Leto XVI.	V Celju, dne 8. avgusta 1906. 1. •	Štev. 89.
•		
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ri kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč,: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krona temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Dne 5. avgusta v Št. Ilj v Slov. Gor. !
Slovenci! Po blizu dvajsetletnem skoro nadčloveškem divjem boju so si priborili letos Slovenci obmejni St. Ilj. Da proslavimo to sijajno zmago, da damo duška svoji radosti, da navdušimo obmejne brate za nadaljni težki boj proti nečuvenemu pritisku nemškutarstva, — pohitimo
dne 5. avgusta v slovenski Št. Ilj
T
Občinsko tajništvo za Koroško in Spod. Štajersko.
H Boj za razdelitev državnozborskih mandatov je v odseku za volilno reformo končala. Ogorčenje, ki je zavladalo v obmejnih Slovencih, posebno pa na Koroškem in Štajerskem je tako veliko, da bi danes ne mogel nikdo še soditi, do kakih razporov in zapletek bi še utegnilo priti, ako se nič ne stori, da se to veliko krivico če ne popolnoma paralizuje, pa vsaj nekoliko ublaži. Ako se je Korošcem vzela skoro , vsaka nada, da bi si priborili vsaj Bega poslanca, ki naj bi je zastopal f državnem zboru, ako se je po drugi strani razdelilo južnoštajei^ke ,£f>lilna okraje tako. da se je velikemu številu slovenskega prebivalstva odvzela prilika uveljaviti svoje politično in narodno prepričanje s tem, da se je celo vrsto slovenskih vasij in trgov tako nesrečno pomešalo z nemškimi vasmi m trgi, da je Nemcem in nemškutarjem večina glasov zagotovljena, potem treba nemudoma kaj storiti, da se k tem politično onemelim Slovencem pomaga voditi boj za svoje politične in narodne pravice na avtonomnem, na občinskem polju. Sedaj, ko jim je po tej nesrečnej razdelitvi mandatov od-{ vzeta prilika, pošiljati svoje zastopnike ' v državni zbor, morajo osredotočiti vse svoje moči na polju občinske
uprave. Občine in njih uprava in občinski zastopi posebno vseh teh v nemške volilne okraje vrinjenih slovenskih občin na štajerskem in Koroškem morajo postati prave trdnjave narodne zavednosti, ob katerih se bodo razbijali vsi navali nemške poželjiv vosti in napadi nemškega uradništva. Naša skrb bodi, da bodo vse te občine slovenski uradovale ter da bodo z vsemi postavnimi sredstvi prisilile vse deželne in državne urade, da se bodo v bodoče v občevanju s slovenskimi občinami posluževale vedno in izključno tudislovenskega jezika!
Skrbeti moramo zato, da občinska samouka~jae IxK.prazen glas, -<breif pomena in vsebine, ampak institucija, katero bode moralo deželno in državno uradništvo spoštovati v naših krajih do pičice tako, kakor jo spoštuje v nemških. Začetek v tem boju je storjen. Osnovalo se je že več županskih zvez, katerih pravila pa še niso potrjena in ki bodo imele v prvi vrsti namen, postavnim potom prisiliti državna in deželna oblastva, da bodo zanaprej spoštovala občinsko samoupravo ter slovenskim občinam slovenski dopisovala.
V tem pogledu se bije hud, neraven boj med nejednakima nasprotnikoma. Na naši strani preprost, neuk in skromen kmet, katerega tlači zavest
svoje nedostatne pravniške izobrazbe ter ga dela še bolj skromnega in malo-dušnega nasproti deželnemu ali državnemu uradniku, ki stoji v vsej svoji uradni dostojanstvenosti pred njim, oborožen z vsem potrebnim juridičnem znanjem in uradniško spretnostjo poln samozavesti in dobro vedoč, da svojega slabejšega nasprotnika na ta ali oni način naposled vendar pregovori, da dobrovoljno odstopi od svoje zahteve, ali da ga z različnimi sredstvi tako zbega in oplaši. da se pred koncem pravde umakne ter žrtvuje svojo dobro stvar, če je prav še tako pravična ter bi morala naposled zmagati. Na tak način zmaguje nemška in nemški čuteča birokracija ter kratit slovenskim občinam pravico do slovenskega dopisovanja. V tem tiči naša slabost — tu treba reforme in sicer nujne reforme. Ta je pa, hvala bogu jako lahka. Vstvari naj se občinski sekretarijat, ali samoupravno tajništvo za Koroško in Štajersko. Na to mesto naj se postavi v vseh občinskih stvareh i;ive.žbanega in izkušenega človeka, kateri bode potoval od občine do 'ibčine. pomagal županom v vseh težjih vprašanjih; njegova glavna skrb pa bi bila, snovanje županskih zvez in boj za slovensko dopisovanje deželnih in državnih uradov s slovenskimi občinami.
Na ta način bi bilo mogoče ohraniti vse naše občine za našo narodno stvar, čeprav ne bodo tako dolgo imele zastopnika v državnem zboru, dokler se volilni okraji na novo in pravično ne razdele, na kar pa še dolgo ni upanja. Z druge strani bi pa županske zveze in samoupravno tajništvo konečno zlomilo upor deželne in državne birokracije proti slovenskemu uradovanju
ter je prisililo spoštovati naš jezik in naše pravice, kakor spoštuje nemški jezik in nemške pravice. Tako in samo tako bi se naposled dokazalo, da nismo državljani druge vrste in da nismo mi zaradi teh nemških in nemško mislečih uradnikov na svetu, ampak oni zaradi nas, ter da je mi s svojimi davki plačujemo in vzdržujemo, in da so i am vsled tega dolžni toliko re-spekta, kolikor nemškim sodržavljanom! To je sicer med trezno mislečimi ljudmi samo po sebi umevno, a županske zveze in občinsko tajništvo bi za to samo po sebi umevnost moralo vesti dolgoleten, vstrajen in dosleden boj na vsej črti občinske samouprave, dokler bi naposled zmagala.
Da se to doseže, predlagamo, naj se nemudoma osnuje samoupravni sekretarijat za Koroško in Štajersko, naj se dobi za to sposobnega, energičnega in sknšenega moža, ki naj bode izvežban v vseh avtonomnih vprašanjih, dober govornik in spreten stilist, pa tudi podjeten in pogumen človek. Osigura naj se mu spodobno eksistenco,- kajti njegovo delo bode naporno ter bode zahtevalo celega moža.
To bi bila mala odškodnina obmejnim Slovencem za velike zgube in krivice, katere bodo trpeli vsled volilne reforme. Troške za to predlagano tajništvo bi moral nositi ves slovenski narod — in mi se nadjamo, da se Kranjci ne bodo temu upirali, ter da se bodo voditelji obeh strank • lahko sporazumeli o tem, kako bi se rešilo to celo vprašanje. Koristi vsega slovenskega naroda zahtevajo, da se ta predlog čim prej mogoče izvede! Slovenske liste in politična društva pa prosimo, naj izrečejo o tem predlogu svoje mnenje.
LISTEK.
Povest starih pisem.
Spisal Šandor Gjalski. — Poslovenil — or — (Dalje.)
■
In v tem je bila zapreka v ljubezni mladega Ivana Deligjorgjeviča z njegovo Lojzo. On je bil cesarski častnik, oče njegov je bil slavni avstrijski general — dve taki zapreki, ki jih ni mogel premagati Lojzin oče. Iz pisem se spozna, da je Ivan, šele ko se je drugič mudil v domovini prišel ,do tega, da se približa devojki in se ž njo spozna, ter začne ljubav, ki mu je donesla - srečnih in velikih časov, ona velika ljubav, koja bi gotovo dru-• gače ne mogla nastati in se razviti, ko v onih heroičnih dneh na početku devetnajstega veka in na početku romantične dobe.
Pisma in zapiski dovolj jasno govore o žaru in nežnosti te ljubavi, a
tudi tradicija je ohranila o njej isto. Srečni so bili osobito dnevi, ki sta jih preživela na deželi, kjer je posestvo Lojzinih roditeljev bilo v bližini posestva Ivanovega očeta. Ivan zares niti tam ni mogel in ni smel v hišo Kle-menovičovo. Poskušal je, da si pridobi pristop, ponižal se je celo do moledovanja, ali Klemenovič bil je trd in nikakor se ni dal preprositi ne od žene ne od sestre. Pisma nam pričajo, da s tem ni zabranil ljubavi svoje hčerke. Ona je včasih hotela, da se zaupa očetu in mu vse pove, pa da si izprosi pri njem milosti in dobrote. No — Ivan nikakor ni hotel. V enem lističu najdemo o tem sledove. Tu jo zaklinja, naj opusti svojo namero in jej piše: „Ti moraš očeta svojega poznati. Ni on kak navaden človek, ki bi se takoj omehčal radi nekoliko prelitih solz in prošenj. On je trd, odločen, poln volje in moralne sile. Tako mi ga vsi opisujejo in pravijo, kar enkrat sklene, da ga nihče več ne more od tega od-
vrniti. In če te tudi silno ljubi, če si tudi njemu najmilejše dete — on se niti tebi ne uda! Poznam jaz to — naposled i jaz sem takšen, ako Bog da!--
On ne bo nikdar dovolil, da pride cesarski vojak v njegovo obitelj. k temu še vojak, kateremu je tudi oče isto, in to proslavljen vojnik cesarski. Ako mu torej rečeš, da me ljubiš in me želiš poročiti — njegov odgovor na to bo, da te bo spravil začasno v samostan, ali če ne v samostan, ker je prosvitljen in revolucijonarec, tedaj pa najde on gotovo kako drugo varno mesto, kjer te pred mano skrije. Potem pa bi vsa moja osnova v vodo padla — in midva bj v istini bila razločena'1.
Njegova namera odgovarjala je nravi in duhu one iunaške generacije, ki so jo francoske vojske po celej Evropi odgojile. Ivan Deligjorgjevič je bil v istini junaški in podvzeten mladenič, dasi je bil zraven nežen — mehka in čuteča duša, nagnjena i po-
eziji i resni misli. Med dedovo korespondenco s« nahajajo i njegova pisma, ki vsa pričajo, da je mnogo čital, ki govore o mnogem razmišljanju in gotovo o finem čuvstvovanju. Ali tudi ta pisma kažejo, da je bil že v prvi mladosti odločen, neustrašen in nekoliko nagnjen — ako že ne pustolovini, pa vsaj nečemu, kar Francoz tako dobro izraža s svojo besedo: „aventure"'.
Ko je torej uvidel in konečno do cela uveril, da nikakor ne pridobi zase Klemenoviča, je v oni romantično-he-roični dobi po duhu svojega časa odločil, da si Lujzo s silo osvoji. Iz enega lista, katerega je malo prej pisal dedu, vidi se, da je premišljeno stopil na delo, da pa računa tudi zavsem zanesljivo na duhovniško pomoč, ker je Klemenovič bil sovražen v krogih svečeništva radi svojih brezverskih nazorov in očitnega nasprotja proti duhovnistvu. In res, ko je moral radi izbruha vojske k armadi, je vzel devojko in jo s seboj peljal, pa je našel duhovnika v okolici^
se to ne zamore v enem dnevu izvesti. Tu treba časa in takta. Glavna stvar je, da je nova vlada, podprta ne kakor do sedaj od zgoraj, ampak od spodaj od naroda, ter krene na pravo pot. Kako bode novi vladi to mogoče pravi ,.Novi list" svetujoč hrvatskim politikom: ,.. . . eno potrebo vidimo že sedaj in ta je neizogibna. In ta je ta-le: da se nekateri ljudje starejše generacije, ki se zbirajo v taboru hrv. stranke prava, otresejo nekih preživelih navad, in prav tako, da se nekateri ljudje mlade generacije, kateri se zbirajo v taboru napredne stranke, po--stavijo še bolje na stališče realnih potreb današnje Hrvatske.'1
Vnanje dežele.
—	Srbska vlada je trdno odločena varovati čast in neodvisnost države v carinskem boju proti Avstro-Ogrski. Pogajanja niso čisto pretrgana ampak samo počivajo do jeseni. Zahtevam grofa Goluchowskega, da bi se Srbija formalno obvezala, kje in kakšne kanone in strelivo naj kupi, se ne bode mogla vdati nobena srbska vlada ker bi to pomenilo konec srbske samostojnosti. Do jeseni je še časa dovolj, da se položaj temeljito spremeni in da Goluchowskega diploma-tična modrost dozori bodisi v njegov triumf — ali pa v blamažo. Vsekako si bode srbska vlada prizadevala dobiti nove poti za izvoz svojih poljedelskih pridelkov in živine ter bode. kakor vse kaže, te poti in tudi odjemalce našla drugod. V tem jo podpirajo Bolgari in tudi ogrska vlada, čeprav ta ne očito. Da so pa Ogri boljši politiki nego grof Goluchowski je brez dvoma, da je nadalje v njih interesu, da se na Balkanu osnuje mogočna zveza gospodarsko in politično združenih držav, na katere se bode neodvisno Ogrsko opiralo ter se z njimi zvezalo — je še bolj jasno, zato je upanje našega grofa na konečni triumf njegove diplomatane modrosti kaj majhen in da ne bode še večih ne-prilik nakopal Avstriji na vrat. bilo bi dobro, da ga naposled pošljejo v „tako zasluženi pokoj'1.
—	Bolgarski narod ne more več brzdati svojega ogorčenja proti grškim banditom, ki že leta rohne in divjajo, požigajo in koljejo starce, žene in otroke po Macedoniji. Ti grški divjaki pustošijo bolgarske in kuco-valaške okraje po Macedoniji, hujše in krvo-ločnejše nego so v nekdanjih časih delali Janičarji; Evropa pa mirno gleda in ne stori ničesar, da bi prave zločince ukrotila in kaznovala. Vsa delavnost evropske diplomacije obstoji v tem. da pišejo nepotrebne note turški vladi, da jej dajejo naloge, kako naj
preustroji svojo upravo v Macedoniji. da pošiljajo doli po par žandarjev, ki ne morejo nič pomagati. Pravi hudodelci pa niso ni Turki, ni turška vlada — ampak Grki, ki pod izgovorom narodne in verske propagande že leta in leta počenjajo največja grozodejstva po Macedoniji, katero bi radi na ta način pridobili za svojo „kulturo". Bolgari se branijo kakor se morejo, in če se proti banditu, banditski postopa je pač naravno. To pot so nastali pa nemiri proti Grkom v Plovdivu in po drugih mestih na Bolgarskem. Narod je konfisciral grške cerkve in hotel prognati pope in grško prebivalstvo, pa ^bolgarska vlada je posegla vmes, pozaprla nekoliko Bolgarov ter napravila mir. Trajnega miru pa ne bode, dokler se Grkom ne stopi energično na prste ter jim da lekcijo, kakršno zaslužijo. Evropska diplomacija naj pa ne zgublja časa s pisanjem praznih not turški vladi, ki je najmanj kriva na homatijah v Macedoniji, naj rajše poveri Bolgarom mandat, da napravijo mir v deželi in obračunijo z Grki,' ako si „velevlasti" tega ne upajo.
—	Na Ruskem si prizadeva ministrski predsednik Stolypin pridobiti kolikor mogoče uglednih liberalnih mož za svoje ministrstvo — pa do sedaj b^ez uspeha. Nikogar ne mika „vladati" na Ruskem, Stolypin obljublja in zatrjuje, da hoče storiti vse, da da narodu svobode — in zemlje in da mu izpolni vse želje, v kolikor je to pametno in- potrebno, hoče pa, kar je pa tudi po sebi umevno, da se mu z upori, punti, štrajki in podobnim rovanjem ne preči reformnega delovanja. Je li še čas za reforme na Ruskem in ali bodo zamogle te vstaviti splošno revolucijo — je veliko vprašanje. Želeti bi bilo pač.
—	Nemškemu cesarju se je naposled posrečilo pregovoriti svojega ujca, angleškega kralja, da ga obišče. Oba vladarja se snideta sredi t. m. na gradu „Friedrichshof" pri Hamburgu. Nemški vladni krogi in njih glasila se vesele tega. kakor velike diplomatane zmage ter sanjajo o blagodejnih posledicah tega sestanka za oba naroda. No. to so prazne sanje in prazne besede. Sestanki vladarjev imajo dandanes le redkokdaj več nego oseben pomen — veliki proti narodi določajo sami smer svoje notranje in vnanje politike, ustavni kralji in cesarji pa dandanes samo kraljujejo, vladajo pa zastopniki naroda potom parlamentov odgovornih ministrov. — Razmere med Anglijo in Nemčijo ostanejo zato tudi po nameravanem sestanku nespremenjene.
Svetovno-politični pregled.
Uradni list je 1. t. m. objavil cesarsko naredbo temeljem katere je cesar iz svoje moči določil kvoto za celo leto in sicer do 30. junija 1907. Kvota je ostala nepremenjena, razmerje med Avstrijo in Ogrsko ostane isto tudi glede kritja vzajemnih troškov skupne države. Višino te kvote določajo v normalnih razmerah ustavnim potom delegacije; ker je pa bilo v obeh državnih polovicah v zadnjih letih ustavno življenje prekinjeno, moral se je vladar posluževati svoje pravice ter iz svoje moči določati višino te kvote. Letos je to storil vladar v zadnjič, tako trde oficijozna glasila, v bodoče se bode vse to vršilo normalnim ustavnim potem. H kratu zatrjujejo dunajski oficjozi. da se bodo začele septembra meseca razprave o pogodbi z Ogrsko z zastopniki obeh vlad ter da je avstrijski ministrski predsednik za trdno sklenil, da bode vlada, kateri je načelnik to pot storila celo delo brez vsega polovičarstva ter podvrgla temeljiti reviziji ves kompleks medsebojnih odnošajev obeh državnih polovic ter vse tudi na novo utedila. Naša vlada je baje za trdno odločena varovati naše koristi in Ogre prisiliti, da se obnovi pogodba, ako se to sploh še zgodi pod nam ugodnimi in sprejemljivi pogoji! Glavna stvar je. da Ogri vedo. da stoji avstrijska vlada in z njo vsi avstrijski narodi na stališču, da nam ni na tem ležeče, pogoditi se z njimi za vsako ceno. ampak da nam je ločitev ljubša nego za nas škodljiva pogodba. To so pač možke besede, tolažilne obljube, več nego hvalevredni nameni, upajmo, da jim bodo jeseni sledila tudi primerna dejanja.
— Na Hrvatskem je navdušenje veliko, da se je narodu naposled posrečilo izvojevati si v resnici narodno vlado ter tako temeljito pomesti Kuenovščino iz dežele. V svojem veselju nad uspehom pa ne zabijajo velike in težke naloge, katero ima rešiti nova vlada, nov sabor in ves narod. „Narodni list" piše: Nova vlada ima pred sabo težko nalogo, da pomete silne smeti, katere je pustila Khuenov-ščina za seboj. Treba zopet vpostaviti spoštovanje do ustavnih pravic, treba izruti plevel korupcije in štreberstva. treba varovati gospodarske koristi dežele ter zagotoviti napredek, treba revidirati državnopravne odnošaje z Ogrsko v tem smeru. da se popolnoma zavaruje samostalna individualnost Hrvatske, z eno besedo, treba izvesti program reške resolucije ter hrvatskemu narodu osigurati samostalni politični, kulturni, financijelni in v obče gospodarski obstanek in napredek. Seveda
ki je še isti večer blagoslovil Ivanov zakon z Lujzo.
Nikdar se ni moglo prav zaznati, kako se je zgodilo, da je Ivan zamudil priti k svojemu polku, ki je pred njegovim nastopom službe odkorakal. Gotovo je zgubil mnogo časa. ker ni smel radi svoje romantične ženitbe naravnost in javno potovati, temveč se je moral klatiti po postranskih potih. V vojskinem času pa. ko je bojazen in sumnja prva pomagateljica opreznosti in varnosti, prinese tako skrito potovanje sto in sto neprilik — pa tudi pogibelj. Vrh tega je še slast in razkošje prvih zakonskih dni učinila, da je hitel težje in počasneje v vojsko. Bila je tudi v tem težkoča. ker en del naše hrvatske kraljevine ni bil v rokah Francozov, moral se je torej na daleč ogniti najravuejsemu potu in siueri. Ali vojaško sodišče in to še v vojskinem času — z vsem tem ni računalo, gospoda v regimentu se nato še ozirali
niso. Ivan bo stavljen na listo beguncev.
Na svojo nesrečo ni se takoj pri prvi avstrijski četi prijavil, želeč morda ravno k svojemu regimentu in ne vedoč za svojo proskripcijo. Tako se je že žuril v službo, da je sedaj že celo potoval po krajih, zasedenih od sovražnika. Ali usoda je hotela, da pride ta srečno, brez neprilik mimo, dasi so sovražne čete bile povsod in vsaki kotiček zastavile. Ivan se jim je vešče ognil in srečno zopet dospel v kraj, ki je bil v rokah cesarske vojske. Tu ga vstavi prva cesarska četa, ki jo sreča. Bil jim je sumljiv mlad mož z miado ženo na vozu. ki pride od sovražne strani. Ivan je mirno šel pred glavarstvo. Čisto mirno je prej poučil ženo, da krene v kako gostilno ob bližnjem tirolskem gradiču in ji obljubil, da pride čez nekaj časa zopet k njej nazaj.
Ali zgodi se vse drugače. Ivana
pritirajo pred visokega častnika, v katerem je spoznal svojega rojaka in očetovega krvnega neprijatelja. Nikakor namreč ni mogel ta rojak oprostiti generalu Deligjorgjeviču, da je pred njim postal general, vitez reda Marije Terezije in baron. Oni strašni madež v življenju naših ljudij je tudi njega ugrabil, pa je trpel zares grozne muke radi Deligjorgjevičeve sreče.
Ko je čul Ivanovo ime, bilo mu je. kot da drži dolgo zaželjen plen v rokah. Čisto ugodno mu je prišlo, da je mogel takoj v prvem trenutku postopati z Ivanom kot z beguncem. No
—	kaj se more še več držati na generala, čigar sin je ubegnil iz vojske. In ne povprašujoč dalje, dal je takoj sestaviti in sklicati vojno sodišče. Da
—	Bože moj. česa li ne more ljub^ zavist naših ljudi!
K tej krivdi begunstva so dodali še krivdo ogleduštva. Tako so raztol-mačili Ivanov srečni prehod čez okraje.
Dopisi.
Iz Sevnice. Pač nepozaben ostane dan sevniške šolske veselice, dne 29. julija. Vsi činitelji so zvršili svoje naloge vestno in vzorno! Skrb-ljeno je bilo mladim in starim za krepčila duševna in telesna. Za prva gre hvala in častno priznanje vzor- j nemu šolskemu vodstvu in sploh vsem : učiteljskim močem, katere so s požrtvovalnim in napornim delom izvežbale j šolsko mladež nepričakovano dobro. , Divili smo se ubranemu petju nežnih j otroških grl, naslajali se na vrloi vspelih telovadskih proizvajanjih in * mladinskih igrah. Iznenadilo nas je i dovršeno igranje „Treh kraljev" in j deklamacija „Berača". Hvaležno občin- ' stvo je z burnimi „živio" sledilo posameznim točkam sporeda ter navdušeno i pozdravljalo učiteljstvo in mladino. I Vse priznanje gre tudi zidaninostski j godbi pod spretnim vodstvom g. kapel-j nika Koruna. Točka za točko, komad! za komadom se je sviral z vedno • enako preciznostjo in točnostjo od treh popoldan do poludvanajstih v noči. j Zidanmostska godba ima osigurauo pri- j hodnost! Ne mala zahvala pa gre tudi j požrtvovalnim Sevničanom, od načel-J nika krajnega šolskega sveta, vrlega« g. župana in častite duhovščine, pa ] do tržnega čuvaja. Vsi so po možnosti ! prispevali z darili in tekmovali v lju- ■ beznivosti do završka slavnosti! Taka prirejanja šolskih veselic so najlepši j dokaz narodne žilavosti in narodnega ] zavedanja! Vivat sequens!
Iz Gotovelj. Dne 24. julija je po vinorejskih delih občine Gotovlje in okolice Ponikva toča prav občutno 1 oklestila vinograde, in tudi druge sadeže. Tukaj že dalje časa ni bilo : kake pomenbne toče, dasi naše vinske griče od severa in zahoda obdajajo 1 visoke gore, katere ohlade zrak, in že od nekdaj se je rada nad našimi griči skuhala nevarna toča, katera je potem še' dalje po Savinjski dolini a pobila. Važen izmed naših gričev je najvišji vrh Gradišče, 459 iu nad morjem, med tem ko je uro od dalj® Žalec in Gotovlje 237 m. kjer je : poprečna mera za spodnjo Savinjsko j dolino. Vrh Gradišče pa je tudi izmed J vsega gričevja na severu najbolj proti J sredi Savinjske doline pomaknjen, tudi i so ob njegovih rebrih in okolici naj- j boljši vinogradi. Vsled te lege Gra- j dišča so naši posestniki spoznali, da bo na tem griču, če se ustanovi J strelna postaja, najboljša obramba 1 proti toči. In res so, kar vsi potrjujejo, I z velikim uspehom velik del Savinjske ■ doline toče s streljanjem obvarovali. V zadnjem času je pa postava zahtevala preureditev strelnih postaj in je a
zasedene po sovražnikih. Za te krivde pa so vzeli celo za dokaz, da je potoval z ženo, hoteč baje tako prikriti svoje zločinske namene.
Ni ostal nikak sled kakih izjav J Ivanovih. -7 On svoje žene ni več 'M videl. Drugo jutro po razstanku ž njo bil je mrtev. Obsodili so ga na smrt.
Nikdar se ni moglo prav zaznati, kaj je ž njo bilo. Izginila je. Govorili so eni, da je zblaznela; drugi zopet, da se je strmoglavila skozi okno. ko je j zvedela za nesrečo — no. kaj zaues-^j ljivega in stalnega ni znal nihče od vseh povedati, ki so se po vojski vrnili v domovino. Od nje pa ni nikjer sledu. Prijatelji so se mnogo trudili, da zvedo kaj zanesljivega; bilo je celo upanje, da se najde — ali vse zaman — samo oni snopič pisem je mogel ded zbrati in ohraniti.	(Konec prih.)
tudi tukaj prepovedala streljanje. Bojazen pred točo in uspehi streljanja prejšnjih let so tudi naše posestnike napotili, da so z velikimi stroški strelišče po zahtevi postave popravili, da je bila tudi uradno kot zanesljiva potano. Marljivi posestniki so torej _j[>et letos potrebni denar za smodnik "brali, ki ga je občina Gotovlje, katera je tudi 10 kron priložila, na deželno oskrbništvo smodnika poslali. Deželna oblast pa namesto, da bi nam kmalu smodnik poslala kakor poprej, je pustila povpraševati od Poncija do Pilata in nas s tem ovirala v streljanju, dasi je občina naznanila, da je postaja od okrajnega glavarstva že pregledana in potrjena. To je bilo torej krivo, da nismo mogli o pravem času streljati, ker smo smodnik prejeli šele po kritičnem dnevu, namreč tri mesece potem ko smo poslali denar.
Vsem, ki stè torej za strelno postajo na Gradišču kaj darovali, bodi povedano, da se je ves denar res porabil za smodnik in da se letos zato ni streljaio, ker še od oblasti nismo smodnika prejeli. Zanaprej bo pa tudi ta nedostatek odpravljen, ker sedaj že ve deželna oblast, da imamo pravico do znižane cene smodnika in do streljanja proti toči na naši strelni postaji. Za stroške je letos primanjkljaja 1610 kron, kateri bi se pokril, če bi še oni darovali, kateri so dozdaj samo obljubili. Vsi računi ležijo v pregled pri posestniku Mihaelu Joštu v Go-tovljah, oziroma tudi pri Filipu Be-neteku v Zalogam. O uspehih streljanja in o računih strelne postaje, bodemo pa zanaprej vsako leto v „Domovini"' poročali.
Gornjegrajska čitalnica je priredila svojim članom, njih rodbinam in svojim prijateljem dne 29. idija 1.1. veselico na prostem. Prvotno je bila veselica namenjena za prejšnjo nedeljo, ali radi neugodnega vremena morala se je preložiti.
V	prijaznem Kolenčevem gozdiču se je nabralo že precej ljudstva, ko ob 3. uri popoldne prikorakajo izletniki iz trga. Godba zasvira veselo koračnico in v trenutku je bilo vse animano. Pevsko društvo je zapelo več mošlrih in nekaj mešanih zborov. Ve-selima pošta je imela mnogo dela, tako, da so v kratkem času bile razglednice v prid „Celj. sokolskega doma"' razprodane. Izborno termalno pivo in pristno vinsko kapljico je točil g. Šarb. Dobivala so se razna mrzla jedila. Največjo radovednost pa je vzbujal tolsti janjec, kateri se je pekel na dolgem ražnju po bosanskem načinu. Za posladkat pa je sladčičar v ne-iolžno beli obleki ponujal razne stadiale. Ljudstva se je nabralo prav veliko število in je v moralnem ter v gmotnem oziru veselica prav ugodno se izvršila.
Proti večeru so je družba v dolgi vrsti — na čelu godba — podala nazaj v trg. kjer so se izletniki v gostilni g. Šarba in v gostilni g. Filača izborno imeli.
Želeti je, da priredi „Čitalnica"' še kake izlete, ki bi že naj obnesli tako vrlo kot tokratni!
Omenjamo še, da ima „Čitalnica"' sedaj svojo sobo v novem posojilničnem oslopju, kjer lahko nemoten čitaš vse tažnejše slovenske časnike. Letos ustanovljena knjižnica šteje še okoli 200 knjig.
V	Gornjem gradu slavi ta-mošnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda svojo dvajsetletnico. Ker je to sedaj edina podružnica v celem gornje-grajskem okraju je pač Meleti, da jo vsi zavedni in dobromisleči gornjesa-vinjčani vrlo podpirajo. Zadnja leta je podružnica dremala. Letos so jo nove moči zbudile k novem delavnejšemu
življenju. Nabralo se je precej denarja in je podružnica postala pokroviteljica družbe.
Dne 5. t, m. to je v nedeljo se priredi v proslavo dvajsetletnice primerna veselica v gostilni in na dvorišču gostilne gospe Trobajeve. Pevsko društvo zapoje nekaj pesmic, godba bo svirala, vesele koračnice .in igrala se bode priljubljena igra: „Bob iz Kranja"'. Letos ni mogoče prirediti večje veselice, zato pa odbor upa, da se bode vsak zaveden rojak rad udeležil tega slavlja. Skromno sicer hočemo slaviti dvajsetletnico, a toliko bolj presrčno in neprisiljeno.
Začetek veselice je ob 5. uri popoldne. Vstopnina za sedež 1 K,stojišče 50 vin. Posebna vabila se ne razpošiljajo, sicer pa je vsakdo dobro došel. Kdor pa nikakor ne bi mogel priti, naj pošlje primeren denarni prispevek •kot vstopnino. Naša prepotrebna družba sv. Cirila in Metoda skrbi za slovensko deco, zato jo podpirajmo.
Dne 5. avgusta vse v Gornjigrad.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Za izlet „Celjskega Sokola" v Št. Ilj v Slov. goricah se vrše velikanske priprave, saj pa bo to tudi narodni praznik, kakoršnega še ni bilo v Št. llju. Kdo bi se ne zanimal za kraj, za katerega se je bil skozi 20 let tako ljut boj. Zato pa bo tudi vsak narodnjak z veseljem se udeležil tega izleta, ker bo imel prijetno zavest, da pomaga s svojo soudeležbo proslaviti može, ki so neustrašeno stali v tem boju za slovensko posest. Opozarjamo še enkrat vse udeležnike, da se odpeljejo celjska društva v nedeljo ob 1. url 36 minut z brzovlakom. Na veselo svidenje v Št. llju! Na zdar!
—	Politično društvo „Naprej", daje naznanje: Z ozirom na zadnje vabilo na izvanredni občni zbor političnega društva „Naprej" dne 16. t. m., opozarja odbor, da smejo nastopati pri istem kot govorniki samo članovi. Zaradi tega poziva odbor vsakega nečlana, ki misli pri tem velevažnem zborovanju govoriti, da ne zamudi poprej pristopiti k društvu kot član. »
Gel je, 2. avgusta 1906
odbor.
—	Kdo bode glavni davkar v Celju J Iz Celja: Kakor je že poročal vaš list, šel je tukajšnji glavni davkar g. Ig. Mlakar v pokoj. Čuje se, da aspirira na to mesto zloglasni — tudi tukaj dobro znani — davkar v Ljutomeru, gosp. Duller. Mož le-ta je eden najbolj prononsiranih vsenemških uradnikov na Spodnjem Štajerskem. Tega bi nam ravno še manjkalo v Celju! Vidimo ga te dni prav intimno občevati z Rakuschem i. dr, Celjani bodo sigurno vse mogoče storili, da ga dobe v svoje osredje. Torej: caveant con-sules!
—	Mesto nadučitelja na slovenski ljudski šoli v Brežicah je razpisano; prošnje - je treba nasloviti do 26. t. m. na okrajni ' šolski svet v Brežicah. Poživljamo slovenske učitelje, da se mnogoštevilno oglasijo; istotako opozarjamo merodajne faktorje, zlasti deželne poslance „ da se pravočasno potegnejo zato, da se to velevažno mesto zasede tako, da bo zajamčena vzgoja otrok v slovenskem duhu.
—- Slovenski znak obstoječ iz lipovega peresa s cvetjem v naravnih barvah le eden cvet s tremi glavicami je belo - modro - rdeč, je dala napraviti znana narodna tvrdka Uršič & Lipej v Brežicah. Znak je jako ukusno izdelan z emaila. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
Eden znak stane 1 K; pri večjih
naročilih se dovoli znaten popust. Naročajo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič V Lipej v Brežicah ob Savi. Slovenci! Narodni sovražniki nas vedno bolj in bolj pri-pritiskajo, tuji naval grozi preplaviti naše pokrajine. Bolje nego dosedaj moramo ponosno povdarjati vsepovsod „Slovenec sem"! Pokažimo se Slovence vsepovsod, s slovensko govorico, s slovenskimi šegami, s slovenskimi znaki! Segajte pridno po slovenskih znakih, nosite jih ob vsaki priliki, zlasti na potovanju!
Odbor za slovenski znak.
Brežice, 1. avgusta 1906.
—	V brežiškem okraju kandi-duje za deželni zbor namesto pokojnega Žičkarja državni poslanec dr. Korošec.
—	Imenovanja. Sodni tajnik Oto Pirner, državnega pravdnika namestnik Olivier vitez pl. Stähling v Gradcu. Dr. Franc Kočevar pl. Kondenheim v Celju in dr. Maks Goriup v Gradcu so imenovani sodnimi svetniki ter je poslednji prestavljen h kratu v Arnfels. Okrožni sodnik dr, Karol Mayer v Trbižu je imenovan sodnim svetnikom in okrožnim predstojnikom.
—	Požar. V ponedeljek popoldan je zgorela hiša Martina Jegriča z Pavlove vasi občine Pišece. Škode je blizu 1600 K. Vzrok požara pa ni znan.
—	Strela je ubila. Iz Pameč nam pišejo: Protečeni petek je pri nas silno bliskalo in grmelo. Žanjice so žele pšenico in strela je udarila v sestro gospodarja župana, Apolonijo Uršej, ki se je takoj mrtva zgrudila. V nedeljo je bil pogreb, katerega se je veliko ljudstva udeležilo.
—	Maturanti iz leta 1881 c. kr. učiteljišča v Mariboru slavijo dne 8. avgusta t. 1. tam svoj spominski dan, odkar so stopili v javnost. Zvečer dvorana Gambrin — tovariški zabavni shod ob 8. uri. Dne 9. avgusta obisk grobov — zajutrk v Kamnici — slikanje — skupni obed ob 1. uri popoldne v Mariboru — ogledovanje mesta — odhod. Vsi tovariši in njih učitelji so prijazno vabljeni. Tovariški rodoljubni pozdrav. Za odbor: A. Porekar.
Kranjsko.
—	Žalostne šolske razmere v
Ljubljani. V „Našem listu" piše nekdo: Pregledoval sem letošnje poročilo o mestnih ljudskih šolah v Ljubljani in konštatirati moram žalostno dejstvo, da je med 3056 šolskimi otroci ljublj. slovenskih ljudskih šol celih 15 (petnajst) Nemcev in med 688 onih nemških šol 238 slovenskih otrok, torej več kot tretjina. Slovenska javnost naj razsodi, kdo so izdajalci slovanske stvari, ali onih 7—10 akademikov, ki imajo tehtne vzroke, da posečajo v Pragi, češki prestolici. nemške šole, ali pa stariši onih 238 otrok, ki obiskujejo v slovenski prestolici takozvano „Städtische deutsche . .." in puščajo, da se otrokom vceplja kal germanizma. Žal, da nimam pri roki poročil o šulferajnski šoli v poslopju c. kr. višje realke in o Hutovem zavodu, sicer bi lahko navedel še nekaj zanimivih dat.
—	Domžalska nemška šola. Iz Domžal se nam piše: „Schulvereinsko" šolo je obiskovalo tekom nekaj let povprečno čez 40 učencev. Vsled tega so vložili Ladstätter in tovariši prošnjo na deželni šolski svet, naj bi postala ta šola javna. Da bi pa to tem lažje dosegli, pripomnili so, da prepuščajo brezplačno šolsko sobo sedanje nemške šole in pa tudi vsa učila. To prošnjo in predloge je pa poslal č, kr. okraj, šolski svet v Kamniku tuk. krajnemu šol. svetu, naj izrazi svoje mnenje o
tem. Obenem se je pa obvestil tudi o tem občinski odbor. 23. julija se je vršila seja. Ker so Nemci izkazali za šolo 40- godnih otrok, se krajni šol. svet ni mogel protiviti tej zahtevi, pač pa je stavil take pogoje, da domžalski Nemci še ne bodo imeli tako kmalu svoje javne nemške šole, in sicei : Ponujana šolska soba se sprejme. Ker bi bila pa ta enorazrednica javna, mora imeti šolski voditelj postavno predpisano stanovanje. Zato pa zahteva krajni šolski svet, naj prosilci (Ladstätter in tovariši) preskrbe tudi stanovanje voditelju in sicer za vedno. Kadar se ti pogoji od Nemcev sprejmo, pa se krajni šol. svet ne bode protivil ustanovitvi nemške šole.
—	Mahrova trgovska šola je završila letos svoje 71. šolsko leto. Na njej se je šolalo do danes 12.505 učencev. Ta nemški zavod uživa dobro ime daleč na okrog ter dobiva svoje gojence iz vseh slovenskih in tudi drugih jugoslovanskih dežel. Tako je bilo letos na gremijalni trgovski šoli 20 Nemcev, 96 Slovencev, 4 Hrvatje, 1 Srb in 2 Italjana. Privatna trgovska šola je štela 134 učencev; po narodnosti je bilo od teh 15 Nemcev, 50 Slovencev, 17 Hrvatov, 20 Srbov, 29 Italijanov, 1 Francoz, 1 Grk in 1 Rumunec. Te številke pač jasno govore, da imamo že skrajno potrebo trgovskih šol, a menda ni še upanja, da bi jih dobili.
—	Ustreliti se je hotel 61 letni knjigovez Josip Novak, stanujoč na Poljanski cesti v Ljubljani. Ljudje so slišali iz njegovega stanovanja štiri strele in takoj obvestili reševalno društvo in policijo. Prišedši na lice mesta, so našli vrata zaklenjena in so jih morali s silo odpreti. Novaka, ki je bil precej vinjen, so spravili na magistrat, da se je prespal. Povedal je, da se je hotel usmrtiti, ker nima dela, a se mu je vselej roka tako tresla, da je krogla sfrčala mimo glave. Novak je preje spisal pismo, v katerem se poslavlja od Poljan z besedami: „Bog te obvari skopi svet!"
—	Legar v zavodu Salezijancev na Rakovniku. Bakterijologična preiskava vode iz vodnjakov na Rakovniku dognala je, da je voda vseh vodnjakov prav sumljiva, osobito se je v vodi dvoriščnega vodnjaka našel b^cil legarja. Vse že takoj začetkom epidemije podane zdravstvene odredbe se strogo izvršujejo in po mestnem fizikatu ' strogo nadzorujejo. Vodnjaki so vsi uradno zaprti in se dovaža voda iz mestnega vodovoda. Tudi delavci pri zgradbi svetišča so pod zdravstvenim nadzorstvom, ker so do 14. ju-ljja tudi dobivali vodo iz zavodnih vodnjakov in je mogoče, da se tudi med njimi pojavijo slučaji obolenja. Večina začetnih slučajev je že v popolnem okrevanju, vendar je obolelo v zadnjem tednu še nekaj gojencev in štiri osebè uslužbencev na Rakovniku. Od začetka epidemije do danes je obolelo v zavodu 36 oseb, od teh je umrl v soboto 161etni uslužbenec Ivan Mahne. Ker se je zabranila vsaka na-daljna uporaba vode, ker jo je smatrati kot edini vzrok legarja in ker se tudi vse druge varnostne odredbe strogo izvršujejo, upati je, da ta hišna epidemija kmalu preneha.
—	Otrok utonil. V Zgornjem Prekarju pri Brdu je utonila l1/2 letna hči posestnice Ivane Kovic v mlaki pred hišo. Vzrok tega je mati sama.
—	Zopet otrok zažgal. 5 letni sin Franca Tršana v Sv. Valburgi pri Kranju je zažgal domačo hišo in hlev. Zgorelo je poleg tega tudi 210 K denarja. Skupne škode je 3000 K.
—	Neznanega utopljenca so našli v ponedeljek dne 30. julija zjutraj v Savi pri Zagorju. Na sebi je imel samo čevlje, srajco in hlajše z narobe obr-
njenimi praznimi žepi. Utopljenec je precej močne postave v starosti krog 30 let. Ranjen ni drugje, kakor na glavi nekoliko. Nihče ne ve, kdo je, odkod je in kako je prišel V Savo. V Zagorju nikogar ne pogrešamo. Najbrž ga je Sava prinesla od kod drugod. Pokopali so ga 31. julija na zagorskem pokopališču.
•— Osebni promet na bohinjski železnici je zlasti ob nedeljah veli-kansk. Vsi vlaki so prenapolnjeni. Iz Trsta samega se je odpeljalo preteklo nedeljo po tej progi nad 3200 oseb, iz Gorice pa 1500. Naj bi se domačini pravočasno pobrigali za korist in dobiček, ki ga jim bo prinašala nova železnica, sicer pridejo tujci, ki bodo vse pritegnili na sebe.
—	Direktna zveza med Trstom in Dunajem na bohinjski železnici. Ravnateljstvo državne železnice naznanja, da bode upeljalo na bohinjski železnici i azun že obstoječe zveze med Prago in Trstom ter Monakovem in Trstom direktno zvezo med Dunajem in Trstom, skozi Amstetten, Beljak, Trbiž. Jesenice .in Gorico. V ta namen bode priklopljen brzovlaku št. 1 in 2 voz I. in II. razreda. Vlak bode odhajal z Dunaja 9. uri dopoldne ter dospeval v Trst ob i. uri 20 minut. Iz Trsta pa bode odhajal vlak 3. uri 5 minut popoldne ter dospeval na Dunaj ob 7. uri 50 min. zjutraj.
—	Strela je udarila v torek v hlev Ivana Gorjanca v Orehku pri Kranju in ga upepelila do zidovja. Zgorela je tudi krava. Škode je 3000 kron. — V Dorfarjih pri Kranju je udarila strela v kozolec Mihaela Za-kotnika, da je pogorel z vso vsebino do tal. Škode je 1600 K. — V Kostanjevici je udarila strela v konjski hlev gostiluičarja Franca Keržišnika in ubila konja Antona Zalokarja iz Dob, dočim je drugega konja težko poškodovala. — V Ograda pri Ru-narskem na Notranjskem je ubila strela 62letnega Matijo Tonica iz Nove vasi pri Logatcu.
—	Ogenj. V Dolu pri Sori so otroci zažgali Tomčev kozolec. Ker je bilo suho vreme in je pihal veter proti vasi, vnele so se hiše, katerih je pogorelo 5, štiri gospodarska poslopja ter trije kozolci. Na lice požara je prihitelo prvo gasilno društvo iz Sore in mnogo pripomoglo z gasilnimi društvi iz Stare in Škofje Loke ter iz Pirnič, da ni pogorelo 7 nadaljnih hiš. Sedaj se je izkazalo, ali je bilo potrebno gasilno društvo v Sori ali ne. „Slovenec" in „Domoljub" sta je hotela na vsak način udušiti in hujskala ljudi proti njemu, samo zato, ker se ni hotelo vpreči v klerikalen politični voz.
—	Iz Mojstrane poročajo, da je 1. t. m. dr. Gödel iz Judenburga ponesrečil na Mangartu. Hotel je po'steni na severni strani, spodrsnilo se mu je in je padel v globočino, kjer so ga našli strašno razmesarjenega. Truplo so prenesli v Belopeč. Gödel je hotel najti novo pot na Mangart, zašel je pa v skalovju in ponesrečil.
—	Subvencije za obrtne nadaljevalne šole. Obrtna nadaljevalna šola v Šmartnem pri Litiji je dobila državne subvencije za pretečeno leto 1000 kron, ona v Toplicah-Zagorju pa 810 kron.
—	Nova posojilnica. V Šmartnem pri Litiji sd pred kratkim ustanovili posojilnico.
—	S tira sta skočila v nedeljo popoldne dva voza tovornega vlaka na bohinjski železnici med postajama Podbrdo in Huda južna. Vsled tega so imeli vsi vlaki velike zamude.
—	Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda.. Logatec, 2. avgusta. Tajniško poročilo družbe sv. Cirila in Metoda omenja, da so med letom iz-
stopili iz odbora Ivan Hribar, dr. Milan Hribar in Zlogar. Na priporočilo ormoškega učiteljskega društva je bil v vodstvo poklican kot učiteljski zastopnik Anton Porekar, katerega pa ni bilo nikdar k seji. Na novo se je ustanovila ženska podružnica v Žalcu. Podružnic je 152 od katerih je pa 64 ne vedno delavnih. Mnoge mečejo društvene objave kar v koš. Poročilo poziva podružnice k delu. Po pravilih bi bile lahko podružnice tudi učilnice naroda. Podružnice naj širijo vedo in omiko, pa bodo dobile simpatije in prispevke. Čisti dohodek družbe brez posojila je v zadnjih dveh letih za 13.000 K večji dohodek pri podružnicah za 8000 K. Zavodov ima družba 17, 11 otroških vrtcev. Oe bi bili večji dohodki bi bilo treba nujno ustanoviti v Trstu še šest paralelk, šole v Studencih pri Mariboru, v Gradcu, Borovljah, Železni Kaplji. Nov slovenski zavod je v Mariboru: slovenske pa-ralelke na dekliški ljudski šoli. V preteklem letu se je ustanovil družbin pokojninski zaklad za družbino učiteljstvo. Tako, si bo družba lahko zagotovila dobre učne moči. Poročilo poziva, naj vsak član pomaga po svoji moči zagraditi naše geografiške meje z živo mejo: s slovenskimi narodnimi šolami.
Logatec, 2. avgusta. Poročilo blagajnika Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je po odstopu dr. Hribarja notar Hudovernik, omenja za preteklo poslovno leto 57.833 K 53 vin. dohodkov 56.762 K 55 vin. stroškov, prebitek 1070 K 98 vin. Prispevki podružnic znašajo 24.239 K 91 vin. darila občin, posojilnic in društev 3286 K 24 vin. darovi Mohorjanov 509 K 80 vin. razni darovi 2593 K 63 vin. dohodki iz družbinih, nabiralnikov 61 K 2 vin. zbirke časnikov 6229 K 62 vin. dohodki iz prodaje družbenih vžigalic 4000 K, dohodki iz prodaje družbene kave 2636 K 56 vin. dohodki iz prodaje družbinega pralnega mila 42 K 50 vin. družbinega šampanjca 236 K, družbinih valčkov 230 K družbinih peres 60, družbinih knjig 612 K 6 vin. šolskih knjig in učil 1200 K 66 vin. družbinih znakov 219 K, družbinih poslopij in posestev 576 K dohodki narodnega koleka 4075 K 97 vin. volila 1836 K 48 vin. itd. — Stroški šolstva v Trstu znašajo: deška šola 10.761 K 72 vin. dekliška šola 6180 K stroški šolstva v Št. Rupertu ob Veli-kovcu 5850 K, na Muti 1713 K 46 v. v Tržiču J522 K, na Savi in Jesenicah 1696 K 74 vin. v Celju 848 K, v Mariboru 1068 K, v Rojanu pri Trstu 1715 K 68 vin. pri Sv. Ivanu pri Trstu 1281 K 33 vin. v Škednju pri Trstu 741 K 33 vin. v Rocolu poleg Trsta 1386 K 34 vin. v Pevmi pri Gorici 927 K 84 vin. stroški vodstvene pisarne 3432 K ,91-vin., stroški narodnega koleka 295 K 68 vin. itd.
Logatec, dne 2. avgusta. (Ob pol 2. uri popoldne.) Kompromisno izvoljeni v odbor: Svetek, Hudovernik, Verhovnik, Svetina, Črnagoj. dr. Mrhar; za nadzornike: Mešič, dr. Ravnikar, Povše, župnik Pavli č, Majaron: za razsodnike: Kalan, Vedernjak, Šavnik, Triller, dr. Tominšek. — Po skupščini banket, popoldne veselica.
Koroško.
—	Y Špitalu na Dravi je bil v
ožji volitvi izvoljen nemško - narodni (deutschvölkisch) kandidat s pomočjo socijalnih demokratov, krščanski soci-jalec je propadel, krščanski socijalci upajo, da bodo že pri prihodnjih volitvah zmagali, če se poprimejo agitacije.
Primorsko.
—	Jadranska banka v Trstu.
Kakor znano, je izvanredni občni zbor delničarjev dne 6. majnika t. 1. sklenil povišati delniško glavnico od 1 na 3 milijone kron. Na podlagi tega sklepa izda za sedaj „Jadranska banka" 2500 delnic a 400 K, t, j. 1,000.000 K nominala. Ker se je že pri ustanovitvi banke prijavilo veliko večje število interesentov. nego jih je bilo mogoče zadovoljiti, smatrati je sedanje povišanje nekako kot zakasnjeno prvotno emisijo. In da tedaj „Jadranska banka" vse one subskribente, ki pri prvi emisiji niso dobili zaželenega števila delnic, zadovolji in odškoduje, je določilo novim delnicam kurz al pari to je 400 K za vsako delnico. Starim delničarjem se pri tem priznava pravica prvenstva, (opcije) da namreč na podlagi vsakih 3 starih delnic lahko podpišejo po dve delnici nove emisije. Ker je prav zelo želeti, da bi se tudi pri sedanji emisiji udeležil v izdatni meri slovenski kapital, opozarjamo svoje cenjene čitatelje in pričakujemo, da bodo poleg zelo ugodnega emisijskega kurza v prvi vrsti dosedanji vspehi Jadranske banke privabili pričakovano številv slovenskih subskribentov. Prijave na nove delnice se sprejemajo z današnjim dnem, to je 1. avgustom po-čenši do 15. avgusta t. 1. Pri sub-skripciji se ima plačati za vsako delnico 100 K kot prvi obrok in kavcijo, ostanek pa do 15. septembra t. 1. Prijave se sprejemajo pri družbeni blagajni v Trstu ulica Nicolò Machiavelli 10 ter v Ljubljani pri „Ljubljanski kreditni banki". S tem opozarjamo slavno občinstvo na velevažni slovanski denarni zavod, ki mu je zagotovljena najlepša bodočnost, in ki ima kot nekaka centrala v Trstu, prvem in najvažnejšem trgovskem emporiju avstrijske države — eminentno nalogo, prevzeti v družbi z ostalimi slovenskimi in hrvatskimi bankami vodstvo in posredovanje trgovine vobče, zlasti pa slovenske trgovine. Vzpričo tega važnega momenta je tedaj, kakor že po-udarjano, čez vse želeti, da se tudi naš slovenski kapital na Štajerskem, ki ima nasproti industrijskim in zlasti bančnim podjetjem vsled znanih dogodkov veliko in splošno ne-zaupljiost ift ki leži v večini naložen in preveč mrtev v mnogoštevilnih hranilnicah in posojilnicah, engažira v delnicah „Jadranske banke". Tudi naše posojilnice, hranilnice, naši trgovci in naši industrijalci naj bi brez vsakih predsodkov vstopili v krog „Jadranske" klijentele in prekinili svoje laške in druge zveze. To je njih dolžnost, kakor bode tudi po drugi strani „Jadranski banki" v ponos, čim večje in čim bolj bode rastlo število slovenskih klijentov in interesentov.
—	Smrten padec. Na parniku „Alba" v Lloydovem arzenalu v Trstu je padel 191etni Natalij Vukasovič z jarbola na krov in bil na mestu mrtev.
—	Za trgovce in obrtnike.
„Edinost" vabi slovenske trgovce in obrtnike, naj bi se naselili v Kopru, kjer je veliko Slovencev, a ni tam nobenega slovenskega trgovca in obrtnika. Ker je okolica vsa slovenska, bi slovenski trgovec in obrtnik dobro shajala in bi ondotni Slovenci gotovo ne polnili žepov ošabnim Italijanom.
—	Državni poštni avtomobili na Krasu. Poštna uprava namerava vpeljati tudi na' Krasu poštno avto-mobilno vožnjo. Ti avtomobili naj bi vozili med Štanjelom in Dutovljami, med Štanjelom, Komnom in Nabrežino ter med Štanjelom, Komnom, Kostanjevico in Biljami.
—	„Trgovsko in obrtno društvo" za Goriško je poslalo vladi energičen protest proti vmešanju goriške „Trgovske in obrtne zbornice" v
spor o napisih na goriškem kolodvoru. Prav tako!
—	Državni poštni avtomobil na Krasu. Kakor smo čuli, namerava poštna uprava vpeljati tudi na goriškem Krasu poštno avtomobilno vožnjo. Ti avtomobili naj bi vozili med Štanjelom iu Dutovljami, med Štanjelom. Komnom in Nabrežino in, ako smo prav razumeli, tudi med Štanjelom, Komnom, Kostanjevico in Biljami. Poštna uprava se je te dni v tem pogledu že obrnila do prizadesih občin, do katerih stavi glede vzdrževanja cest razne pogoje.
—	Canale—Kanal, Auzza—Avče. Še vedno strašijo laške spake po postajah v Kanalu in Avčah: Canale — Auzza, pa še celo na prvem mestu. To je škandal, to je stalno žaljenje Slovencev na njih rodnih tleh! V čistih slovenskih občinah, .pa taka laška nesramnost na postajah. Županstvi naj nikar ne odnehata, in poslanci naj se pobrigajo, da se odpravi ta škandal. Kako se Lahi v Gorici branijo slovenskega napisa! Kakor v zasmeh Slovencem pa stojijo na čistih slovenskih tleh laški napisi. Če bi se predrznila vlada v kakem nemškem ali laškem kraju postaviti poleg domačega tudi slovenski napis, joj, to bi bil krik in vik, postajo bi naskočili in napis spraskali dol! ^lovenci pa le mirno gledamo ter se zadovoljujemo s tem, da nas srce boli pri pogledu na žaljive in izzivajoče laške napise! Kdaj bo konec sloveče slovenske potrpežljivosti?!
—	Zakonski mož užigalec. Alojz« Lasič iz Vrtojbe, star 58 let, prišel je v soboto v stanovanje svoje žene, od katere živi ločen, in ki stanuje na Gradu št. 13, ter zahteval ' od nje denarja, katerega pa mu ni hotela m tudi ni mogla dati, ker si mora z lastnimi rokami služiti živeža. Radi tega je pograbil Lasič za petrolejko, zlil petrolej na posteljo ter jo zažgal. Klicanju na pomoč uboge žene prihiteJ/ so sosedje, katerim se je posrečilo pogasiti ogenj, Ki je napravil škode 50 kron. Ko so ga privedli na policijo, se je hotel Lasič na vse mogoče načine izgovarjati, kar mu pa ni pomagalo. Dali so ga pod ključ.
—	Izseljenci. S parnikom „Gerty" zjedinjenega avstrijskega paroplovnega društva odpeljalo se je 31. julija 150 izseljencev v Ameriko. V Palermu se jim pridruži še večje število tovarišev. 1
—	800 slabih in nezrelih me-lonov je tržni komisar v Trstu zaplenil ter ukazal vničiti, da bi je ne vtihotapili na trg.
—	Po nedolžnem so dolžili Marijo % Malalan iz Opčin, da je umorila novo- 1 rojeno dete ter jo tudi zaprli: toda ' pokazalo se je, da ni ona storila tega hudodelstva in so jo izpustili. Sedaj išče policija pravo mater, ki je morda tudi hudodelnica. Vbogo Malalan so pa „dobre" sosedinje spravile po nedolž- i nem v ta grozen sum.
SvetoYne vesti. I
— Socijalno-demokratično delavstvo na Dunaju je sklenilo po- ' staviti si svoje gledališče. Osnovalo se £ je v ta namen društvo za zgradbo in vzdrževanje prostega narodnega gledališča, katerega člani se obvezujejo plačevati po 90 v ali 1 K 40 v na mesec. ; Ko bode društvo imelo 1000 članov, bode podjetje osigurano. Ni dvomiti na tem, da bi zavedno in po naobrazbi hrepeneče dunajsko delavstvo ne za-moglo osnovati ter tudi vzdrževati svojega gledališča, saj bode imelo v njem najjzdatnejše sredstvo za širjenje svojih nazorov. Po vzgledu socijalnih demokratov se bodo ravnali bržkone tudi , krščanski socijalci, samo s to razliko, da bodo ti iskali zaveznikov in pokro- ì
v najvišjih krogih,- dočim so rti le nase in na svoje moči. Xesto Heb na Češkem je od-katolikom dvorano, v kateri so imeti katoliški shod. zborovalci prisiljeni poiskati drugo dvorano foeje. Ta strankarska zagri-vzbudila v katoličanih veliko zlasti proti Vsenemcem, ki hebskera okraju prvo besedo. Nesreča v planinah. Pisate-idele Schreiber in dijak Walter der pala sta na Brenniugzinken Gospodično so takoj našli esli v bolnico, dijaka še iščejo, jec Baumgartner je bil zašel v t Tennenškem gorovju. Šli so t ter ga tudi po dolgem iskanju našli in ga prenesli v bolnico 'en. — Berolinskega Schulzen-ki se je zgubil v Karwendel-gorovju, ne morejo najti, čeprav i več dni iščejo. Bržkone je padel prepad.
Mož obesil ženo. V Veliki
je Josip S o 1 i č obesil svojo /eno. Prišel je pijan domov, ženo, da mu je. ukradla denar, 'pomočjo hčere iz prvega zakona 1 na rokah in nogah ter jo na sil na kljuko v stropu. Tako je visela 12 ur. a osvobodil jo je njen otrok iz prvega zakona, ko našel v tem mučnem položaju, je umrla! Soliča pa in njegovo so zaprli.
-	Zaloga žita zgorela. V Ko-
^n so v petek zgorela skladišča Ludovika Baleka. Razun lese-materijala lastnika so zgorele pšenice tvrdke bratov Schwarz ) s - V a s a r li e 1 y a, cenjene na ikron, in zaloge čresla dunajske fischi & sin. Škode je 200.000 ti je pa z zavarovanji pokrita. L~''ije pomagalo tudi vojaštvo.
-	Reka Nil je edina velika reka, v svojem toku od 2400 km
enega pritoka.
-	Kitajskega jezika, oziroma sorodnih narečij, se poslužuje tretjina vsega prebivalstva naše
lje' s
—	Busko državno žezlo je iz "»ga zlata in dolgo 90 centi-
. Med drugimi njegovimi okraski 'rubinov in 15 smaragdov. j-Žirafa je edina žival, ki ne plavati, čemur je v prvi vrsti njen predolgi vrat. Vs ka druga se more, ako je prišla v globoko , vsaj vzdržati na površju.
-	Guatemala* republika v Sred. eriki. ima od vseh civiliziranih A meče število slučajev smrti, amreč 41 na 1000 ljudi. V Novi Ze-diji odpade na 1000 ljudi le enajst aih slučajev.
—	Iz ljubosumnosti ustrelila je "a moža gostilničarka Pusch na aju. Ko je v svoji pisarni sedel pri
i, je prišla, mu nastavila revolver ij na vrat in ustrelila. Mož se takoj mrtev zgrudil. Živela sta v ih prepirih. Zadnji čas je baje eia. da je mož svoji ljubici nekje ižini najel sobo. da bi lažje ž njo
Beligrajka — mohamedanka.
Jelemgradu se je te dni govorilo poroki, kakoršne že zdavna ni bilo kaj. Hči bivšega ministra Steve Poto se je omožila s Turčinom Rajf-om, uradnikom turškega odposlan-a, prestopivši prej na mohamedansko o. Ponočni obred je izvršil turški ža v tamošnji mošeji.
—	Petroleja so leta 1904 izvo-iz Batuma 9,881.096 zabojev in 8.186 kositarjevih posod.
—	Letna uporaba kavču ga sedaj vsej zemlji 60.000 tunelat v vred-
350 milijonov kron.
—	Velik požar je uničil 2 tretjini mesta Lezajsk v Galiciji. 200 hiš je pogorelo, 2000 prebivalcev, večinoma ubožnih, je brez strehe.
—	Črnogorski denar. Kakor javljajo iz Cetinja, pride v kratkem v kneževini v promet novi drobiž iz bakra in nikla. Drobiž od 1, 2, 5 in 10 para je bil baje kovan na Dunaju.
—	Draga knjiga. Med najdražje tiskane knjige spada psaltir, ki sta ga leta 1459 tiskala Just in Scheiter. Ta knjiga je iz velina in je bila tiskana v samo 20 izvodih. Za 12 izvodov se zna še dandanes, kje da se nahajajo. Leta 1844 je bil en iztis te knjige prodan za ceno 125.000 kron. Leta 1904 je neki frankfurtski antikvar kupil en iztis tega psaltir ja na javni prodaji v Kodanju za 100.000.K.
—	21 milijonov metuljev. Srbska vlada daje nagrado učencem osnovnih šol, ki love metulje. Tako so učenci do sedaj ulovili 21 milijonov metuljev, ter je ministrstvo izplačalo učencem kakor nagrado po 20 para za vsakih 500 metuljev. S tem je storjeno mnogo za drevje in za poljedelske sadove.
—	Trije veliki alpski tuneli. Tunel Moncenis, katerega gradnja je trajala od 1857 do 1871 je dolg 12.233 metrov, in je 1295 metrov nad morjem. Tunel je stal 75 milijonov.
S. Gothardski Tunel je dolg 14.884 metrov, je 1155 metrov nad morjem. Gradili so ga od 1872 do 1887; stal je 67 milijonov.
Simplonski tunel: gradili so ga od 1898 do 1905, dolg je 19.803 metre, je 705 metrov nad morjem; iz njega teče gorka voda 1300 litrov na sekundo, stal je 80 milijonov.
V obrambo.
V zadnjih tednih se je pečalo hkrati kar troje slov. listov z mojo osebo. Slovenec me je pohvalil, za kar mu prav nič nisem hvaležen; če sem ravnal prav, sem storil le svojo dolžnost in ne potrebujem zato nikakoršne hvale. Narod pa me je slikal v štirih dopisih kot zagrizenega klerikalca, hinavca, ter mi očital, da se potegujem z vso vnemo za ponemčenje naše šole, da obrekujem svoje kolege, da privatno poučujem po hišah in" zaradi tega zanemarjam svoje dolžnosti v šoli, da se zaletavam v svojega šefa. da se bodo odkrile razne moje pege ter da sem nekolegijalen sebičnež, čegar ravnanje bi lahko imelo sodnijske posledice.
Ker se ta očitanja dotikajo moje osebne in stanovske časti in bi vteg-nila vzbuditi dvome o mojem dobrem imenu, hočem pojasniti celo afero, kakor je v resnici, čeprav me je z ozirom na ugled svojega stanu sram, boriti se zoper zavratne napade lastnih tovarišev, katerim nisem nikdar ža-lega storil.
Res sem v lokalnej konferenci, kjer se je sklepalo o tem, se li bodo otroci naše šole spremili v cerkev in nadzorovali tam med izpraševanjem ob navzočnosti keezoškofa, izjavil, da jih bodem peljal v cerkev jaz, če drugi ne marajo tega storiti. A posegel sem v razgovor še le tedaj, ko so se drugi tovariši že odločno izjavili proti in ko je g. vodja sam dejal, da nima prav nič proti temu, če se hoče kedo žrtvovati za ta posel. Nisem tedaj z nadutim vedenjem svojim še le jaz povzročil odpora drugih kolegov. Nisem peljal otroke v cerkev zato, da bi se razodel kot zagrizenega klerikalca; oziral sem se le na svojo stanovsko in vestno dolžnost, na vljudnost in takt, na otroke in na tiste, ki nam jih pošiljajo v vzgojo. — Niti klerikalcem niti kate-rejkoli drugi stranki se nisem metal v naročje ali celo pod noge; res pa sem tuintam občeval s katerim znancem ali prijateljem duhovskega stanu, ne da bi bil koval z njimi naklepe zoper svoje tovariše; to občevanje bodem ob priliki nadaljeval tudi v prihodnje in ne bodem nikogar vprašal dovoljenja. A klerikalec sem v tej aferi postati moral, ta označba je bila tako potrebna, kakor rudeči prt v španski areni, zakaj drugače bi list ne bil odprl svojih predalov kaj čudnim in za naš stan malo častnim izbruhom
dolgo pripravljenega in komaj pritajenega srda mojih nasprotnikov. — Nikdar se nisem potegoval za vpeljavo nemškega učnega jezika v višje razrede naše šole. Pač pa sem — pred dvema letoma (!) namreč, v lokalnej konferenci nasvetoval. naj bi se samo v V. razredu poučevala še zgodovina ali pa kak drug predmet nemško, ker bi našim učencem večja spretnost v nemščini ob prestopu v srednje šole v trgovino ali obrt nikakor ne bila na škodo. Posebno pa sem povdarjal. da bi morda potem naši okoliški kmetje raje pošiljali svoje otroke k nam mesto v nemške šole, kamor jih v tolikem številu pošiljajo sedaj z izgovorom, da se pri nas premalo nauče nemško. Resničnost navedenih dveh slučajev iz naših konferenc zamore v slučaju potrebe potrditi g. vodja Armin Gradišnik.
Svojim tovarišem se nikdar nisem hlinil. najmanj pa celjskim, tem sem bil še preveč odkritosrčen. Ti celjski tovariši, sicer v prihodnje ne bodo imeli prilike, pritoževati se nad mojim hinavstvom. Ob birmi sem namreč s svojim ravnanjem toliko „zapostavil"' stanovski ugled, da so vsi moji tukajšnji tovariši pretrgali z menoj vsakoršno oačevanje, pozdravljanje etc. in to tudi na ulici in pred otroci. Ne bodemo si torej več prišli blizu, kar bode za mene vsekako le koristno.
Očitajo mi, da sem"sebičnež. Ali. če sem zaradi tega sebičnež, ker ne nesem vsake pruslužene krone sproti v g'ostilno, marveč se trudim prav od zore do mraka, da bi utrdil svojim hčeram lastni dom in jim s primerno izobrazbo Qsigural bodočnost, no tedaj imajo častivredni moji nasprotniki enkrat prav. — Kar se tiče mojega petnajstletnega službovanja v Šaleškej dolini, mi pač ne morejo niti pošteni moji tovariši, niti kdo drugi očitati kaj slabega v kakoršnemkoli oziru. Med nami tovariši je vladala pač drugačna ljubezen in sloga, kot tukaj v Celju. Radi smo obiskavali drug druzega in preživeli smo v prijateljskem občevanju i ač mnogo veselih ur. S ponosom lahko rečemo, propalice, ki bi iz zasede javno blatile tovariše, ni bilo med nami. Pač bodo moji nasprotniki lahko čisto zadovoljni. ako bodo kedaj odhajali iz Celja na istem glasu, kakor jaz iz Šaleške doline. — V svojega šefa se nikdar nisem zaletaval, ne v listih in ne drugače, marveč sem izvzemši slučaj ob birmi vselej do pičice vstrezal njegovim odrebam. Pač pa lahko izpriča marsikdo, da sem trditev, napadi na mojo osebo se vrše pod Gradišnikovim pokroviteljstvom, odločno zänikaval in povdarjal, takšno podlo, zahrbtno početje je pač preostudno mojemu šefu. Saj je ravno on takrat, ko me je kot novodošlega v konferenci pozdravil, posebno povdarjal: „Lahko bodemo kedaj tovariši različnega mnenja; toda taka nasprostva se naj opravljajo stvarno in nikdar osebno! Kar bodemo govorili, naj ostane med nami. On, ki je pisal v zadnji štev. Popotnika te le lepe besede: Često se po časnikih in in drugod razpravljajo stvari, ki bi kolegijalno in taktno morale ostati lepo med nami. V časnikih se včasih učiteljeva oseba izpostavlja in smeši. Takemu početju se moramo solidarno postaviti po robu", bi bil pomagal plesti svojemu podrejenemu kolegi trnjev veuec k petindvajsetletni« trudapol-nega dela, ki jo obhaja ravno letos?! Čudno je le to in značilno za našo toliko hvaljeno organizacijo, da se častivredni moji nasprotniki ne ravnajo po besedah g. Gradišnika. — Zaradi svojega privatnega pouka nisem zanemarjal svojih šolskih dolžnosti in za-raditega tudi moji razredi niso zaostali za drugimi v napredku kako v vzgoji, kar mora na željo potrditi tudi g. vodja Gradišnik. K privatnemu pouku se nisem nikjer vsiljeval in nobenega izmed svojih kolegov ali koleginj izpodrinil. Pač pa je ravno moj privatni pouk vzbudil mnogo, mnogo zavisti in jeze. Zatorej sem moral postasti klerikalec, hinavec, nemčur etc. samo le zato, da bi se vbilo mnje dobro ime, in mi odvzel zaslužek. Glede mojih „peg" in grožnje, da bi moje ravnanje vtegnilo imeti sodiške posledice, pa tukaj javno in odločno poživljam svoje nasprotnike, da vprizorijo v najkrajšem času dotične ovadbe pri sodišču oziroma da javno in odkrito povedo in s svojimi podpisi podkrepijo, kar vedo količkaj nečastnega zoper mene. Zahrbtna, brezimna suraničenja in ovadbe pa bodem odslej preziral popolnoma in 11 < 11 i < ; i
mirno vestjo javnej obsodbi zlobne obrekovalce. ki tako brezvestno sramote čast in ugled svojega stanu — črno jim bodi lice!	M. Levstik.
V Celju, dne 2. avgusta 1906.
Sprejme se takoj
Stenograf-strojepisec
za odvetniško pisarno. — Ponudbe pismeno na upravništvo „Domovine" v Celju. (-121) 3-1
Sprejme se krepak
ncettcc
(422) poštenih starišev v usnjariji 3—1
v
T. Sentak na Vranskem.
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 12-6
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod „15305 Gradec" poste restante.
Prostovoljno
! dražba
ramčev in štalaž za sušenje hmelja, vinskih sodov, zabojev za žito in drugo, ter raznih drugih stvarij se bode vršila v
nedeljo, 5. avgusta U
ob tretji uri popoldne
v hiši štev. 6 v Žalcu.
Kuharica
W priletna in samostojna, ki je izvežbana v kuhanju za gostilno in dom, sprejme se takoj pri
FWTC SG0QML £j»towtt.
deček
poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v uk pri (413) spodaj stoječi tvrdki. 3—3
Karol Cimpei>šek
trgovina z mešanim blagom. Laški trg (Štajersko).
Trgovskega
omočil i ka
eventuelno tudi proda-jalko, sprejme takoj tvrdka AND. ELSBACHER
v Laškem trgu (Štajersko).
I F. Sevčik I
(puškarvLjubljanilt?!
ins«
fi o a
* >-•>:<	>>T'a ^T* i 'X	>> >x ^T'* »T* >
(418) 2—1
Sprejme se takoj
iz boljše hiše ZSL
krojaško obrt pri
JOSIPU HOČEVAR, CELJE
KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 5.


Trgovina
že dolgo let, dobro. idoča, z velikim prometom v sredini Savinjske doline na lepem prostoru blizo farne cerkve, se da s 1. Januarjem v najem ; zraven je tudi veliko skladišče, in krasno (401) lepo stanovanje.	o-4
Naslov pove Upravništvo Domovine.
Guiaril Citte.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
mr* Vsakih 14 dni vozijo 1*1 Trst-New-York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana
Slomšekove ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: PANNONIA, ponedeljek 6. avgusta 1906. CARPATHIA, ponevi)	deljek, 9. avgusta 1906.	44
771
v najboljšem stanju, je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Kje, pove
uprav. „Domovine".
(417) 3-2
-p; trs>
S«°J'<
s P » ° „ IH.S3C
^esf&s
- s < «
= C J «N
¥ O g.® £ PB»
i!|
l::ES.g
p :: trx.
Podpisani priporoča svoj narodni hotel „TRIGLAV" ob kolodvoru — z najlepšim razgledom na jezero — slavnemu občinstvu posebno potnikom in izletnikom. Pripravljenih je 22 sob za prenočišče.
JAKOB PETERNEL.
(404) 2-2
m
d..
L
Beiman
n
inee o/d.
Ces. kralj, prlvil. tov. za kav. sui. 16 grud. 1880, it. 13120.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo najtopleje
pravi : Francko v: pridatek k kavi
kot najboljši kavni snrogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagreb n.
Varstvena znanik»-
D. X 7871 Mz; 061.
J. «r. L. '
ANTORI BETZ
izdelovatelj patentiranih W šolskih tabel -m na BREGU pri Celju
se priporoča slav. šolskim svetom in p. t. učiteljstvu za izdelovanje novopatentovanih
šolskih
tabel
Da zamorem naročilo pravočasno izgotoviti prosim gg. učitelje, da mi naklonijo v najkrajšem času svoja naročila.
Ponarejalce zgoraj omenjenih šolskih tabel bodem sodnijsko preganjal. (402) 3-1
i rgoVina s p< jen, pisalnimi risalnimi pol žčinanti
prodaja c. kr. šoli knjig in igralnih
Zvezm tpgovii
u
priporoča
kancelijski. konceptni, pisi dokumentni, ministrski. ===== in barvani papir.
Maini ogenj liompiju Boriandoli (Confetti) Sen Willi Popin seroijete
jVinäliHi frMtfčti peresa tablice pertstu'Ki gobice radice črnili
TrgoVsHe Hi
v vseh velikostih črtane, z eno i kolonama, v papir, platno, gradi, usnje vezane.
OdjentalneHnf
po raznih (««ab.
JlajVečja zali Vseh tisHoVin
šolske svete, učiteljstvo. župnijske« okrajne zastope. užitninske zastop« nilnice. posojilnice, odvetnike, i — in privatnike.
Lastna zaloga i( zvezkov in risani
papirnate Vreče
nalnih tovarniških cenah. 4
pečatnik nete. (Sieg ken) za ui privatnike izvršujejo se v najkrajšem (a|
Jtatnbilje
Dopisnice
ametne.pok ske in s cveti odnaipriproi do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poei Zavitke za urade v vseh veliko:
Ceniki
za tiskovine in pisari potrebščine so brezp na razpolago. -
Trgovci in preprodaja imajo izjemne cen«
£< Priznano dote kligi. © Solin intociitfl
MMMMW
poštenih stari-šev s primerno šol. izobrazbo
sprejme takoj

Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
3/4 ure od Celja ob okrajni cesti, obstoječa že nad 100 let, je poleg posestva, novo zidane liiše in gospodarskih poslopij naprodaj. Naslov se izve pri (39-2) upravništvn tega lista. 3-3
Man beachte die Fabrikmarke.
NTeJiapasq/iDen je in
V Singer Co. Nähmaschinen Aot.Ges. vzorna
■———~~~ konstrukcija
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja ==
Singepjevi šivalni stx>oji so na največjih svetovnih razstaVah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica dražba šivalnih strojeV
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-30
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
if'^^taM^ji Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
o	BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9	Š
c	TT"	.)
o	sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; —	g
C	vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto,	g
£	— Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov	g
£	do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih.	g
&	Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel	g g bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52-31
c-	9
ŠOŠTANJ
istotako izg'otovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2-40 m. v zalogi je zgotovljeno pohištvo, ■^ßf
v velikosti do 1-50, 1-60, 1 70, 180,	ÄTÄ.
9 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. *
priporoča svojo veliko zalogo QXTp'lJ' popolnoma izgotovljenih .-. v	'
Zoper ogenj i« ta Varne blagajne iti šivalne stroje lepite pri meni najceneje
kakor mtatiliiice na roko in gepelj, čistilnice (pajkle), slamoreznice, mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi
najvspešnejše poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi kakor z navadnimi 6 ljudi. ..........
TraVerzè, cement, železo za Vezi, ceVi iz Hatnensiine, strežna lepenKa, jejalKe in VodoVodne naprave

Lastnik: Konzorcij lista „Domovina* Tisk „Zvezne tiskarne" v Celjn
v


Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali spi oh vsake vrste tehtnic.
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor
izršila -ätoiKI...______ •	,	' tndi zidarska <iela z jamstvom dobrega
izrsila. Stedilna ognj.sca .mam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.	' PolJnbno napelje bodisi v
najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor
mostiče,vželezne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle
VSAKOVRSTNE ZELEZNE OGRAJE Ä »A^-flMa/ft ÄÄ Š
okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča^fe"Vn^
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela
Priporočam se za obilno naročbo P° tOWa™«kih Cenah.
(19) 52 — 31
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Ivan Rebek,
mBSHSSBBSKBBISZi
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemš/ nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler.
jnžnoštajersKa hranilnica V Celjn
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-- Sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet, na =
Za občinska in korporacijska posojila v
Gorajigrad, Sevnica, Šoštanj,|Šmarje in Vransko pa od pet
na
(43) 50—29
ri in pol odst
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.