SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejemati velja: Za eelo leto prodptatan 1& fld., za pol leta« ffld., za četrt leta i fld., sa jedem
meiec 1 fld. 48 kr.
V administraciji prejemati velja: Za i*U leto 12 |M., aa pol leta S fld., za četrt leta 3 fld., za jeden anoc 1 rit. V LJubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več aa leto. Poiamne številke po 7 kr.
Naročnino in onianila (iaaerata) viprejema npravniitvo in ekapedleija v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi «o ne vrata«», nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredniitvo i« v Semenllkih nlleah it. 2, I., 17.
izhaja viak dan. iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne.
Štev. 212.
V Ljubljani, v sredo 1/6. septembra 1896.
Imetnik XXIV.
Volitve na Koroškem.
Dne 21. septembra bodete volili poslance za deielni zbor. P« najboljšem prepričanja in vesti Vam priporoča podpisani odbor sledeče naše može, pričakujoč, da jim daste vsi svoj glas, ker smete biti prepričani, da bodo dobro zastopali Vaše pravice in koristi v verskem, narodnem in gospodarskem ozirtL
I.	Za velitkovški okraj «ta naša kandidata gg. Gregor Einspielet, župnik Pod-kloštrom in predsednik našemu iruštvu, ter! P r a n c Muri, posestnik ca Jezerskem. Voklci velikovškega okraja! Ta dva gospoda sta bila in naj ostaneta naša poslanca 1
II.	Za še nt m o h o r s k i okraj Vam priporočamo občespoštevana moža gg. Franca Gra-fenauer-ja, posestnika in orgljarskega mojstra na Brdu in Janeza Huber-ja, posestnika v Bierbaumu. Volite ju vsi, ker moža bodeta gotovo kar najboljše zaetopala Vaše koristi.
III.	Za okraj .0 e 1 o v e c je naš kandidat g. Martin S t i it, vrli posestnik v St. Janžu., Da ima voljo in zmožnost pomagati kmetskemu stanu, je pokazal že mnogokrat. — 0 drugem kandidatu se dogovorimo na dan volitve.
IV.	Volilei beljažkega okraja glasujte za g. Jožefa Paul-a p. d. Rutarjav Do-linčicah, ki si je pridobil v tamošnjem okraju že obilo zaslug. 0 drugem možu se domenimo pred vo-litvijo.
V.	Kar Vas spada Slovencev pod V o 1 š b e r g, dajte soglasno svoj glas gg. dekanu Henriku Angererju v St. Lenartu in posestniku K. T a t s c h 1 u v St. Pavlu.
Slovenci! Volilni možje I Izpolnite svojo krščansko dolžnost, neustrašeno volite imenovane može, ker ves narod slovenski gleda sedaj na Vas! NeudajmoseI Vsezavero, dom, cesarja!
Katoliško poStično fa gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
Pastirski list novega tržaškega škofa.
Previdnast božja, katera vodi in vlada ves svet, poklical» me je po svojih svetih in nerazumljivih sodbah pred dvema letoma brez vsake meje zasluge in proti mojemu pričakovanju do škofovske časti ter odločila mojemu delovanju škofijo Krško. Ker pa je potem presvetli in prečastiti gospod Janez Nepomuk Glavina, škof tržaško-koperski, vsled neprestanega slabega zdravja sklenil, da po 13 letnem svojem apostolskem in modFem vladanju odloži težko breme ! škofovske službe, hotel j/' dobrotljivi Bog po visokem odloku Njegovega Veličanstva, našega premi-lostljivega cesarja in kralja Frančiška Josipa I., potrjenem «d Njegove Svetosti papeža Leona XIII. v zboru kardinalov dne .25. junija t. I. dvigniti me s stolice krške ter premestiti na stolico tržaško-koper-sko. V letih sem že, pa vender kakor pokoren sin udajam se i tej volji božji, ponavljaje s Samuelom : „Glej Gospod, tukaj sem".
Pri tem pa me muči misel, kako da jaz, tako siromašen, zasedem slavni stolici dveh prastarih, Cerkva, na kojih eo sedeli možje pobožni in sveti, učeni in polni apostolskega duha. — Javno priznavam, da jaz daieč zaostajam za temi slavnimi možmi.
Tolaži me pa pri tem nekoliko misel, da vsemogočni Bog po sveti svoji volji čestokrat izbira slabotne in neznatne ter jih dviga do velikih časti. Kakor tak predstavljam se vam tudi jaz, bogat samo <na letih in polu dobre volje. — Tolaži me nadalje tudi misel, da prihajam v škofijo, v kateri sem se rodil, kjer imam součencev, tovarišev v duhovniškem stanu in prijateljev, kjer sem skozi 40 let delal v vinogradu Gospodovem.
Tolaži me slednjič misel, da prihajam v mesto Trst, kjer sem izvrševal večjidel svojega duhovniškega poklica, kjer je pobožno ljudstvo brez mojih zaslug uvaževalo moje duhovniško delovanje. Vmestu Trstu opazil sem bil toliko veselje, ko sem bil posvečen v škofa v starodavni cerkvi sv. Justa, kjer se nahaja ono svetišče žalostne Matere Božje, katere podoba se bo kmalu z izvanreduo svečanostjo in na radost pobožnega ljudstva kronala s krono, kakor je dozvolil slavni kapitelj Vatikanski.
Kedar dandanes koja oseba nastopi javno svojo službo, vpraša se splošno : Kdo je ta člove* ? koje barve je on ? kaj in kako od misli ? Tako bi utegnil kdo vprašati tudi o meni: Kaj neki misli ta človek in pod katero zastavo hoče se bojevati ? Na taka vprašanja odgovarjam s tem svojim pastirskim listom : Jaz sem katoliški škof, moje misli in moja zastava je križ Jezusov, kakor lepo poje sv. Cerkev tiho soboto: „Zastave Kralja se vijo, skrivnost Križa sveti se." Moje mišljenje je vravnano po sv. evangeliju in po naukih sv. Cerkve.
Jezus Kristus, božji Odrešenik, večni Sin večnega Očeta, prišedši zavoljo nas in zavoljo našega odrešenja iz nebes ter prelivši svojo dragoceno Kri za nas, je hotel, da se njegovo kraljestvo milosti in zveličanja razširi po vsem svetu ter da traja do
LI STE K.
Subiceva slavnost v Poljanah.
(Izv. poročilo.)
Dne 8. septembra se je vršilo slovesno odkritje spominske plošče, katero so vzidali v poljansko farno cerkev v spomin umetnikov bratov Janeza in Jurija Subiea.
Domača vas in cerkev sta bili v zastavah; mlaji s primernimi napisi, pokanje topičev, vse to je naznanjalo po dolini, da je dan Male Gospojne letos posebnega pomena za Poljaue. Proti 10. uri so se jeli zbirati tuji gostje, katerih je prišlo nepričakovano veliko. Iz Ljubljane, Kranja, Loke, Zirov, Železnikov in drugod so se zbrali čestilci ranjcih umetnikov. Vseh vkup smo našteli 30 voz in kočij, ki so pripeljale samo vnanje udeležence. Domače ljudstvo je stalo trumoma na vasi, pozneje pa z gosti vred polnilo veliko cerkev, ko se je ob 10'/i uri pričelo cerkveno opravilo.
Govor na leči je imel č. g. državni poslanec Anton Ko bi ar, ki je najprvo razlagal pomen praznika Male Gospojne in češčenja Marije; potem je poudarjal, da je ravno umetnost važen faktor za to češčenje, opisal je v glavnih potezah krščansko umetnost, osobito slikarstvo, konečno pa je prešel na dela ranjcih bratov slikarjev Janeza in Jurija Subica, ki sta s svojimi umotvori tolikanj stvorila i za čast božjo.
Narisal je ob kratkem njuno življenje, naštel njuna cerkvena dela, katerih je jako veliko, in razložil njuni pomen v zgodovini cerkvene umetnosti naroda slovenskega.
Po slovesni sveti maši je domači gosp. župnik blagoslovil spomenik, kvartet društva „Sava" pa je .zapel primerno pesem.
Spominska plošča je vzidana na desni strani prezbiterija in je 1-90 m visoka. Plošča je iz črnega francoskega marmorja, okvir, komponiran v laški reoesanci, pa iz isterskega kamena. Delo je po so-glacni sodbi krasno in v veliko čast mojstru kamnoseku Feliksu Tomanu. Napis sISve:
V pobožni spomin bratov slikarjev
Janeza Subica, * v Poljanah dne 26. oktobra 1850, | dne 25. aprila 1889 v Kaiserslauternu na Bavarskem in
Jurija Subica, * v Poljanah dne 13. aprila 1855 t dne 8. septembra 1890 v Lipsiji na Saksonskem.
S svojimi deli sta množila čast Božjo in slavo domovine slovenske. „— od roda do roda se bode popraševalo po njihovem imenu." Sirah, knj. 39. 13.
Po dokončani cerkveni slovesnosti so se podali tuji gostje na rodni dom Subicev, da si ogledajo razna dela umetnikov, kar jih hrani še sedanji posestnik in brat ranjcih slikarjev, Valentin Subic.
Ob 1. uri popoludne se je pričel v dobro znani gostilni gospe Lenke Čadeževe banket, katerega se je udeležilo nad 100 oseb. Poleg domačega in tra-tarskega gospoda župnika so se vrstili tuji gostje, med njimi župan ljubljanski Ivan Hribar, cesarski svetnik Ivan Murnik, podžupan vitez Bleiweis-Trste-niški, mnogo profesorjev - pisateljev, učiteljev, uradnikov, meščanov itd., zraven rodbina Subiceva in dokaj domačih Poljancev.
Zastopana so bila razna društva: Slovensko pisateljsko društvo, Matica Slovenska, društvo za krščansko umetnost, akademična društva „Slovenija", „Triglav" in „Sava", ljubljanski Sokol, kranjska in loška čitaluica, požarne brambe iz Loke, Zirov in Poljan, bralni društvi iz Loke in Zirov.
Mnogobrojnih napitnic ne bom podrobneje omenjal, le toliko poročam, da so bile jako naudu-šene in slavnostnemu dnevu primerne. Proti 5. uri je šla večina vnanjih gostov na bližnji dvorec dr. Iv. Tavčarja, ki je povabil vse udeležence na malo južino, ob 7,7. uri pa so odhajali zadnji vozovi proti Skofji Loki.
S tem je bil program zavržen in minul je dan, ki ostane vsem v najprijetnejem spominu. — Ti pa, dragi čitatelj, ki prideš v Poljane, ne zamudi si ogledati v farni cerkvi Subicevega spomenika. Videl bodeš umetniško lepo delo, poleg tega pa pomolil za dušni pokoj največjih slovenskih umetnikov, katera sta se žalibog prezgodaj vlegla k večnemu počitku v tuji nemški zemlji. Blag in trajen bodi njima spomini	I.
konca sveta. V to svrho odbral si je On 12 apo-stolov, zvestih tovarišev in prič svojega božjega nauka in svojih čudežev. Te apostole je poslal po vsem svetu, kakor je bil i On poslan od Očeta, rekoč: „Kakor je Oče mene poslal, tako pošiljam tudi jat vas." „Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite in učite vse narode... učeči jih, da izvršujejo vse, kar sem vam jaz zapovedal. Jaz sem z vami do konca sveta."
Apostoli, napolnjeni s svetim Duhom, pokorni zapovedi božji, šli so po vsem svetu, kakor je pisano : „Oni pa so šli in učili povsod" in „po vseh deželah je dospel njihov glas in do konca sveta njihove besede". Pooblaščeni od božjega Učitelja, postavljali in posvečevali so po glavnih mestih, koder so oznanovali sv. evangelij, škofe, katerim so izro-čevali skrb za nove kristijane. V najnovejši svoji okrožnici z dne 29. junija t. 1., v kateri razpravlja o jedinosti Cerkve, razlaga to veliki papež Leon XIII. po svojem načinu lako-le: „Bilo je tedaj določeno po Previdnosti božji, da u*eča oblast, ustanovljena po Jezusu Kristusu, ne prestane s smrtjo apostolov, ampak da ostane na večne čase. Apostoli so posvečevali škofe ter niso samo imenoma določevali one, kateri naj bi jih nasledovali v oznanovanju besede božje, marveč so nalagali tem svojim naslednikom, da naj tudi oni sami pozneje izbirajo sposobne može, kateri bi isto tako izvrševali službovanja. „Sin moj, piše sv. Pavel Timoteju, utrjuj se v milosti, katera je v Jezusu Kristusu, in kar si slišal od mene po mnogih pričah, to izročuj vernim možem, ki bodo sposobni tudi druge učiti." Kakor je bil torej Jezus poslan od Boga in apostoli od Jezusa, take so tudi škofje in vsi nasledniki apostolov poslani od apostolov". Tako je namestil sv. Pavel Timoteja škofa v Efezu, Tita škofa na Kreti; sv. Peter poslal je sv. Mohorja škofa v sosedni nam Oglej. Zato izjavlja tudi sv. Tridentinski cerkveni zbor v svoji 23. seji, da med vsemi cerkvenimi redovi pripadajo škofje kot nasledniki apostolov na poseben način cerkveni hierarhiji (predstojništvu) ter da so (kakor pravi sv. Pavel) od sv. Duha postavljeni, da vladajo Cerkev božjo.
Škofje so nasledniki apostolov v toliko, ker ima vsak Škof isti škofovski znak kakor apostoli, znak, katerega nimajo prosti duhovniki. Vsled tega znaka smejo samo oni posvečevati duhovnike, deliti sv. Birmo ter opravljati še druga posebna sveta opravila. Glede na ta znak bili so apostoli enaki sv. Petru, tako so tudi škofje v tem enaki sv. Očetu papežu; niso pa enaki glede zakonodavne oblasti, t kateri so škofje mnogo nižji in podredjeni sv. Očetu.
Tolika, glejte, je škofovska čast, in sv. Ignacij mučenec piše o njej kristijanom v Efezu tako-le: „Kedar družinski oče ali katerikoli gospodar pošlje koga, da vlada njegovo hišo, velja ga sprejeti na isti način, kakor gospodarja samega. Isto tako velja, da se i škofa spoštuje in čisla, kakor Jezusa samega". In v svojem pismu Trulancem: „Ako poslušate škofa kakor Jezusa Kristusa, tedaj vi ne živite več kakor navadni ljudje, ampak živite po Jezusu Kristusu. Prrs je, kakor vi delate, da ničesa ne počnete brez škofa".
To vzvišeno in sveto čast škofovsko nazivlje sv. Cerkev z raznimi in zelo značilnimi imeni. Ze beseda škof znači „nadzornik" ali „čuvaj". Škofe imenujejo višje duhovnike; tako n. pr. jih imenuje škof posvečevatelj, ko pri posvečevanju moli: „Dodeli, o Gospod, milost temu služabniku svojemu, katerega si ti izbral za službo višjega duhovnika". In po pravici imenuje se višji duhovnik, ker škofovsko dostojanstvo je najvišji red v Cerkvi božji.
Imenujejo škofa tudi angel j a, ker prihaja kot angelj miru; nazivljejo ga slednjič pastirja, ker mora on posebno pasti čedo Kristusovo.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. septembra.
Priprave za protiframasonski shod, v Tridentu jako dobro napredujejo. Posebno hvalevredno pa je, da se tridentinski občinski svet na vso moč trudi, da dostojno vsprejme napovedane goste. Najbolj zanimiva pa je v tem oziru vest, katero pri-občuje dnevnik „Italie". „Občinski svet tridentinski", piše omenjeni list, „pripravlja zborovalcem zelo prisrčen vsprejem. Mej drugimi je tridentinska vojaška godba dobila nalog, da mora tem povodom igrati najlepše komade, kar jih ima v svojem načrtu. Polk
pa, ki je nastanjen v Tridentu in kateremu pripada imenovana godba, je ravno oni, čegar viiji imejitelj je italijanski kralj Umberto. To je ravno voda na mlin lmbrianijev". Tako italijanski vojaški list.
NemSko-naeijonalni zaupniki za Niije Avstrijsko se snidejo prihodnje dni na Dunaju k skupnemu posvetovanju. Pogovorili se bodo na tem shodu o pogajanju s protisemitskim osrednjim volilnim odborom, kakor tudi o nastavljanju kandidatov. Poleg tega imajo pa pripravljenih tudi nekaj novih točk v spopolnilo lastnega načrta. Nemški nacijo-nalci so spoznali, kako važna je določba protisemit-skega programa, ki govori o razteznosti volilne pravice za državni in deželni zbor. Ker pa žele, da bi se jih ljudstvo ravno tako oklepalo, kakor proti-semitov, zato nameravajo vsprejeti v svoj program tudi to določbo, katero so nastopno prikrojili: Volilni red za deželni zbor se mora tako spremeniti, da se uvede v mestnih in kmečkih skupinah splošna jed-naka in direktna volilna pravica, kakoršna je določena za splošno volilno skupino za državni zbor. Iz kmečkih občin se morajo izločiti mesta in večji trgi in prideliti mestnim okrajem, dalje je zmanjšati volilne okraje mestne in kmečke skupine in jim vsled tega določiti večje število mandatov, nasprotno se pa mora zmanjšati število mandatov na Dunaju, v trgovinski zbornici in veleposestvu. Nekateri izmej njihovih prvakov očitajo strankinim vodjem, zakaj so še-le sedaj uvideli potrebo take določbe, ko imajo protisemitje že davno to zahtevo v svojih načrtih. Toda, kaj hočejo, sedaj se morajo udati zahtevam, ker sicer zaman pričakujejo pomoči od protisemitske strani povodom vročega boja.
Deželnozborske volitve v Šleziji so bile z minulim ponedeljkom dovršene. Kakor smo že mej brzojavi omenili, je izvolilo veleposestvo izmej svoje srede razven dveh ravno tiste, ki so dosedaj zastopali njihove koristi. Sicer se pa tukaj ni storilo ničesar. Ker šteje gališki deželni zbor skupno 31 Članov, nam ostane, ako odštejemo 9 zastopnikov veleposestva in jednega virilca, še 21 sedežev v deželnem zboru. Poslednji torej zastopajo koristi mest in trgov, obrtne zbornice in pa kmečkih občin. Po izidu zadnjih volitev se ti tako razdeli, da pripada devet mandatov napredno - liberalni stranki, pet nemški ljudski stranki, tri so si priborili Cehi, tri Poljaki in jeden mandat l< je zasedel pristaš Schone-rijancev. Iz tega pregleda sicer ni razvidno, koliko moč posedajo v novem deželnem zboru protiliberalci in se je z ozirom na nespremenjene razmere v veleposestvu bati, da ima liberalna klika še vedno toliko premoči, da bo lahko ovirala delovanje katoličanov. Vendar pa liberalci niso popolnem zadovoljni z vspehom, kar je razvidno iz jeremijad, katere pri-občujejo židovsko-liberalni listi. Preglavico jim dela namreč sijajna zmaga obeh antisemitskih kandidatov v osrčju dežele, v Opavi. Liberalna klika je poskusila vsa mogoča sredstva, da bi si ohranila zastopstvo glavnega mesta, toda ni se ji posrečilo.
Italijansko-abesinska mirovna pogajanja. Leontjev, ruski poslanik, ki se je mudil nedavno v Bimu, priobčuje sedaj v „Novoje Vremja" Članek o teku dolgotrajnega pogajanja mej generalom Baldissero in negušem Menelikom. „Menelik", piše Leontjew v tem članku, „noče nikakih denarnih koristij od dobljenih zmag, marveč on je še celo voljan brezplačno oprostiti vse italijanske vjetnike, kakor hitro je podpisana in overovljena mirovna pogodba, v kateri se razveljavlja učalska pogodba ter pripozna Abesiniji popolna politična neodvisnost. Poleg tega zahteva Menelik še, da mu Italija vrne vsa mala posestva, katera ji je odstopil Bas Man-gaša, akoravno ni bil v to pooblaščen. Iz teh zahtev se razvidi, da Menelika ne vodi pri tem pogajanju sebičnost, marveč hoče imeti le to, kar je bilo njegovega. Rudiniju bi toraj ne bilo težko pobotati se z miroljubnim nasprotnikom, ako bi le otresel od sebe strah pred političnimi nasprotniki, posebno Crispijevimi zavezniki.
Rusija in Anglija v orijentalskl politiki. Omenjali smo že na tem mestu, da Anglija £e vedno ni opustila misli na resno postopanje proti Turčiji. V prvi vrsti jo k temu nagibajo londonski liberalni listi, ki svetujejo vladi, naj ne zamudi ugodne prilike. Skrb Angležev za zatirane Armence bi bila seveda sama na sebi hvale vredna, ako bi ne imela pri tem Anglija sebičnih namenov. Temu počenjanju angleških diplomatov bi pa v prvi vrsti ugovarjala Busija, ki ne dovoli, da bi se kedo sam iz Ustne inicijative vmešaval v turške zadeve. — Busko mnenje zastopa v poslednjem času posebno
v Parizu izhajajoči „Nord", glasilo ruskega zunanjega ministerstva. Ta list povdarja, da bo treba ? slučaju, ako bi se ponovila grozodejstva n» turških < tleh, vsem velevlastim skupno postopati proti turški vladi, pripomni pa, da velevlasti Ae bodo tako plesale, kakor jim bo godla Anglija in pisalo njeno oficijozno glasilo „Times". — Ta migljej je dovolj jasen in dokazuje ob jednem tudi, da bi se Busija hudo maščevala nad Anglijo, ako bi ne hotei« pokoriti se njenim „svarilnim* opominom.
Cerkveni letopis.
Evharistični shod v Orvietu.
Opisal F. KovaiiJ.
Dočim so se „oficijelni" italijanski državniki in političarji pred neznosno vročino „pasjih dnevov" poskrili v svoja letovišča, razvija se na drugi strani ravno sedaj živahno, skoro bi rekel, grozničavo delovanje. V kratkem času so laški katoličani imeli tri shode: shod krščanskih socijologov v Padovi, katoliški shod v Fiesole od 31. avg. do 4. sept., naposled evharistični shod v Orvietu od 5. do 8. sept. Najveličastnejši je bil poslednji, zatorej želim o njem nekoliko poročati.
Evharistično gibanje raste od dne do dne v katoliških deželah. Italija daje v tem oziru lep vzgled; letošnji evharistični shod je že XV.
Ta prikazen ni nova, ni nenavadna, marveč izvira čisto naravno iz bistva krščansko-katoliške vere in iz časovnih razmer. Ceščenje evharističnega Boga od zadnje večerje do današnjega dne ni nikdar ponehalo, a zgodovina nam spričuje, da je to češčenje od časa do časa močneje vsplamtelo in sicer vselej takrat, kadar so žalostni dnevi prišli čez cerkev. Cim hujši je boj, tem tesneje se vojaki drže in oklepajo svoje zastave, svojega središča. Središče in mozeg katoliške vere pa je ravno resnica, da je večna Beseda z dušo in telesom, kot Bog in človek navzoča med človeškimi otroci v podobah kruha in vina. To je pred vsem mysterium fidei, je kamen izkušnje. Ali verovati to, ali pa zavreči celo krščanstvo. Brez te resnice je cela cerkev prevara, cela krščanska umetnost nezmisel.
Evharistično gibanje v novejšem časn je skrajni, pozitivni pol dveh nasprotnih sil. Na jedni strani stoji brezbožna družba, ki zametuje ne le zunanje oblike krščanstva, marveč taji sploh vsako božanstvo, še več, šiloma hoče zatreti v človeškem duhu pojem Boga.
Ime Bog naj bi izginilo iz besednega zaklada človeških jezikov. Tej nasproti stoji druga skrajna sila, ki pripoznava višje bitje, ne morda v naturalističnem in panteističnem smislu, marveč osebnega Boga, začetnika in gospoda vsega stvarstva, očeta vseh ljudij, ki ravna usodo vsega človeštva, ki se je ponižal do nas in našo naravo povzdignil do božje narave. Kolikor bolj ateizem taji Boga in človeka istoveti z živaljo, toliko bolj nasprotna sila poudarja bivanje živega Boga med nami in visoko dostojanstvo človeške narave, ki je mistično združena z božanstvom ravno po evharističnem zakramentu.
Evharistični shodi bodo zaradi tega velikanskega pomena v zgodovini verstva in krščanske omike. Ti shodi so krona vsega današnjega krščanskega gibanja.
Največjega pomena so na Laškem, kjer boj najhujše divja. Oni, ki so se udeležili že prejšnjih ev-harističnih shodov, pripoznavajo jednodušno, da je letošnji bil najveličastnejši.
Srečna in duhovita je bila že sama misel sklicati ta shod ravno v Orvieto. Imenitni spomini so združeni s tem imenom.
Majhno mestece (blizu 8000 stanovnikov) leži na strmem, kamenitem hribu, 355 m nad morjem. Ob vznožju se razprostira lepa in rodovitna ravnica, dalje okoli pa krasen venec umbrijskega gorovja, zadnjih apeninskih panog.
Tukaj je stalo nekdaj prastaro etruščansko mesto Volsinii, katero so Bimljani po dolgih bojih I. 264 pr. Kr. razdejali. Na razvalinah se je pozneje povzdignilo novo mesto, ki se je imenovalo Urbs vetus, iz česar se je izcimilo laško ime Orvieto. V srednjem veku je imelo močno trdnjavo, kjer so papeži večkrat iskali zavetišča. Kakih 19 kilometrov od tod proti jugozahodu leži čarobno bolzensko jezero in mesto Bolsena.
Semkaj je 1. 1263 prišel neki češki duhovnik, ki je dvomil o resničnosti transsubstancijacije. Nekega dne pa mu iz posvečene hostije začno kapljati kaplje krvi. V strašni zadregi hoče korporal zaviti in kri zakriti: toda zastonj. Kri je prodrla zopet
na površje in v korporal se je vtisnila podoba ho-stije. — To je glasoviti bolzeuski čudež, ki je tudi lepim umetnostim dal snovi. To je bil tudi jeden izmed vzrokov, da se je vpeljal povsod praznik pre-svetega Bešnjega Telesa. Korporal so kot drago svetinjo prenesli v Orvieto, kjer se še daudanes vidi. To je bil povod, da so 1. 1290 začeli zidati v Or-vietu novo prekrasno cerkev, ki je jedna najlepših na svetu. Dogotovljena je bila še le I. 1580. Delalo je pri njej 152 kiparjev, 68 slikarjev, 28 lesorezcev; zidanje je vodilo 33 mojstrov. Zlasti fasada je pravi čudež stavbarske umetnosti.
Bolzenski čudež je navdahnil čopič tudi največjemu krščanskemu slikarju Rafaelu.
V vatikanskih stanzah je nesmrtni mojster predstavil celi čudež. V sredini med oknom vidimo oltar, pred njim stoji duhovnik, v jedni roki drži krvavečo hostijo, v drugi pa korporal. Strmenje, strah, sram in kesanje čitamo na njegovem licu. Za oltarjem kleči papež, ki ima poteze umetnikovega Mecena, Julija II. Dočim vsi ostali kažejo razburjenost in globok ulisek, ki ga je napravil čudež na njih, kleči papež miren kakor skala. Oči so uaravnost obrnjene na oltar, roke sklenjene, iz lica odseva ne-omahljiva vera, niti sledu kakega začudenja ni videti na njem. Kot poglavar cerkve je trdno prepričan o resničuosti cerkvenega nauka, zatorej čudež ni zanj nikakšna novica.
Ravno v Orvietu je tudi veliki Tomaž Akvinski sestavil prekrasen oficij „de sanctissimo Sacramento*. — Zatorej je to mesto v posebni zvezi s Evhari-stijo in evharistični shod je dobil tukaj nek postben čas. Prav pravi neki italijanski list, da je evharistični shod v Orvietu bil prav v svoji hiši. Priiazni Orviečani so bili tudi veseli tolikega odlikovanja. Poseben mestni odbor je storil vse, kar bi moglo poveličati častitljivo podjetje. Za skupne in javne ekupščine je bila pripravljena lepa in prostorna eerkev sv. Frančiška; posamezni odseki so zborovali v škofovski palači. Za srečen uspeh se je opravljala tridnevnioa v stolni cerkvi.
2e 4. septembra so se začeli zbirati kongre-sisti, med drugimi 4 kardinali in kakih 40 škofov. Okoli 7. ure zvečer 5. sept. so se zbrali vsi škofje v škofovski palači in šli v procesiji v stolno cerkev, kjer je bilo izpostavljeno sv. R. T. Ko so odpeli Veni Creator in Pange lingua, je podelil kardinal Parocchi, protektor evh. shoda, blagoslov z Najsvetejšim. Potem so šli zopet v procesiji v cerkev sv. Frančiška k prvi skupni seji. Cerkev je bila izpre-menjena v krasno zborovalnico. Stranske ladije so bile zakrite z dragimi zagrinjali, v apsidi so bili pripravljeni sedeži za kardinale in škofe, nižje proti ladiji na desni strani oder za govornike in spodaj miza za časnikarske poročevalce. — V resnici bi lahko rekel, da to ni bil shod, ampak majhen koncil. Po drugod so evharistični shodi omejeni le bolj na duhovnike, tukaj pa je bil častno zastopan tudi posvetni stan.
Res je, da je pospeševanje evharističnega bo-gočastja pred vsem stvar duhovnikova, ki je postavljen za variha Najsvetejšega, vendar tudi lajiki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri evharističnem gibanju, saj je ravno ta zakrament vinculum caritatis, močna vez, ki druži vse vernike, duhovnike in po-svetnjake v jedno mistično, Kristusovo telo. Prav potrebno je, da se tudi lajiki zanimajo za verske reči in povzdignejo svoj glas, kjer je primerno in potrebno.
Shod se je otvoril s tem, da je tajnik prebral breve sv. očeta papeža, v katerem sv. oče želi obilo uspeha in podeli blagoslov vsem zborovalcem. Za tem je izpregovoril kardinal Parocchi, dokazujoč prav lepo, kako je ravno bolzenski čudež bil povod, da je evharistično češčenje v Italiji oživelo in rastlo od 13. veka do sedaniih evharističnih shodov.
Potem so se prebrali telegrami različnih škofov (eelo iz Amerike) in kardinalov ter sklenilo, da se odpošlje telegram na sv. očeta. S tem je bila sklenjena prva skupščina.
Še isti večer se je slovesno otvorila razstava cerkvenih oprav in drugih umetnin, o kateri izpre-govorimo pozneje. Drugi dan so bile zasebne seje. Glavna pozornost pa se je obračala na prihod be-nečanskih romarjev, katere je privede! msgr. Scotton. Kakih 500 oseb pod krasnimi zastavami je šlo v procesiji najprej v stolnico, kjer so si ogledali izpostavljen čudežni korporal. Potem so se predstavili zastopniku sv. očeta, kardinalu Paroccbiju.
Popoldne je bila skupna seja, kjer so govorniki kir tekmovali. Msgr. Alessi je govoril prav
lepo o Eiharistiji in katoliškem gibanju, prif. Pa-azzetti o evharističnih slavnostih v Umbriji. Prav zanimiv je bil govor vit. Persichettija: „Italija in Evharistija"._ (Konec sledi.)
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana dne 15. sept.
Današnje izredne seje občinskega sveta se je vdeležilo 19 odbornikov.
Župan naznani, da je mestni svet povodom rojstnega dne Njeg. Veličanstva po deputaciji izrazil pri deželnem predsedstvu udanostno čestitko, za kar je došla mestnemu svetu Najvišja zahvala.
Nadalje omenja župan, da praznuje dne 19. t. m. g. Luka Svetec svojo sedemdesetletnico. Pri ti priliki se spominja njegovih izrednih zaslug na narodnem polju, katere si je stekel kot pisatelj, državni in deželni poslanec. Župan si izprosi pooblaščenja, da mu sme čestitati v ime mestnega sveta ter vde-ležiti se slavuostnega banketa dne 20. t. m. v L:tiji.
Nato se preide na dnevni red.
V šolski odbor c. kr. obrtne strokovne šole v Ljubljani se na predlog obč. svetnika S e n e k o-viča izvolita dosedanja zastopnika odbor. Klein in Hrasky.
Odbornik G o g o 1 a poroča o dopisu deželnega odbora, s katerim se razveljavlja od mestnega magistrata za podiranje pritličnih prostorov Jurija Auerja hiše v Gledaliških ulicah in se določuje nov rok do 1. marca 1897. Pravni in personalni odsek je sicer prepričan, da radi kratke stavbene dobe ne kaže, pritožiti se zoper ta odlok na višjo distanco, ker je določeni rok itak prvi, vendar je pa mnenja, da je segel deželni odbor s to določbo predaleč, ker spada določevanje roka v področje občin, sveta. Odsek toraj predlaga, naj se dopis. dež. odbora vzame na znanje, ob jednem pa sklene, da se v bodoče mestni svet pritoži v jedaakih slučajih proti jednakim ukrepom
Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s se čudi moti vaciji deželnega odbora, da bi se ta stara hiša iz javnih ozirov ne smela sedaj podreti, ker ravno javni promet sili, da se mora podreti. Hiša ima sama na sebi že dovelj nedostatkov. Po njegovem mnenjn mora biti pri dež. odboru kak poseben ljubimec te hiše, da tako ugovarja takojšnjemu podiranju.
Odb. V e 1 k o v r h graja trotoar pred to hišo.
Odbornik Hrasky predlaga, naj mestni magistrat predpiše Auerju nov rok, ker bi sicer ne imel nikakega, ako bi se ne vsprejel oni deželnega odbora.
Poročevalec G o g o 1 a pojasni, da je rok deželnega odbora veljaven, ako se mestni svet zadovolji z njegovim sklepom, ker je stavbeni čas že itak potekel.
Pri glasovanju se sprejme predlog poročevalčev.
Načelnikom za trnovski okraj se na predlog poročevalca G o g o 1 e imenuje posestnik Mart. Pe-ruizi z letno plačo 40 gld.; ob jednem se pa sklene, da se izloči iz okraja barjansko ozemlje.
Pritožbi And. Coklja proti odloku mestnega magistrata gledč poprave hiše se ugodi, ker je hiša v toliko popravljena, kolikor je pokazala najnujneja potreba, večja poprava bi se pa ne mogla lahko izvršiti. Poročevalec odbornik Trček.
Isti odbornik poroča nadalje o pritožbi Jusipine Zupančič-Betetto gledč zgradbe metlarske lope na vrtu, pripadajočem Hudobivnikovi hiši na Gradu. Cela stavba ima biti 2 20 m široka in 3 60 m dolga ter bo služila v belenje metla s žvepleno paro. Poročevalec predlaga, naj se pritožbi ugodi, ker bi sicer Betetto morala v to svrho zidati novo hišo, in to izven mesta, ker v sredini ne bi našla primernega prestora, vsled česar bi pa trpela veliko škodo pri prometu.
Odbornik Hrasky omenja, da stavbeni odsek takrat ni bil sklepčen, ko se je obravnavala ta zadeva, in izhaja torej ta predlog od poročevalca samega.
Ko hoče na to župan to točko odstaviti z dnevnega reda, predlaga poročevalec Trček, naj se smatra ta točka za nujni predlog, čemur mestni svet pritrdi in tudi pritožbi ugodi.
Odbornik Dimnik poroča o računih za porabo dotacije okrajne učiteljske kniižnice v znesku 50 gld. za leto 1895, kateri so popolno v redu, in predlaga, da se odobri Obvelja
Sedma točka se odstavi z dnevnega reda, ker še ni godna za razpravo, ostale se pa obravnavajo v tajni seji. Javna seja se s tem zaključi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. septembra.
(Volitve volilnih mož.) Iz Sodražice se nam poroča, da je bilo izvoljenih pri prvotnih volitvah 6 vrlih mož, ki bodo pri glavni volitvi soglasno volili našega kandidata dr. Ivana Susteršiča. — VSmartnem pri Litiji je bilo danes izvoljenih pet volilnih mož katoliškonarodne stranke, ki bodo volili kandidata katoliškonarodne stranke dr. Ivana Susteršiča. — Po nekaterih krajih se agituje proti kandidatu katoliškonarodne stranke in sicer kakor pravijo agitatorji zato, da kandidat katoliškonarodne stranke ne bo izvoljen s o g 1 a s n o 1 I 1
(„Učiteljski Tovariš" odgovarja v svoji zadnji številki 16. septembra na članek našega lista glede „mističnih strok" v ljudski šoli. Mi odgovarjamo ne slav. uredništvu „Učit. Tov.", ampak naš odgovor naj velja gg. učiteljem ia občinstvu sploh. 1. Katoliška cerkev je vsprejela od apostolov ne le sveto vero, ampak tudi način in obseg predavanja. Ta navada je v cerkvi že skozi tisoč in več let ohranjena, od vesoljnih zborov potrjeua in v katekizmih zabilježena in noben.mu kristijanu ni dovoljeno na tem kaj spreminjati. Nauk o 4 poslednjih rečeh, — kar „Učit. Tov." neprimerno „mistične stroke" imenuje, — je bil vedno med onimi nauki, ki se morejo podajati katehumenom, in tako mora tudi ostati, ker je ta verska tvanna med seboj tesno zvezana. 2. Vsak kristijan mora se jedenkrat naučiti vseh naukov sv. vere, vsaj v kolikor so naravnost potrebni za nebesa ; in med te spada p-< mnenju vseh kat. učenikov nauk o poslednjih rečeh. Kje pa naj cerkev nauči ljudi, ako ne v ljudski šoli, ko jih pozneje ne dobi več pred oči. 3. Krivo je mnenje „Učit. Tov.", da vsak strah škodi; le nepreviden in neizogiben velik strah utegne človeku škodovati, ne pa strah pred rečmi, ki so le pogojno strašne v pri-hodnjosti. Da, pameten strah je zelo koristen in potreben, saj pravi sv. pismo: „začetek modrosti je strah božji." 4. Strah ni sicer najboliši nagib krepostnega delovanja, vender je čestokrat potreben, ko drugi nagibi ne zadostujeio človeka odvrniti od greha. „Hinavščine" se pri tem ni bati. Pred človeško kaznijo se more kdo varovati, s hinavščiuo pred peklom pa ne, ker Bog vidi v sree iu tudi hinavščiuo kazuuje. 5. Naravnost hudobno pa je trditi, da premišljevanje poslednjih reči) vodi v „norišnico". Sv. pismo pravi: „premišljuj svoje poslednje reči in vekomaj ne boš grešil." Zato je med prvimi po-močki za sveto življenje premišljevanje smrti itd., da, tako premišljevauje pelje v nebesa, ne pa v »norišnico". To je zaušnica, ki jo dajete, morebiti ne-vedoma cerkvi, in kazen, dasi ne marate slišati o njej, ne bode izostala. Kar terjate konečno od „Slovenca," naj se raje poteguje za povišanje učiteljskih plač, odgovarjamo, da smo vselej storili v tem oziru, kar je prav in tako bodi tudi v prihodnjič.
(Deželni šolski svet) je dovolil, da se s šolskim letom 1896/97 štirirazrednica v Lichtenthurnovi sirotišnici razširi na pet razredov.
(Osebne vesti.) Premeščen je iz Ljubljane v Gradec ter danes odide P. Herman A c h e S. I.; v Ljubljano pa pride mesto njega iz Inomosta P. Emil Volbert.
(Duhovne vaje za ženske.) Od več strani se je izražala želja, da bi se letos duhovne vaje za ženske in dekleta obhajale, akoravno so bile še le pred enim mesecem v St. Jakobski cerkvi. Namenjene so bile te vaje le delavkam tobačne tovarne, zato naznanja predstojništvo misijouske cerkve presvetega Srca Jezusovega, da se začno duhovne vaje za ženske in dekleta v ponedeljek 21. septembra t. 1. ob '/t7 uri zvečer in se končajo v petek zjutraj s skupnim sv. obhajilom.
^Darovi) Za spomenik monsign. kanonika Je-rana nam je poslal gosp. Fr. M e k i n e c, kaplan v St. Vidu nad Ljubljano 5 gld. — Za dijaško mizo družba Jeranovih častilcev pri odkritju Jera-nove spominske plošče v Javorjah 21 gld. 70 kr. — Bog plačaj blagim dobrotnikom.
(Vojaki z vaj.) V četrtek, dne 24. sept. v noč vrnejo se vojaška krdela z jesenskih vai 8 štajersko-ogerske meje zopet v svoja bivališča. Nekaj jih gre seveda tudi skozi Liubliauo.
(Veteranska zveza.) Deželna vlada kranjska je potrdila pravila veteranske zveze za Kranjsko, ki se v kratkem osnuje.
(Zdravje v Ljubljani) od 6. do 12. septembra: Število novorojencev 19, mrtvorojencev 2, umrlih 12. Med njimi za jetiko 2, za vnet)em sopiluih organov
1, za želodčnim katarom 4, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 4. Med njimi iz zavodov 2. — Za infekcijoznimi bobznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škarlatico 1, za vratico 3
(Dar.) Gospodu Ferdinandu Vesel u iz Ljubljane je deželna vlada priznala dar v znesku 26 gld. 25 kr., ker je dne 9. avgusta iz vode potegnil Janeza Dremeljna ter mu rešil življenje.
(Štajerska hranilnica) je v seji dne 14. t. m. sklenila, da iz rezervnega zaklada podari 50 000 gl. za kmečke posestnike na Štajerskem, ki so vsled toče in drugih uim trpeli škodo. Odbor je denar izročil ces. namestniku v razdelitev.
(Iz Sv. Križa pri Litiji.) (Zmaga pri volitvah.) Torek 15. t. m. smo imeli volitev volilnih mož. Prej so navadno vselej zmagovali volilci iz LTaroga, ča-težke fare, to pa zato, ker volilcev iz župnije Sv. Križ ni prišel skoro nobeden volit. Letos se je pa sešlo 47 volilcev in so pokazali, da nečejo več te komande, s tem, da so volili štiri može katoliško-narodne stranke. Izvoljeni so : č. g. Andrej Potek, župnik Franc Rssuik, župau z 42 glasovi, Gregor Hostoik, posestnik v Gobniku, s 35 in Janez Korbar, posestuik v Moravčem z 39 glasovi. Gg. Jeglič in Pavli dobila sta po 7 glasov in toraj sijajno propadla.
(Iz Ježice.) Z:pet strela, letos že tretjič in sicer na dveh krajih jedno popoldne. Med budim nalivom, ki je bil nekoliko tudi pomešan s točo, treščilo je v Skalarjev kozolec v Mali vasi in ga deloma uničilo. Posestnik je precej prizadet, ker škode ima nad 100 gld. in pri tem nič zavarovan. Tudi v Savljah je Dolničarjevemu kozolcu razklala strela lesene podstave in ga kolikor toliko porušila. Na nevarnem kraju smo tu na planem.
(Premovanje konj) se je dne 12. sept. vršilo v Trebnjem. Darila so dobili za kobile z žrebeti: Jo-sipina Hribar v Vel. Gabru 35 gld., Anton Zgur iz Bele Cerkve 20 gld., Miha Petan iz Podboršta, Matevž Salekar iz Blata in Jože Bregar iz Slebanje Vasi po 15 gld., Simon Pristov iz St. Vida in Janez Goreč iz St. Lovrenca sreberno svetinjo. Za mlade kobile : Jože Cvetan 25 gld., Ivan Ve(hovec iz Žužemberka 20 gld., Julij Treo iz Malevasi 15 gld., Jože Rus iz Mirnepeči in Ant. Zupančič iz Dol. Vasi sreberno svetinjo. Za žrebeta: A. Bizjak iz Skuč in Jos. Hribar iz Vel. Gabra po 10 gld., Franc Razdereh s Temenice in Simon Pristov iz St. Vida sreberno svetinjo. — Pri zadnjem premovanju, ki se je vršilo v St. Jerneju dne 14. t. m., so dobili premije nastopni: za kobile z žrebeti: I. 35 gld. Jos. Tavčar iz St. Jerneja, II. 20 gld. Jan. Strojn iz Ostrog, III. 15 gld. Mih. Marinšek iz Cerkelj. IV. 15 gld. veleposestnik baron Bortch, V. 15 gld. Iv. Kerhin iz Zg. Gradišča, VI. sreberno svetinjo Iv. Globevnik iz St. Kocijana in Mat. Hosta iz Ma-lenca. Za mlade kobile : 25 gld. Jos. Globočnik iz Št. Kocjana, 20 gld. Ant. Barborič iz Cadreža, 15 gld. Ant. Straus iz Kostanjevice, srebrno sve-tiujo Fr. Jordan iz Malenca in Martin Ribšl iz St. Jakoba. Za žrebeta : 15 gld. Mat. Vene iz Zaboršta, po 10 gld. Ivan Vertačič iz Pristave, Jan. Strojn iz Ostroga in Jos. Stukl iz Zaboršta. Srebrne svetinje so dobili: Mat. Miklavčič iz Moharevč, Fr. Jordan iz Malenca, Fr. Kerhin iz Dol in Uršula Zagorc iz Stare Vasi.
(f Dr. Matija pl. Mrazovic.) Due 13. sept. je umrl v Zagrebu Matija pl. Mrazovih, odvetnik in častni meščan kralj, glavnega mesta zagrebškega. Pokojnik je stal v svoji dobi v prvih vrstah javnega življenja. Velike zasluge si je pridobil v bojih za vstanovne pravice Hrvatske ter glede pogodbe z Ogersko I. 1873. V deželntm zboru je vstrajno zagovarjal hrvatsko državno pravo. S škofom Stross-mayer-jem in pokojnim Rački-jem je bil Mrazovih v najtesnejši prijateljski zvezi. Bolehal je dolgo vrsto let ter včakal starost 73 I. — Pogreb je bil včeraj ob 4. u. popoludne. N. v m. p.
(Iz Prage,) 13. septembra. Katoliški shod v Taboru ni prav nič „Nar. L" po volji; skušajo si pomagati iz zadrege, da pišejo, kakor bi bil jako slabo obiskan, župana Šejka, ki ima zaslužni zlati križ Franca Jožefa, smešijo, in tako dalje po svoji starodavni metodi. Da je bil shod mnogobrojno obiskan, pričajo vstopnice, katerih je bilo danih okoli 3000. Med temi tremi tisoči je bilo ne celih 300 duhovnov, drugi so bili lajiki. Sicer pa si „N. L." s svojim bagatelizovanjem nič ne pomagajo, izid jih bode poučil. — Minister vitez Guttenberg se je tukaj mudil na inšpekciji poslopja c. kr. državnih železnic. Obiskal je tudi kardinala Schonborna. — V
Mostu se je začela zemlja vnovič prepadati. Jedna hiša se je popolnoma ugreznila, mnogo hiš je raz-pokanih, kolodvor in precej velik del železniškega tira je zelo poškodovan, tako da vlaki ne morejo voziti. Bati se je, da se ves kolodvor ugrezne. — „Prager Tagblatt" očita krščanskim socijalistom, da so oni krivi pretepa na shodu katoliškega ljudskega društva v konviktni dvorani. Ni res. V krčmi na Perštinu je gostil neki nemško-židovski vrednik nekaj mladeničev, ki so se pretepa udeležili. Kdo jih je torej našžuval, ako ne oni, ki jih j« gostil? — Poslopje akademije grofa Strake je dogotovljeno ter bilo včeraj blagoslovljeno. — V Budjejevicah se je podrla hiša ter zasula polirja. Polir, ko je slišal pokanje, je opominjal delavce, naj odidejo, sam se je nekoliko zamudil in bil hudo poškodovan. — V Bu-benči je naredil velik požar najemniku posestva viteza Schochla, nekemu Veselymu škode za 100.000 goldinarjev. — Tukaj so našli v neki ženski Vele-bilki prodajalko deklet v razne „salone". Zanimivo, da je bila na to policija opozorjena iz Bavarskega.
(Proti pijancem in kadilcem opija.) Angleška kraljica vsprejela bode te dni velikansko prošnjo angleških žena iz vseh delov angleške države. Te žene prosijo, naj bi se zatrla kupčija z opojnimi pijačami in opijem. Na prošnji sami je podpisanih 7,000.000 žena v 24 jezikih. Ker je nemogoče kraljici celo prošnjo predložiti, so vsa imena fotografovali in zmanjšali. Pa tudi tako bode ta prošnja obsegala tri debele zvezke.
Društva.
(Odbor moškega pevskega zbora „Glasbene Matice") opozarja tem potom še jedenkrat vse p. n. gospode pevce, da bode jutri zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih razgovor o sodelovanju „Glasbene Matice" pri svečani otvoritvi „Narodnega doma". Zeli se polnoštevilne udeležbe.
(Zdravniška zbornica kranjska.) Vabilo k seji zdravniške zbornice dne 20. sept. t. 1. ob '/j6. uri popoludne, Turjaški trg št. 5, II. nadstropje. — Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva.
2.	Poročilo zborničnega člana dr. Arkota: „O pre-osnovi sodnijsko - zdravniških pristojbin, tar f II."
3.	Poročilo zborničnega člana dr. Marolta : „O novi službeni pragmatiki za okrožne zdravnike." — Dne 3. oktobra vršil se bode sestanek vseh avstrijskih zdravniških zbornic na Dunaju. Sledtči predlogi so se naznanili in razposlali vsaki zbornici v pregled. Da se to omogoči, odkazali so se ti predlogi posameznim poročevalcem. Po eventuelnih pristavkih ali pre-naredbah bo potem postopati odposlaucu zdravniške zbornice kranjske. 1. O preskrbovalnih napravah zdravniških zborn e. (Zavarovanje za starost, za slučaj bolezni itd) poročevalec dr. Bleivveis vit. Trste-niški. 2. a) Ustanove za medicince naznanijo naj se zdravniškim zbornicam; b) razmerje zdravnikov k zavarovalnicam ; c) o naslovu, sosebno glede speci-jalistov ; d) skupno in jednoglasno postopanje v obliki ulog; e) o naznanilih sodnijske obsodbe pri preiskavah zoper zdravnike. Poročevalec : dr. E. Bock. 3. a) C. kr. deželni in vojaški zdravniki, ako izvršujejo privatno prakso, postanejo naj zbornično obvezni; b) kazenska pravica častnega sodišča ne sme biti navezana na vrsto kazni ; c) o razširjanju ma-zaštva. Poročevalec: dr. M. Jagodiz. 4. K poročilu o preosnovi bolniških blagajnic: a) Letni maksimum zavarovaluo obveznih Članov določi se z ozirom na različne krajevne draginske razmere od 800—1000 gl.. b) Isti maksimum 800—1000 gld. določi se tudi pri prostovoljnem pristopn. Starostna doba oziroma meja razširi se od 35. na 50 leto. c) O upeljavi proste volitve zdravnika pogojno, da to pripuščajo krajevne in blagajniške razmere. Kjer se blagajniški zdravniki morajo nastaviti, razpišejo naj se službe primernim potom. Poročevalec: dr. Edo Slajmer. V Ljubljani, dne 12. septembra 1896. Dr. Bleiweis vit. Trsteniški t. č. predsednik.
(Desetletnica domžalske godbe.) Slavnost domžalske godbe je minulo nedeljo izpadla zelo krasno in velečastno. Vseh udeležencev, domačih in ptujih, je bilo gotovo čez 2000, seveda ne hkrati, ker so vedno jedni dohajali drugi odhajali. Vsi smo bili pod milim nebom. Za srečkanje je bilo pripravljenih 225 raznih več ali manj vrednih dobitkov, za katere se je občinstvo kar spopadlo. Vstopnine in za dobitke se je nabralo 254 gld. Videli smo goste iz vseh sosednih fara; v častnem številu sta bila zastopana tudi Ljubljana in Kamnik. Tudi požarni brambi iz Mengša in Viča sta nas počastili. Srčna zahvala in čast vsem ! Koncert vršil se je jako lepo in v splošno zadovoljnost; zato tudi zaslužnega ploskanja ni bilo z lepo konca. Ta dan je domžalska godba imela priliko pokazati, kaj zna, in reči moram, da je ta dan sama sebe prekosila. Zato sta jej pa tudi g. Strupi in dr. Kušar prav laskavo napila in slavno občinstvo je te dve napit-nici sprejelo z velikim navdušeujem. Nič manj radostno sta bili sprejeti napituici na sv. Očeta in na presvitlega cesarja. Napivalo se je tudi g. kapelniku, raznim slavnim društvom in dragim nam gostom.
Srčno obžalujemo, da so nekateri gostje kakor tudi ognjegasci iz Viča in Mengša morali zarad vlaka popred odriniti, predno smo imeli priliko se jim skupuo zahvaliti, da so počastili našo godbo in nas druge domačine. Najbolj zanimiva pa je bila napit-niča g. Strupija na domžalskega g nadučitelja Pfei-ferja. Ko je govornik omenil, da je g. nadučitelj oče in ustanovitelj naše godbe, poprimeta dva korenjaka gospoda, ga dvigneta na rame in ga nosita med občinstvom. Tako spoštuje domžalska godba svojega ustanovitelja. Prav tako I Prostor za goste je bil prav primerno in okusno okinčaa. Tudi dva lepa slavoloka sta oznanovala našo slavnost. Na prvem pri vhodu v Stob je bil napis: Godba domžalska se daues raduje, ker letnico svojo deseto praznuje. Drugi je imel kratek napis: Gosti, dobro uam došli. Na vseh hišah v obližju vihrale so zastave, slovenske trobojnice. Vsa slavnost vršila se je v najlepšem redu, miru in jedinosti. Ni bilo slišati kočljivih in sitnih političnih in strankarskih napitnic. Počastil je goste za nekoliko trenutkov tudi kamniški franč. gvardijan o. Teodorik, ki je dopoldne opravil na Goričici domžalski godbi in gostom prav spodbudno službo Božjo. Konečno naj pohvalim še gostilničarja Ant. Mtillerja in njegove postrežnice, ki so nam s zdravo in dobro pijačo in s tečno jedjo pa tudi s pametno ceno prav dobro in brzo postregli.
(„Zveza" vojaških veteranskih društev za Kranjsko.) Ker je c. kr. deželna vlada za Kranjsko odobrila dotična, po začasnem odboru predložena pravila za ustanovitev te zaveze, sklical se bode vsled tega v kratkem osnovalni zbor in volil po njem odbor nove „Zaveze" kranjskih ve-terancev, ki bo obstojal iz: predsednika (v Ljubljani), dveh podpredsednikov (zunaj Ljubljane), zapisnikarja itd. Zavezni predsednik bode zajedno načelnik centralnemu društvu t. j. ljubljanski.
(Prostovoljno gasilno društvo na Igu) otvori v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne svoj novi gasilni dom, katerega bode blagoslovil veleč, gospod župnik Jakob Dolenec. K tej slovesnosti povabljena so tem potom sosedna gasilna društva.	Odbor prost. gas. društva.
(Za Davorin Trstenjakovo spominsko ploščo) so darovali: „Slov. Matica" v Ljubljani, 25 gld.; dr. B. Glančnik, odvetnik v Mariboru, 20 gld.; dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Smarji, 10 gld.; W. Wanous, trgovec v Radgoni. 3 gld.; dr. Križanič kan. sen. 5 gld.; dr. Glaser v Borštu, 2 gl.; dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, 3 gld.; Fr. Hrašovec, c. kr. sodnik v p. v Gradcu, 5 gld.; M. Strakl. korv. v Mariboru, 1 gld.; Fr. Scbreiner, novomašnik 1 gl.; g. Barkovljanec 1 gl.; Lovro Herg, stolni dekan v Mariboru, 5 gld.; dr. S. Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju, 6 gld.; Ant. Slander, nadžupnik v Starem Trgu, 3 gld.; Martin Jurkovič, župnik pri sv. Petru, 5 gld.; Neimenovan
1	gld.; Jakob Trstenjak, župnik pri sv. Marjeti, 3 gld.; Jože Sinko, župnik pri sv. Bolfanku, 3 gl.; Jože Mihelič, nadučitelj 50 kr.; Fr. Vogrinec, trg. pri sv. Jurju, 5 gl.; Anton Božič, župan v Rado-slavcih, 1 gld.; Kat. Kupljen v Zihlavi, 50 kr.; po dr. Miheliču gg. iz Ljutomera: I. Skuhala, dekan Ozmec, Brglez, kaplana; dr. Rosina, odvetnik, po 3 gld.; dr. Mihalič, okr. zdravnik; J. Kardinar, prof.; Fr. Sršen, veletržec; Ivančič, c. kr. kontrolor in J. Kukovec, veleposestnik po 1 gld.; M. Karba sedlar, P. Kavčič, I. Vaupotič, I. Dijak, I. Karba in Slamberger, c. kr. notar po 50 kr.; dr. Vošnjak v Slov. Bistrici, J. Žitek, vp. gim. prof. v Maribora in Štefan Rojnik, rač. c. kr. nam. ofic. po 2 gld. ; Gorn. Radgonska posojilnica in Oton Ploj po 5 gl.; Belšak, župnik ; Kefiek, Košar, kaplana; dr. Gorički, odvetnik in Skrlec, posestnik po 1 gld.; Zemljič, vpok. nadučitelj 50 kr.; dr. Turner v Jamnicah, 5 gld.; Kapelski gg.: Meško, župnik 2 gld.; Fran-gež, kaplan 1 gl.; M. Zemljič, bogosl.; Kokelj, učitelj ; Vogrinec. učitelj in Cirič, org. po 50 kr.; M. Pesjak iz Kamne Gorice, J. Tombah. dek. v Rogaču, J. Zupanič, žup. v Ožboltu, J. Jurčič, dekan v Št. Lenartu in dr. Medred, prof. po 1 gld.; Mihalič, kaplan na Hajdini, dr. Murko in I. Konce, župnik po 2 gld.; po g. Ant. Gregoriču na Ptuji gg.: po
2	gld.: Zelenik, okr. načelnik, I. Hržič, prošt Jož. Kralj, dekan; po 1 gl.: Ant. Gregorič, Lilek, prof., P. Dominik, kaplan, Kaukler, nadučitelj, Majcen, prof., Bratuša, benef., Šinkovec, župnik in P. KI. Šalamun, gvardijan; po 50 kr.; Šalamun, vikar in Moravec, kaplan ; Posojilnica Ptujska 10 gld.; A. Majžišek, kaplan 3 gl. Vsem darovalcem izreka prisrčno zahvalo	odbor.
Telegrami.
Dunaj, 16. septembra. Glavni svet av-stro-ogerske banke je včeraj vsprejel vladne pogoje glede obnovitve bančnega privilegija.
Dunaj, 16. sept. Tukajšnim listom se poroča: Iz zadnjih zanesljivih poročil je posneti, da je policija v Londonu, Antverpnu in Rotterdamu prepričana, da zarota ne preti carju, marveč specijelno Londonu. Tudi načelnik angleških detektivov trdi, da car sedaj ni v nevarnosti.
Pfemisl, 15. sept. Presvetli eesar je odpotoval danes popoludne ob polu 4. uri. Na kolodvoru so se zbrali načelniki raznih oblastev in nebrojna množica občinstva. Današnje vaje so trajale do 11. ure dopoludne.
Budimpešta, 16. septembra. Finančni odsek poslanske zbornice je vsprejel proračun poljedelskega ministerstva. Poljedelski minister je izjavil, da predloži zbornici načrt glede kredita za zboljšanje poljedelskih razmer.
London, 16. septembra. V klubu reformatorjev v Liverpoolu se je včeraj prebralo Gladstoneovo pismo, v katerem priporoča, naj se v Liverpoolu priredi javen shod, na katerem bi se protestovalo proti grozovitostim v Turčiji. Gladstone dostavlja, da je pripravljen, osebno se vdeležiti takega shoda.
Carigrad, 16. septembra. Včeraj je naznanila turška vlada poslanikom, da se boji novega napada od strani Armencev. Objed-nem jim je naročila, da naj odpošljejo po jednega uradnika k policijskemu ravnateljstvu, da bo posredoval pri eventuelnih preiskavah. Konečno pa daje vlada poslanikom na razpolago vojaške straže v slučaju nevarnosti.
New-Jork, 16. septembra. Republikanski kandidat Powers je bil z večino 50.000 glasov izvoljen guvernerjem države Maine.
Cooktown (Avstralija), 16. septembra. V gorovju na otoku Quadalcanar so 10. t. m. divjaki napadli oddelek pomorščakov parnika „Albatros," ki so imeli znanstveno preiskovati imenovano gorovje. Geologa Foullona, kadeta Beauforta in dva mornarja so divjaki ubili, 4 može hudo in 2 neznatno ranili. Iz-mej divjakov je bilo mnogo ustreljenih, ostali so pobegnili.
Vsebina 18. zvezka 1896:
1. Triglav. Zložil F. S. Finžgar. V. Koča. — VI. Ptujec. 2. Na Gorenjskem. Zložil E. Gangl. 2. Divja trta. — 3. Dvojno hrepenenje. 3. Za pravdo in srce. (Tragedija v petih dejanjih iz časa kmetidkih uporov leta 1573.) Spisal Ant. Medved. II. dejanje. — 4. Najmlajši mojster. (Povest iz leta 1608.) Spisal Velimir. (Konec.) 5. Vzori in boji. Po prijateljevih spisih priobčil Jož. Ošaben. (Dalje.) 6. Ptuj. (Krajepisno-zgodovinska črtica.) Spisal o. H. Šalamun. (Dalje.) 7. Izprehod na Notranisko. Spisal dr. Pr. L. (Dalje.) — Na platnicah. Soci-jalni pomenki. (Dalje.) — R harjeva slavnost. — Trstenjakova slavnost. — Slike: Jesen na jugu. 2 Peričuik. (Ilustracija k str. 514.) 3. Mina in ptujec. (Ilustracija k str. 548.) Risal M. Zamik. 4. Forum Romanum. (Nekdanji glavni trg v Rimu.) Pot na Oilico. 6. Otlica.
Meteorologično porodilo.
a cS 0	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	JS ce a , asa šss> >
14| 9. zvečer		740 2	14 8	si. jzah.	jasno	
15	7. zjutraj 2. popol.	740 9 739'5	10 9 22-5	si. sszah. brezv.	megla jasno	0-0
malom.
Tržne cene v Ljubljani
dné 16 septembra.
Pšenica, m. st.
Rež,	„ .
Ječmen,	„ .
Oves,	„ .
Ajda,	„ .
Proso,	„ .
Koruza,	„ . Krompir, „
Ifcča,	lik ti.
Grab,	„ .
Fižol,	„ .
Maslo,	kgr. Mast,
Speh svež, „
gl.|kr.			gl-	kr.
7	70	Špeh povojen, kgr. .	—	74
6	—	Surovo maslo, „ .	—	80
5	60	Jajce, jedro . . .	—	3
6	10	Mleko, liter . . .	—	10
8	40	Goveje meso, kgr.	—	64
5	80	Telečie	—	60
5	20	Svinjsko „ „ .	—	64
9	20	Koštrunovo „ „ .	—	36
11	_	Piščanec ....	—	60
10	_	Golob.....	—	15
8	_	Seno, 100 kgr. . .	2	14
_,	94	Slama, 100 „ . .	1	70
_	7«	Drva trda, 4 kub. m.	6	81
—	72	„ mehka, 4 „ „	5	""""
Preizkusili in priporočili
so «loviti vseučilišču! profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarjaPiocollja v LJubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavijenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Slekleničioa velja 10 kr.	121 (60-30) 1
Tujci.
16. septembra. Pri Slonu: Schau p, Kallmut, Handl, Engel, Tischbaeh, Schwarz, Prasse z Dunaja. - Müller iz Gradca. — Prijatelj iz Tržiča. — Knez iz Št. Ruperta. — Marinig iz Trsta. — Kaučič iz Linea. — Wakonig iz Litije. — Majcen iz Mokro noga. — Bolta, Lodine, Tomšič iz Slov. Bistrice. — Christi s Češkega. — Pakii iz Ribnice. — Hafner iz Zagorja. — Bergmann iz Št. Lenarta. — Richter s Češkega. — Hofbauer s Stajarskega. — Hendrych iz Prage. — Bartl s Štajarskega.
Tovarniška zaloga 248 20-20 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje
Tq v v Ljubljani, Dunajska J. V • cJ CIÄ cesta štev. 13
priporoča kot najboljši pristoj za vojarenje na daljavo
,Diirkopp -Diana4
Katalogi zastonj in franko.
Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsaraica) lekarja
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskuien in priporočen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najceneje domače zdravilo.
Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angeljn varhu" v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108J pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Ha angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane fiaDko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-8
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
z jako lepo prostorno prodajalnloo, magaolnom, konjskimi hlevi, vrtovi itd., tik velike železniške postaje, vse v prav lepem in dobrem stanu, Je na prodaj pod jako
ugodnimi pogoji.
Natančneje v tej zadevi je izvedeti pri g. L. Sebenl-kar-Ju v Rakeku.	636 3-3
Boljša rodbina (uradniškega stanu) vsprejme
jednega ali dva dijaka
na hrano in stanovanje. — Francov nasip št. II, III. nadstropje.	646 3—a
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljiivoii od 1. mnjn. 189(J.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri S min. j>o noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Steyr, Line, Dunaj via Amsletten. Ob (i. uri 15 min. «jutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, čez Selz-thal v Solnograd, Steyr, Line, Budejevice Plzenj, Mari-ine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstelten na Dunaj. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, B'ranzensfeste, Ljubno, Selz-thal, Dunaj.
Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje
in v Novo Mesto. Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthai v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob O. liri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
C& 7. uri 44 minut zvečer osebni vlak v Lesce-Bled.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausscca, Ljubnega , Celovca, Beljaka , Franzensfeste, Trbiža.
Ob 8. uri zjutraj osobr.i vlak iz Lesec-Bleda, Ob S. uri 10 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 25 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob !). uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ G. „ 50 „ zvečer
„ 10. „ 25 v zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih.)
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob (i. uri 50 min. zjutraj	iz Kamnika.
„ 11. „ 7.S „ dopoludne	„ „
„ O. „ 20 „ zvečer	„ „
„ O. „ 55 „ zvečer	„ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih.)
^SH5ï!5HE52Sï
a
ffiHMHaHHHWI

Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča:
Slovensko-nemški slovar.
Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wo lfa.
Uredil
M. Pletešrnik.
Dva zvezka (118 pol vel. osm.), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr.
IBB^SBSSSsbh
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
wenic in vrednostij
Wien,
I. Bezirk,
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera srÄV-
Zavod
34 za 26-18
umetnost
slikaru
na
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Speeijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan.
Ceniki zastonj in franko.
Katalogi na upogled.
«
M «D
d O
c "O
■w ®
E s
o «
(8 S
■N
£ o
S h
° o
(A 0)
-s ® ®
Ji
o -a"o
«i; t to 2 o a g o.
•s c o-
o «« v
" I 3
» r» t»
Om «e
i": a Š
.S-3 P:
fcs"
o g i ct ai"H
S tnH
M ¡5 B
O C H
w
^ o
S«
3 s
So
n
u "3
M §
Št. 2952.
617 3-3
Prostovoljna dražba.
C. kr. okrajno sodišče na Vranskem naznanja:
Na prošnjo postavnega dediča po 24. julija 189G brez oporoke umrlem posestniku Mihaelu Puncerju se dovoljuje dražba na 2245 gld. 16 kr. cenjene zapuščine (posestva) vložna št. 89 katastralne občine Letusch in se za to določuje dražbeni dan na
21. septembra 1896 dopoldne ob 11. uri
na mestu posestva v Podgorju s pristavkom, da se bo oddalo posestvo le za ali čez cenitveno vrednost.
Dražbeni pogoji, vsled katerih je posebno vsak ponudnik dolžan vložiti kot varščino 225 gld. v roke dražbene komisije, cenitveni zapisnik in zemlje-knjižni izpisek se lahko vpogledajo v tusodni registraturi.
€. kr. okraju» sodišče na Vranskem,
dnč 24. avgusta 1896.
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svojo obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c.kr. priv. ustanov- ^ leta 1832
tovarne,
Ijene na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednib ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—36
Prež. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnioo
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
EiStuhl
v Gradcn. Annenstrasie 35.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Prečsstito duhotščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da aem zopet otvorll
krojaški obrt
v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 3
kjer bodem vsprejemal naročila spadajoč» v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal.
Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno
duhovniško civilno obleko, talarje itd.
zagotavljajoč točno, oeno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga.
Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano.
J. N. Potočnik,
580 19—t	krojaški mojster.
Št. 28.360.
639 3-2
Razpis službe vratarja pri mestni klavnici.
Pri mestni klavnici popolniti je začasno službo vratarja z
letno plačo 300 gld., prostim stanovanjem in službinsko obleko.
Kdor bode prosil za to službo, mora dokazati, da je oženjen, da ni star nad 35 let, da je trdnega zdravja in gledč vedenja na dobrem glasu; razun tega pa, da zna dobro pisati in računati. Tako opremljene prošnje je vlagati
do 2h. dne septembra letos
pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 10. septembra 1896.
Knjigarna,
Kleinmarr-ja in Baikrj-a
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	637 6-4
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih iti vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
(Semeni, ¡gfts* železniške šine, 1 264 44 i f traverze,	vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti
	in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro- j
	pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna
	in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje,
	priporoča po zel6 znižanih cenah din 6rej IDrUŠliOViČ, trgovec z zeleznino Glavni trg 9\10. Ljubljana. Glavni trg 910
Dunajska borza.
Dn6 16. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	55	kr.
Sknpni državni dolg v srebru ... .	101	,	55	„
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	45	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	20	.
Ogerska zlata renta 4*.......122	.	25	.
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	30	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	950	,	—	,
Kreditne delnice, 160 gld............368	,	25	.
London vista...........119	.	65	.
Nemiki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	.	67'/,,
20 mark............11	.	73	.
20 frankov (napoleondor)............9	„	531/,
Italijanski bankovci ........44 „	30	„
C. kr. cekini......................6 „	65	„
Dn6 15. septembra.
4 % državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei % Prijoritetne obvecnice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
,	, dolenjskih železnic 4 %
144 gld. 50		
156		—
190		—
99		80
138		50
127		50
108		25
112		—
98		50
99		35
225		—
172		—
128		75
99	n	60
Kreditne srečke, 100 gld........
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržafikega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba ,
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100........
197 gld. — 142 „ -
kr.
18 23 70 70 60 22 156 3415 431 101 63 84 156 127
25
25
75 50
76
90 60 75
_ Nakup In prodaja "£&
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ; Zavarovanje za zgabe pri trobanjlb, pri izžrebanja
1	najmanjšega dobitka
Kalsntna izvršitev naročil na boril.
Menjarnična delniška družba
„91 12 R C IT K"
WollzBile it. 10 Dnnaj, Ririahilfirstrain 74 B.
Bf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulsoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovan)» pri popoini varnosti naloženih glavnic.