bila našega obiska ter bratovega pozdrava in darilca. Tudi druga Jožetova sestra prof. Roza ki živi v Novem mestu, je bila zelo vesela našega obiska in bratovega pozdrava. Izročili smo pozdrave tudi nečakinji znanega milwauskega rojaka Franka Ermenca, Pavli, ki nas je lepo pogostila. Zelo vesela pozdravov je bila družina Lojzeta Cente, katere je poslala njegova sestra Anica, žena Lojzeta Jakliča iz West Allisa. Pri vseh teh obiskih so nam nudili slivovko in vino tako prijazno, da nisi mogel reči ne. Potem se da razumeti, da smo dobro prespali noč.
Bazgcvori na Dunaju o omejitvi oboroženih sil obnovljeni
DUNAJ, Avstr. — Tu so se zopet zbrali zastopniki držav Var-Običajno se prične pot rednih savske zveze in NATO na poga-ogledov Ljubljane pri franči-Janja o vzajemnem sorazrner-škanski cerkvi, kjer je v levem nem zmanjšanju oboroženih sil samo, kotu stisnjen zanemarjen Pre-'v Srednji Evropi. Pogajanja tra-
okna. Pozneje ko so podrli licej, v katerem je poučeval, se je okrog spomenika razvila tržnica, kjer je Vodnik prisiljen poslušati že desetletja živ žav, barantanje kupcev in prodajalcev v vseh slovenskih narečjih.
Kadar govorimo o Vodniku, najprej omenimo, da je bil pesnik. A bolj kot pesnika se ga spominjamo kot prvega slovenskega časnikarja. Leta 1797 je izdal prvi slovenski časnik “Lu-blanske Novice”. Bil je glavni urednik, edini časnikar, ki se je v tiskarni spopadel tudi s črkami. Slovenci smo dobili svoj časnik 192 let za Francozi, 94 let za Rusi, toda pred Bolgari, Hrvati, Srbi in Romuni. Danes Vodnik zre v nekaj, česar že zdavnaj ni več, nihče ne razmišlja, da bi ga morali kam drugam predstaviti. Še danes po več desetletjih Vodnik, namesto da bi poslušal učene pogovore, mora poslušati gospodinjske sitnosti, kričanje prpdajalcev in razne kuharske in zdravilne recepte. Ko sem pogledal njegov obraz sem imel občutek, da vodniku tudi takšni pogovori godijo. Nadaljevali smo pot proti ljubljanski stolnici.
Od Vodnikovega spomenika do stolnice sv. Miklavža je nekaj sto metrov. Danes je tu sedež ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. J. Pogačnika. Neko nedeljo sva ‘bila z ženo pri ta zaspani maši. Stolnica je bila nabito polna vernikov. Pri izhodu nisem opazil niti enega znanega obraza. Malo stran pred nadškofijo, med dvorcem in stolnico sem opazil mal stoječi pravokotni spomenik na katerem piše: “Tukaj, škof dr. Rožman ni hotel sprejeti zastopstva partizanskih družin, da bi rešil nekaj svojcev iz italijanskih zaporov. Nihče od domačinov mi ni vedel dati pojasnila in odgovora na ta spomenik, ki stoji pred vhodom v ljubljansko nadškofijo.
Od stolnice nas je peljala pot k magistratu, kjer je lep pogled na Robbov vodnjak s stolnico v ozadju. Nadaljujemo pot po Mestnem in Starem trgu, kjer je polno zgodovinskih in arhitektonskih dosežkov, pa tudi neizmerne revščine. Pot nas je peljala čez most preko Ljubljanice in krenili smo proti Kri-žanitam. Tu je spomenik pesniku S. Gregorčiču in Iliriji. Na križanskem vrtu se v 'polletnih dneh vršijo umetniške priredit-jve na prostem. Sledili smo pot jmjino konservatorija, kjer so na vrtu postavljeni bronasti spomeniki raznim slovenskim glasbenikom na čelu z očetom slovenske glasbe Matiji Hubadu st. Slede Univerza, Filharmonija in na koncu velikega Kongresnega trga, danes Trga revolucije ur-šulinska cerkev, kjer zvemo, da so prišle uršulinke k nam v 17. stoletju z glavno nalogo učiti francoščino plemiške sinove. Uršulinke so imele pred leti ob Nunski ulici velik vrt za obdelavo zelenjave in sprehode. Danes je tam novi del Ljubljane z modernimi stavbami. Še mimo Narodne skupščine, Operne hiše in na bivši Aleksandrovi cesti, danes Cankarjevi, pred Narodnim domom oz. Narodno galerijo se običajno konča ogled zgodovinskih zanimivostih stare Ljubljane.
(Dalje sledi) z	L. G.
otroke, ampak tudi odrasle. 'šernov spomenik, nato nad uma- Jajo žeAacl dve leti. ne da m do-
0 državi in pravu Slovencev
“Karantanija”, “Notranja Avstrija”, “Ilirija”, “Slovenija”.
(Nadaljevanje)
Tukaj prihaja namreč do mešanja politične, socialne, držav-no-pravne, fevdalne zgodovine ter kulturne in zgodovine narod- j nih čustev in ne vem, česa še ' vsega. To, da je bilo koroško, štajersko ali kranjsko plemstvo menda “nemško’" in je govorilo med seboj nemško, ni predmet državno-pravne zgodovine, ampak mogoče socialne ali kake druge. Toda tudi v tem primeru je treba biti natančen, kajti iz zgodovinskih listin ni razvidno nič nemškega do prejšnjega stoletja. Kranjsko in koroško plemstvo je govorilo slovensko, mogoče tudi spodnještajersko, o tem so dokumenti ohranjeni. Sicer pa, kateri naši sosednji narodi merijo svojo zgodovino po tem, kako je govorilo plemstvo? Koliko madžarskih, hrvaških in čeških plemičev je vedno govorilo v deželnem jeziku? In, če že uporabljamo taka merila, je bil mogoče jugoslovanski kralj Aleksander bolj “domač”, ko je govoril srbsko?
Vendar pa nadaljujmo z Ilirijo. Cesarski odlok iz leta 1849 določa: “Cesarstvo Avstrija obstoji iz naslednjih kronovin: iz nad voj vodstva Avstrije nad in pod Anižo (Enns) .. .; kraljestva Ilirije, obstoječega iz: vojvodstva Koroškega, vojvodstva Kranjskega, poknežene grofije Goriške in Gradiške, mejne gro-tije Istre in mesta Trsta z njegovo okolico.
politično odločitvijo, in ne z o-kupacijo slovenskih dežel, kar bi v resnici pomenilo tudi odpravo državno-pravne kontinuitete.
Slovensko zgodovinopisje bi bilo treba torej le nekoliko približati dejstvom in se rešiti čustvenih prijemov in naivnega prepisovanja od avstro-nemških piscev, ki seveda slovenske narodnosti nočejo poznati, odeti v nemško romantiko, prav tako ne sloveče državno-pravne zgodovine, pišejo o “Alpskih Slovanih” in le o “avstrijski” zgodovini, dasi gre za zelo zapletene in sestavljene pojme.
Podobne napake dela tudi slovenska cerkvenopravna oz. cerkvenoupravna zgodovina, ki danes oklicuje “prvo” slovensko metropoli]o. dasi obsega le dve škofiji in nima uradnega naslova “slovenska”. Po vsebini bi morali govoriti najmanj o tretji metropoliji, prva je bila Metodova panonsko-moravska, potem panonska, nato le še moravska, pravno je torej obstajal tudi naslov “panonski”. Z razdelitvijo oglejskega patriarhata je bila z večjimi in manjšimi spremembami knezonad-škofija in metropoli] a Gorica, obsegajoč vse ozemlje do Brave. Tudi tukaj torej še ne gre za naslov “slovenska” metropolija, kot je današnja le še “ljubljanska”. Seveda je treba gledati zgodovino tudi v tem, kaj naslovi pomenijo.
Drobtinic z femsutsksga hriška
1. Čudež bi. Janeza Neumana. j hi do take časti, ima Boga in to Katoliško časopisje piše letos j je vse, kar vsakega svetnika o-veliko o Janezu Neumann. Tudi srečuje. “Bog mi zadostuje,” je
AD je že prinesla o njem, kratek življenjepis. Danes pa o čudežu, ki se je zgodil pred 12 leti v Philadelphiji na priprošnjo blaženega. Ta naslov mu je dala sv. Cerkev 1. 1963.
Mihael Flanigan, ki mu je bilo 9 let, je imel kostnega raka v nogi. Razširil se je tudi v pljuča in čeljust. Po mnenju zdravnikov bi bil deček moral umreti v nekaj mesecih. Oče in mati sta vzela sinčka s seboj v cerkev, kjer počiva v stekleni krsti pod oltarjem telo blaženega. Sedaj 19-letni fant se še spominja, s kakim začudenjem je gledal rajnega škofa in vzkliknil: “Kako majhen je!” Družini se je pridružil r e d e rn p t o fist Francis Litz. Na dečka je položil veliko relikvijo Neumana in eno manjšo je dal staršem, naj jo nosi deček pri sebi. Vsi skupaj so molili za njegovo zdravje in ga
že v življenju tako lepo izrazila to misel sv. Terezija.
Ako duša res ljubi, ne meri dostuje za njih mlačnost, in. s
2. Kristus Jožefi Meneyidez.
Ne želim velikih stvari. Kar hočem in kar mi je v tolažbo, je to, da najdem ljubezen, ki narekuje dobra dela. Prava nebesa so v mojem Srcu. Ljubezen je vse, kar hočem. Ljubezen, ljubezen.
Dokaz ljubezni so dobra dela, torej naj vsa tvoja dela dokažejo tvojo ljubezen. Bodi poslanka ljubezni v velikih in malih stvareh. Delaj vse iz ljubezni, živi iz ljubezni.
Ljubezen ti bo. odvzela sebičnost in samoljubje’ih: ti bo pomagala, da boš mislila ,samo na to, kako vršiti vsč k moj i večji časti in za duše.
Ako duša izvrši kako zelo dragoceno dejanje zavoljo lastnih interesov ali da ustreže se-
priporočali priprošnji svetniške- Pa ne ljubezni do mene, ga škofa. Namesto da bi umrl, n'ma ve>liko zasluženja. Na dru- ^ je Mihael ozdravil. Sedaj hodi v §* strani, kaka malenkost, ki mi j
in'ne tehta svojega trpljenja in svojih del; ne gleda na plačilo in išče samo to. kar veruje, da je Bogu v čast. Taka duša nikoli ne reče “Dovolj!” četudi je trudna, ker dela iz čistega namena in se ne ozira na uspeh. Se ne opravičuje ali protestira. Njen namen, sila, ki jo priganja, je' ljubezen. Njeni napori in trpljenje dajo vedno čast Bogu.
Delaj vse iz ljubezni in ne pozabi, kaj sem jaz trpel za duše.
Prava ljubezen je ponižna, velikodušna, nesebična . . . torej, če hočeš, da te naučim, kako ljubiti, začni s tem, da pozabiš nase. Ne obstoj pri .žrtvah. Ne odnehaj, če te kaj veliko stane. Ne zmeni se za to, kar te privlači osebno in dela] vse zato. ker ljubiš.
Ljubezen me tolaži. Ljubezen se ponižuje. Vse je odvisno od ljubezni.
V teh dneh, ko me svet tako zelo žali, želim, da boš ti moj Cirenejec, da mi boš pomagala nositi moj križ.
Ne gledam na dejanje samo; gledam na namen. Najmanjše dejanje, storjeno iz jubezni, je
hiorju in jadrom. Po omenje hern cesarskem odloku je Ilirija sama kronovina, sestavljena iz Več dežel, ki so upravno “krono-Vine”, a v smislu omenjenega odloka pa pod skupno politično “kronovino” Ilirija, o kateri določa cesarsko kabinetno pisanje °d 31. decembra 1851 d.z. (1852) st. 4: Ime kronovine naj se upo-rablja v uradnem jeziku samo kot splošno označenje, pri posebnem imenovanju dežele pa O a j se izraža vedno “lastni ji haslov”. V ustavo so prešla potem imena kronovin, dasi Ilirija obstaja naprej, kar je vsebovalo v grbu hiše Habsburg. Zako-hi in odloki Ilirijo tudi naprej de iure in de facto upoštevajo. Tako odredba notranjega ministrstva št. 19 od 18. jari. 1850 določa, veljavna za vse “kronovine”, odreja ustanovitev 16 polkov orožništva, od katerih dobi enega Ilirija. Ministrstvo za trgovino in obrt ustanavlja v Trstu “osrednjo pomorsko oblast” dne 26, aprila 1850: “Z istim dnevom prevzame osrednja oblast izvrševanje poslov, ki spadajo v zgoraj orisani delokrog in ki sta jih doslej opravljala za avstrijsko-ilirsko Pri-Tiorje primorski gubernij, za druge kronovine pa namestništvo v Benetkah.”
Beseda “ilirski” znamuje v teh primerih ne zemljepisnega in upravnega območja, ampak Politično, državno-pravno. Tako tudi trgovsko ministrstvo, ki u-stanovi leta 1871 pomorsko zdravstveno službo, torej po u-£tavni zakonodaji iz leta 1867, Ustanovi pristaniške in pomorske zdravstvene službe na av-strijsko-ilirskem (k a p i t anati: trst, Rovinj, Pulj, Mali Lošinj) lri dalmatinskem obrežju. Zgledov je še vse polno. (Primeri so iz istega članka v “Času”.)
Bistvena pri državnem pravu je torej kontinuiteta, ne pa posamezni naslovi. Če tega ne u Poštevamo, potem lako tudi da
....	Zaradi naivnosti; kr jo izpri-
ro Ilirije je galeja z vesli na kujejo naši pisci, profesorji in
tisti, ki nam delajo zgodovino in politiko, je bilo zagrešenih že mnogo neumnosti. Praznovati bi morali npr. pred petimi leti 375-letnico slovenske univerze, ki je- v mednarodnem registru univerz zaznamovana z ustanovitvijo 1. 1595, ko so v Ljubljani j ezul tj e začeli visokošolski študij, praznovali pa so leta ‘68 le 50-letnico. Kako si, nadalje, vsak nov režim v domovini oklicuje “prvo” slovensko vlado in državno-ustanovniške praznike, meji ,že na burko. Istočasno pa se naši pisci divijo češkemu ali hrvaškemu ‘kraljestvu’, srbskemu “vojaškemu” duhu, ker da smo Slovenci menda nepolitični in nevojaški, (dasi smo zadrževali skupaj s Hrvati turški pritisk na Evropo za cela stoletja) in še kaj. Danes pa pišejo v Jugoslaviji že “novo” zgodovino, t.j. zgodovino “jugoslovanskih” narodov, pri čemer ne gre za eno zgodovino, ampak za več medsebojno popolnoma ločenih, ki .do leta 1918 niso imele prav nič skupnega. To se seveda s pisanjem tudi popravi, ako zahtevajo kaj takega politični razlogi, slovanska čustva in še kaj.
obrtno šolo, postal bo rokodelec.	daruie iz ljubezni, potolaži vredno velikega zasluženja in
Njegov oče je obiskoval Neu- ;m.oje Srce tako zelo, da se na-man High School v Philadelphi- ^ “nem k nji in pozabim vso nje-ji. Družina prebiva sedaj v New j110 nevrednost.
Jersey.	|
V Rimu je lani 18. .dec. razi- ! skovalo zadevo 9 zdravnikov.j Vsi so dali pisano izjavo, da je ] deček čudežno ozdravel.
Tako stoje stvari, da bo naj-
brž naš kandidat. Baraga kmalu proglašen za blaženega. Potem bo pomagal Slomšku, da bo tudi. on deležen te časti. Saj mu dolguje hvaležnost, ker ga je podpiral v misijonstvu in ga priporočal ljudem, naj se ga spominjajo z milodari. Sicer Slomšku
Pravilna in nepristranska narodnostna zgodovina, gledana taka, kot je bila, in ne taka, kot bi menda morala biti po čustvenem prepričanju in nazorskem gledanju ali preprosti naivnosti in kopiranju piscev, je nujno potrebna zato, da se odkrije resnična podoba slovenskega človeka, in zato, da se naše politične predstave o narodu in državi spravijo v sklad z resnico, ne pa vnaprej podrejajo malodušju in negotovosti odgovornih, ki v naj kočljive jših trenutkih ne poznajo narave slovenskega človeka in so pripravljeni na vse mogoče ponižujoče kompromise, menda vse v dobro slovenskega naroda, najbolj seveda pa sebi. Toda slovenski človek je v resnici nekaj drugega. Predvsem.
zatrjujemo, da je kraljev- imu mora ostati čut neuklonlji-
va Jugoslavija nekaj drugega SHS, komunistična Jugoslavija pa ista kot kraljevska, če-itidi ima popolnoma drugačno Vsebino. Toda v tem primeru se ie> mislim, treba odločiti za na-^dnostno državno pravo, saj državno-fevdalno z z a t o n o m Avstrije preneha v celoti. Pre-
v SHS mi ie' hi! izveden s
vosti, stare trme, saj jo večina naših izkazuje tudi še v svetu, ne da bi se je posebej zavedali. In ta slovenski človek seveda nii pripravljen na ponižujoče podrejanje. saj o tern govori vsa zgodovina, kmečki upori niso izbruhnili: namreč zaradi drugega kot zato, ker so graščaki sa-
mnvnlinn nrinr.-n/i I i siarp nravi-
ce, staro pravdo (tudi o tem bi bilo treba novih kritičnih prL slopov), Da bo živel brez davkov, si namreč slovenski človek nikoli ni delal utvar, tudi v zadnji vojni ne, ko so partizani obljubljali državo, v kateri ne bo j davkov. In v resnici so danes M3KIZ1VALA JE
Sodna raz-
me neizmerno potolaži.
Želim, da bi se duše združile z menoj, ne samo na navaden, splošen način. Hrepenim po nenehnem, tesnem združenju, kot je med prijatelji, ki živijo skupaj. Četudi ne govorijo drug z drugim kar naprej, se vendarle v presledkih pogledajo in njih ulsuge so sad njih ljubezni.
Vi vsi, ki hrepenite po ljubezni, a je ne dosežete, spomnite se, da ste bili ustvarjeni za večno Ljubezen, ne pa za tako, ki mine s časom.
Kadar se vam zdi, dd me ne ljubite in vendar mi neprestano pripovedujete, da me ljubite — takrat tolažite.s Leni moje Srce, bolj kot kdajkoli prej.
Kaj, če si majhna in slabotna... vse, kar pričakujem od tebe, je, da me ljubiš in me tolažiš.
(P.S. — Nekaterim sedanjim modernim teologom zgoraj omenjeni Jezusov govor sestri Jože-
dajatve v Jugoslaviji za Sloven- ] prava proti San Jane Moore je j fi gotvo ne bo všeg> saj Kristus ce večje, mnogo večje kot za- bila kratka, ker je ta pnznaio-v! "more več trpeti. Čemu toliko
r	r\l /l l	J-'-V L /"> /4 n	It r\ + ni SV -}!_	..	_ v,- . ..
govoriti o tolažbi itd.)
S. Jožefo Menendez imenujejo drugo sv. Margareto Alakok,
druge, česar še v stari Avstriji, [ smislu obtožbe, da je hotela u niti v zadnjem stoletju nernšku- ; streliti predsednika ZDA G. R. tarskega pritiska ni bilo. To je | Forda. Sodnik je vse dokazno tudi tista-nesvoboda, sicer ne ' gradivo o lem dal zapečatiti in	j božjo	-poslanko,	našega	stoletja,
državno-pravna, pač pa dejan- : spraviti v arhiv. Obtožena je bi-	j Umrla	je	1.	1923.	Jezus	ji	je	to-
ska, To pa je spet že druge vrste la obsojena na dosmrtno ječo,^žil, kako ga boli nehvaležnost zgodovina.	četudi je svoje dejanje označila sveta, posebno še nezvestoba
za “poditično veljavno'’.	njemu posvečenih. Naj ona za-
S. R.
NOVICE- z »sega sveta
NO VICE- fei jih potrebujete
NOVICE- lii jih dobite še sveže
NOVICE- pepoiMra neprisiransk
2
NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
tem tolaži njegovo Srce. V nebesih, v tabernaklju še ima vedno človeško Srce. Je še vedno človek, mu je gotovo všeč, če mu skušamo s svojo ljubeznijo nadomestiti, česar ne dobi od njegovih sovražnikov. To je tolažba njegovemu Srcu. Obiski presv. Zakramentu, zadostilna sv. obhajila, sv. maša, sv. ura so mu med drugimi pobožnostmi najbolj všeč.
3. Mučenec za San Diego.
Frančiškani so bili prvi misijonarji v Ameriki — na zahodu. 115 jih je dalo v teku misijonar-jenja življenje za Kristusa med poganskimi Indijanci. Najbolj poznan v zgodovini je Junipero Serara, ki je ustanovil večino misijonskih postaj ob cesti El Ca mino Rev v Kaliforniji. Sicer je umrl naravne smrti — pičila ga je kača klopotača, a je bil tako utrjen v čednostih, da je vedno potoval od misijona do misijona peš, četudi se mu noga ni nikoli pozdravila od kačjega pika. Father.Serra se je rodil na Malorki, španskem otoku, šestnajst njegovih rojakov je delovalo z njim v kalifornjiških misijonih. Eden med njimi. Fadre Louis Javrne je bil prvi med njimi, da je doprinesel žrtev svojega življenja za spreobrnjenje Indijancev.
Rojen je bil na Malorki v San Juanu 18. okt. 1740. Prvo podlago izobrazbe je dobil pri svojem župniku. Pozneje se je šolal v San, Bernardino, ki je bila tudi Juniperu Serra njegova Alma Mater. Leta 1760 je postal frančiškan. Teologijo je študiral v San Francsicu, ki je bila materina hiša frančiškanov na otoku,• 22. dec. 1764 je bil posvečen v duhovnika. Tu je učil filozofijo do 1. 1770. Zaprosil je, naj ga pošljejo v ameriške misijone. Bil je uslišan! Po dolgi truda-polni vožnji preko Atlantika je dospel v Špansko Ameriko (New Spaen). Udeležil se je tečaja, v katerem so se služabniki Križa utrjevali v pomanjkanju, naporih, samopremagovanju in pokori in se pripravljali za delovanje. Oktobra je 10 misijonarjev odšlo v Kalifornijo, kjer so nameravali ostati 10 let.
Jayme je bil ves srečen, ko mu je njegov predstojnik Padre Serra določil za kraj njegovega delovanja misijon San Diego. Mladi pater ni slutil, da je bil ta misijon njegovo prvo in zadnje mesto — da bo njegova kri o-škropila ta kraj, da bo iz nje vzklilo novo seme kristjanov.
Z vso mladostno navdušenostjo se je lotil dela. Naučil se je kmalu jezika Indijancev in spisal v njem katekizem. Žel je uspehe. L. 1775 je imel že 431 spreobrnjencev. To pa ni šlo v račune Satanu. Yuma Indijanci so bili nezanesljivi, hinavski, izdajalski. Njihovi čarovniki so jih nahujskali proti misijonarjem. 4. nov. 1775 ponoči je 600 poganskih Indijancev napadlo samostan in iftisijon. Pater Jayme se' j e zbudil ob prasketanju °Snja- “Ljubezen Bogu, otroci!” e pozdravil Indijance. Vrgli so se nanj z vso krutostjo, ga slek-sestrelili vanj 18 puščic in mu stolkli obraz z gorjačami. Ko je nekdo ustrelil med Indijance s puško, so se prestrašili in razbežali. Truplo mrtvega patra, šele 35 let starega, so pokopali v kapeli. To je bilo ravno čred 200 leti.
s. M. Lavoslava
Turki umaknili nekaj svojih vojakov s Gipra
ANKARA, Tur. — Ko se turški zunanji minister Ishan Safari Caglayang.il pripravlja na o-bisk v ZDA, so tu objavili, da bodo umaknili s Cipra 2,000 svojih vojakov. Skupno naj bi bilo od julija 1974 umaknjenih s Cipra okoli 12.000 turških vojakov, tam pa jih je še vedno okoli 28,000.
Položaj, na otoku je kočljiv, ko Grki očitajo Turčiji’, da načrtno naseljuje del Cipra, ki ga je zasedla poleti 1974, s Turki iz Male Azije. Te naseljujejo v domovih in vaseh, iz katerih so pred Turki bežali ciprski Grki, katerih sedaj ne pustijo nazaj domov.
Pogajanja med otoškimi Grki in Turki doslej niso privedla do kakih večjih uspehov. Grki se bodo verjetno morali sprijazniti z delitvijo otoka, toda niso voljni priznati Turkom vsega, kar so zasedli. Turkov je komaj kako petino prebivalstva Cipra, turške čete pa imajo zasedenega okoli 40N celotnega otoka, med tem njegov najrodovitnejši del.
Grčija bo sprejeta v Evropski skupni trg
Predsednik .Tis je po-
ATE.NE, Gr. — grške vlade K. ra; zval k sebi r.cjTmike držav članic Evropskega Skr	trga
ir Uh povprašal, kako ie s sprejemom Grčije v Skupni rrg.
Pie tekli teden so .-.r.nvrec voditelj; Skupnega trga Grčijo načelno sprejeli, pa določili za njo “pripravljalno dobo. ”, katere trajanja pa niso objavili.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI CA NAGROBNIH SPOMENIKOV ’ 1 '21 Watprta«! Hal.	1X1 -*?T:
MALI OGLASI
Euclid Brick Condo
Modem 8 yr old 2 large bedrooms up, 1% baths. Living rm. Din. rm. combo, Appliances, plus extras. Very good rental area. $21,500. For more info call 486-5684	(x)
BOOMS FOB KENT
Small 2 bedrooms, up, no pets, no children on E. 167 St. off Grovewood. Calk 842-2950.
(21)
Lastnik prodaja
Zidan' bungalov na Chardon Road s 3 spalnicami, razdeljeno kletjo, 2 kaminoma in garažo za 2 avta. Izpod $50,000! Kličite 261-8598.
(33)
Apartment for Rent
4 large rooms, private basement, includes refrigerator and stove^ also furnished heat, located at 317 E. 156 St. Rent is $140 per month. Call 732-7460.
(21)
»ass mil dsn priiialii v !:ua
Ameriška Domovina
Euclid
Zidana 2-družinska, odlična naložba, po 3 spalnice vsako stanovanje, rekreacijska soba, centralno zračenje spodaj, dve in pol garaže. Morate videti, da jo boste cenili.
Praga dolži CIA vodenja Radia Free Europe
- BONN, ZRN. — Neki 30 let t stari Pavel Minarik, ki se je novinarjem predstavil kot kapetan češkoslo vaške obveščevalne , j službe, je zatrjeval, da je. bil več jjljlet v službi češkega oddelka Ra-
Nova zidana ranč
Krasna sredinska predsoba, 3 spalnice, formalna jedilnica, prostorna kuhinja z vgrajenimi napravami, vsa podkletena, dvojna priključena garaža, kvalitetna gradnja. Pripravljena za vašo izbiro dekoracije.
UPSON REALTY
UMLA
Povejte to sosedo, ki šs ni naročen sanjo
fL-----
jdio Free Europe in da je pri tem ; dognal, da ie ta “pod vodstvom j CIA”.
j Posle vršeči direktor Radio J Tree Euope je'potrdil, da je bil , u j neki Pavel Minarik v službi te ustanove, pa njegove trditve si-
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9, do 9.
i (21)
Help Wanted — Female

A cer označil za “odpadke”
Cleaning Woman Wanted
To work three half days or one full day in University Heights home. Call 371-3340.
tla * . ,. .	i	(20)

-^L==a=a; stresal žerjavico iz lonca-na tla nebo, zažarelo je pa tudi Veliko rogega Jelena.
pokleknil poleg nje, pritaknil jezero, kakor bi samo gorelo, j Zorna Kalina je dospela med
BOBRI
Druga knjiga
101

------v-
“Tako, da boš vedela. Če pa ihočeš biti Lisjakova, ga pregovori, naj si pred tabo vzame za prvo ženo katero koli mladenko
vsa preperela in z dolgimi, sivi-mi mahovi porasla debla. Na bližnjih jasah se je sivkastorja-va lanska trava pod novoozele-
rosmoljeni konec plamenice, se z j j glavo 'sklonil prav k tlom in za-J j pihal v žareče oglje. Smola je JI zacvrčala in se brž vnela. Ostrogi1 rogi je vstal in počakal, da se je plamenica razgorela. Potem pa— Vztrajni Volk je očetu kazal, kje je pod velikimi grmadami driSSja in lesa podtaknjeno netivo. V drugega za drugim je
iz uglednega rodu, samo Pisane nelo kar pogubila. Ne bo se vne-Tulpe ne.”	imala od isker, ki bi jih raznesla
“Mu povem ob priliki,” je rek-; veter ali pa vročina sama. Gor-la Zorna. Mislila si je pa: “Če je, če bi se požar razdivjal in je tako, sem pa že rajši Ostroro- i zajel brezmejne neprehodne go-gova četrta žena. On je glavar, j ščave.
Presukani pa nikoli ne bo.” j Ostrorogi Jelen je že več dni Jelen je odšel nazaj pod brest. ;pošiljal svoje moške na Brdo. Koj za njim je prišla na jaso | Ukazal jim je, naj za krajem Kalina. Uvrstila
tudi
segel Jelen z gorečo plamenico, ženske in starci, vsak, prav vsak,
Prasketanje, ki se je bilo koj prvimi. Z mladenkami je hitela spočetka pričelo oglašati v pla-! po bregu navzgor. Pa je vso menih, je čimdalje bolj nara-igračo kaj kmalu zaustavila pe-ščalo in se sprevrglo v treskajo-j koča vročina. Kalina je stopila če grome. Kakor bi se utrinjale za deblo debele breze in od tam zvezde, so se vsipale iskre v jezero in ugašale v razsvetljeni vodni gladini, po kateri so hiteli veslati številni drevaki od kolišča Ostrorogega Jelena. Otroci,
Preden sta Ostrorogi in Vztrajni obšla vse shalje, se je na kraju, kjer je Jelen najprej zažgal, ogenj povzpel že v suhe krošnje orjaških dreves.
Od sonca in vetra presušeno dračje se je vnemalo na vseh koncih in krajih. Plameni so švignili proti nebu in zajeli vsa drevesa. Razdivjal se je požar,
kdor je le količkaj mogel, je hotel videti veličastni požar od blizu.
Noč je zagrnila zemljo. Večerno stran Velikega jezera je razsvetljevalo goreče Brdo. Okrog ognja pa se je zbiral rod Ostro-
opazovala silni ogenj, v katerem je preperelo drevje kar ginilo.
Zorna je prav dobro vedela, da se ji ne more nič pripetiti, pa jo je vendar pričela obhajati čudna groza. Pred njenimi očmi so plameni neukrotljivo požirali suho goščavo, katero je bil zažgal Ostrorogi Jelen. Več let je pri pravljal nocojšnji požar, ki bi se rad razbesnel daleč naokrog, pa se ne mpre, ker ga Ostrorogi drži kakor na vrvi.
se je v posekajo vsa suha drevesa, takojkakor bi iz same zemlje bruhal
ogenj. Veter, ki je potegnil z j gora, je nagibal vrh plamena proti jezeru in odnašal dim da-:
JSrenka, brenka, brenka, brenka, brenka, brenk —
In so peli in še vrteli, dokler se: ni sonce povzpelo na svoj vrh. Lisjak in Kalina sta se ves
krog mladcev in mladenk, ki so da bodo padla na notranjo stran, se držali za roke in v širokem ; in prav tako naj ob robu žive krogu vrteli okrog debla raz - gošče vsaj za tri sežnje na širo-1
glednega bresta. Piščalar je pa ko zvlečejo vso hosto in suhljad leč na odprto vodo. Zažarelo je —
udarjal na struno:	|na sredo shalja.	__________________________________
Več dni šo od jutra do večera pele sekire in tolkli cepini po'j vrhu Brda, preden je mogel Vz- * trajni Volk, ki je vodil vse delo, sporočiti gospodarju, Ostroroge-
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
čas drug arugega skrbno izogi mu jsjenUj naj pride in podtak-
bala.
Med vriskom mladcev in veselimi vzkliki mladenk se je rod Ostrorogega Jelena začel razhajati. Vračali so se nazaj na kolišče. Zadnji je pristal gospodar. Nič kaj prave volje ni bil. Jezerni Roži, ki ga je vprašala, kaj se mu je prikazalo v videnju mladega zelenja, je odgovoril samo: “Mhm!”
Roža ni marala več siliti vanj.
Pod noč se je pripodila nad Veliko jezero prezgodnja spo-jnladanska nevihta.
DONEBNI PLAMENI
Ponehali so spomladanski vetrovi. Goščave so ozelenele prav do vrha , Črne gore. Trave so odgnale za ped visoko, Ločje in trstje pa je preraslo številna, skrbno prikrita gnezda povodnih in močvirskih ptičev.
Na obširni planjavi po vrhu Brda se pa zelenje nikamor ni moglo ganiti. Kakor orjaški okostnjaki so stegala prastara drevesa na vse strani svoje suhe veje. Pod njimi se pa skozi dokajšnjo plast odpadle suhljadi novo rastlinje kar ni moglo preriniti.
Že pred več leti, ko je bil umrli Brkati Som še čvrst možak, se je bil Ostrorogi Jelen, potem ko je dobil privoljenje od očeta, čigar svet je bil, odločil, da skrči goščavo po vrhu Brda in na- i pravi iz nje rodno zemljo. S j hlapci je zasekal vsa drevesa, da ! so se posušila. Stalo ga je dokaj | truda. Najtežje delo se je bil pa namenil postoriti to spomlad. Čakal je samo še pravega časa in vremena.
Sonce in veter sta presušila že
ne ogenj. “Ponoči se ogenj vse veličastneje vidi,” si je mislil Ostrorogi in namenoma čakal, dokler ni zašlo sonce. Potem je nagrebel raz s^oje lastno ognjišče dokajšen lonec žerjavice in odveslal. Mračilo se je že, ko je prispel pod Brdo. Prijel je lonec za locen in odšel navkreber. Možje in mladci so se glavarja razveselili. So ga . bili že težko pričakovali.
Jelen je obstal. Predenj je stopil Vztrajni Volk in mu podal dolgo smolnico. Gospodar je
ZASTOPNIK P A L ESTINCEV — Basel Amin Aql zastopa Palestinsko osvobodilno , organizacijo pred Varnostnim svetom ZN.

Ženini in neveste!
^ Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
NAROČITE SI

DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
TEMELJIT k mmm MMJi
pri mmm
m zimske mim m m spžiio
MOŠKI BOLJŠI ČEVLJI - PREJE PO $19.99 ZDAJ 38.87 OTROŠKI ČEVLJI OD VELIKOSTI. 4 (Izbrane oblike) redno $12-13 - $4.87 ŽENSKI ČEVLJI OD $3.87 DALJE MOŠKI ČEVLJI OD $8,87 DALJE
W$i grapsfi šlorsp m sltiisv m vse sirniki s pspižsla
HANDEL’S SHOE ŠTOR
i
6125 St. Clair Avenue	391-3850
Pri Mandelu Vam je zagotovljena prava meral
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
SPORNI POLOŽAJ — Rogers C. B. M.orton je prevzel mesto posebnega predsednikovega svetovalca in zveze s kampanjskim odborom.: Vpisan je bil nd plačilno listo uradnih predsednikovih pomočnikov, ko nekateri demokrati glasno izjavljajo, da hi moral biti plačan iz votivnega sklada predsednika G. R. Forda,
NAKOCAJTE
TISKOVINE 9RI
AMERIŠKI DOMOVINI
SMUČARSKA POROKA — Včasih smo vid eli na fotografijah častnike z dvignjenimi sabljami ob porokah tovarišev, tu vidimo sm učarje, ki so v sličen pozdrav dvignili smučarske palice, ko sta se. poročila Cathy Aldinger in John Ives v Scotch Valley pri Stam-fordu, N.Y.
h rafsemtea tiskarska dela
se priporoča
mmm mmm domovine
6117 St. Ciašr Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, iistki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
«
Na jlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE