Poitnlna plačana v gotovinl (xkaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7"— za inozemstvo Din 20"—. RaČun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dnova objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 75. I Celje. petek 16. septembra 1932. I Leto XIV. Naša omladina (Po »Narodni Odbrani«: TUGOMER PREKORŠEK) (Konec.) Povojna pokolenja še vedno občutijo na sebi vpliv neprilik in posledic vojne. To se opaža tudi na omladini, opaža se razumska pomanjkljivos!:, nestalnost moralnih in etičnih načel, pomanjkanje domače, rodbinske in družabne vzgoje, politična nezrelosr, nestalnost, splošno šarlatanstvo, grabljivost, pohlep za de- narjem in nedostojnimi užitki, spolna razbrzdanost, izumiranje čednostii po- manjkanje volje ter odvisnost in ne- stalnost spoznanja. Vse to je ostalo kot gošČa, kot izmeček onega vojnega viharja, ki je s krvjo polil zemljo in uničil najboliša življenja. Ni torej brez vzroka kriza, ki jo pre- življa jugoslovenska omladina. Vojna vihra je pustila svoje sledove na vsem, tudi na povojnem naraščaju. Ako je to nedostatek, bolezen, ki jo pušča vojna za seboj, jo je treba pravočasno zdra- viti, kakor se zdravi boinik, z znanjem ¦¦^SBr' in zavestno, sistematično, metodično in korenito. Boinik nezavestno pričakuje zdravnika, pričakuje svojega vodnika, ki &a dvigne in odvede v riovo živ- Ijenje. Mi zelo dobro opažamo, kako na vseh straneh okrog nas polagajo naj- večjo pažnjo na omladino, na njo stalno vplivajo oni, ki vodijo in opravijajo drŽavo. Med tem ko se na raznih med- narodnih konferencah politiki in držav- niki kosajo v besedah o splošni raz- orožitvi, istočasno čujemo, da priporoča italijanski oredsednik vlade Mussolini, ki je v stalnem živahnem stiku z omla- dino: »Puška in knjiga — to je moja zapoved I« In puška pred knjigo. Isto delajo Madžari, Nemci, Francozi, pa tudi komunistična Moskva polaga vse svoje nade in upanje v komunistično sov- jetsko molodžež t. j. na Kom-so-mol. To pomeni: mladina je stalno najvaž- nejša skrb onih, ki vodijo in gradijo državo in zakone. Ti stotisoči in mili- joni omladincev bodo postalijutri ljudje, člani družbe, državljani, oni bodo stebri, nosilci in predstavniki družbe, hrani- telji in branitelji družine in naroda. Ker je tako, nastaja vprašan/e: kaj so dali starši in učitelji, kaj sta data dom in Sola, kaj državniki in država, kaj dru- štva in ulica, kaj javnost in književnost omladini, da bi jo imeli skupno, homo- geno, eno, idejno, nacijonalno, državo- tvorno? Ta omladina, razkosana in neurejena, moralno nestalna in brezbrižna, se bo še nadalje vrtela okoli osebnih in tre- nutnih koristi, uživanj in zadovoljstev, brez poleta, brez viSjih ciljev, brez ide- alov, če jo prepustimo samo sebi kot dečka, ki ga je napadla venerična bo- lezen. Lahko je s prstom pokazati na zlo, potrebno pa je dati roko v pomoč, nuditi leka. Ne more se samo o omla- dini govoriti, kadar se jo obsoja, ampak se mora govoriti tudi o onih, ki so krivi za to stanje. Vprašanje o omladini in krizi, ki jo preživlja, je vezano z vprašanjem rod- bine in zakona, v zvezi je z vprašanjem sole in pouka, z upravnimi oblastmi, z ulico in kinom, s kavarno in igra- liščem. To vpraSanje je rezultanta vsega tega niza komponent. Tu je treba za- Ceti kritiko omladine in njene krivde. »Kadar čujem o kakem mladeniču kaj izredno grdega in nedostojnega, kar se Često dogaja, čutim jaz kot mati potrebo, da obsodim njegovo ma- ter in očeta, učitelja, pa vse ostale . • . in šele potem njega, tega mladeniča,« tosobesede skrbne matere, ki je srečno vzgojila otroke sebi, državi in narodu. Vse, kar obstoji v prirodi, ima svoj namen, svoje racionalne in realne cilje. Te mora imeti tudi jugoslovenska omla- dina, ki v tem hipu kot kolektivna naciionalna enota sploh ne obstoji. Imamo skupno narodno državo, skupno upravo, skupno ustavo, zakonodajstvo, skupno vojsko in vladarja, toda nima- mo skupne nacijonalne duše. Milijone RADION ¦LLV\*ft*-Y r,-- •¦¦¦¦¦ -•¦¦¦¦ ., . .MM in".v JR 13-32 in preprosto kakor A-B-C ^RAZTOPI Radion v mrzli vodi iäKUHAJ- v raziopini perilo 20-30 minus aZPIRAJ periio najprej v gorki, potem v mrzli vodi Slovencev, lirvatov in Srbov, toda ne- znatno število Jugoslovenov. Pri omla- dini je treba v prvi vrsti ustvariti du- hovno edinstvo, ustvariti jugoslovensko dušo. lz njene sredine so izšli svoje- časno oni, ki so zažgali Evropo in ki so položili kosti in kri v temelje svo- bodne in ujedinjene Jugoslavije. Skozi desetletja pred vojno je imela omladina svoje vzore, svoje apostole, svoie ideale. Današnja nima nikogar, ona blodi raz- bita, se izgublja, pada, spodtika in ne- zavestno išČe svojega preroka in idejo voditeljico. Zato je razbitanepomembna. Prejšnja omladina je idealizirala Jugo- slavijo, svobodno, veliko, čvrsto, da- našnja bi jo morala realizirati, dogra- diti, učvrstiti. olepšati, da to velelepo duhovno zgradbo z vsemi bogastvi ene duhovne jugoslovenske kulture stavi nasproti materijalistični zgradbi zapada, kjer milijoni zaman prosijo dela in kruha. DOMAČE VEfTI d Vellka skupščina Družbe sv. Ci- rila in Metoda se je vrSiJa v nedeljo 11. t. m. v Slovenski Bistrici. Pri spre- jemu gostov je dopoldne izpregovoril v pozdrav g, dr. Pučnik, ki se mu je zahvalil prvomestnik CMD, vseučiliški profesor g. dr. Rado KuSej, nato pa je krenil slavnostni sprevod skozi gosti špalir šolske mladine in občinstva do mestne hiše, kjer je pozdravil goste ustanovitelj slovenjebistriške podruž- nice CMD, sivolasi g. dr. Urban Lemež. Potem je bil zaupni shod družbenikov v dvorani Okrajne hranilnice. Po krat- kem odmoru je prvomestri'k gospod dr. Kušej ob 1/213. otvoril veliko skup- ščino in v govoru med drugim pod- črtal zasluge slovenjebistriške podiuž- nice, ki slavi letos 40 letnico svojega delovania. Obširno poročilo o delo- vanju CMD od njene ustanovitve leta 1885. dalje je podal družbin tajnik g. inž. Mačkovšek. Zborovalci so sprejeli njegova izvajanja z velikim odobra- vanjem. Blagajniško poročilo je podal ravnatelj g. dr. Janko Kersnik. Nato so govorili poleg predsednika še gg. dr. Tavčar, dr. Lasič, dr. Kovačič in drugi o važnih obrambnih vpraSanjih in o bodočem delovanju CMD. Sledile so volitve. V družbenern vodstvu so ostali vsi dosedanji člani. Nadzorstvo je ostalo neizpremenjeno, le g. Majcna je zamenjal upokojeni gimnazijski rav- natelj g. Janko Zupančič. lzvoljen je bil tudi petčlanski odbor za izpremem- bo pravil, ki ga sestavljajo gg. Kušej, inž. Mačkovšek, dr. Lasič, dr. Sene- / kovič in visokošolec Iskra. Nj. Vel. kralju Aleksandru je bilo odposlana udanostna brzojavka. d 19. prlreditev Ljubljanskega ve- lesejma »Ljubljana v jeseni« od 3. do 12. t. rn.se je vrSila pod pokroviteljst- vom Nj.Vel. kralja in pod častnim prea- sedstvom ministra za trgovino in indu- stijo g. Ivana Mohoriča. Združevala je poslovni vzorčni velesejem s kultur- nimi in gospodarskimi razstavami. Indu- strijsko-obrtrii in trgovinski del vele- sejma je bil dobro založen, tako da je ni bilo pomembnejše produkcijske pa- noge, ki ne bi bila zastopana, seveda razen onih, ki za jesensko prireditev ne pridejo v poštev. Kupčijski uspdhi so povprečno prav zadovoljivi. Razstav- Ijalo je 274 tvrdk, od teh 25 inozemskih in sicer: Avstrija 13, Amerika 3, Nem- čija 5, Madžarska 3, Švical. Zanimanje javnosti za to prireditev je bilo zelo živahno, obisk vštevilkah izražen okrog lOO.OOO iz vseh delov države in iz ino- zemstva (ČSR, Avstriia, Italija, Nem- čija, Poljska, Švica, lndija, Amerika) Xili. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se bo vršil od 3. do 12. ju- nija 1933. d Nedeljen delovni Čas v državnih uradih. Vsi državni uradi z izjemo vojaSkih uradov, sreskih nhCelstev in policijskih uradov bodo imeli oxislej tudi v zimski dobi nedeljeno urado- vanje od 8. do 14. Boiba za nedelje- no uradovanje se je vräila zlasti iz dravske banovine in tudi minister dr. Albert Kramer je v vladi odločno za- stopal stališče nedeljenepa uradovanja, ki odgovarja interesom prebivalstva in uradništva. d Odkup predvojnega srebrnega denarja. Oddelek državnega računo- Vüdstva v finančnem ininistrstvu ob- javlia: Narodna banka v Beogradu in vse niene podružnice izvršujejo odkup pvedvojnega srebrnega denarja in pla- čujejo 2 50 Dm za predvojni srebrni dinar. Narodna banka odkupuje poleg dinarjev tudi perperje, krone, tolarje, nemške marke, ruske rublje in ostale predvojne srebrne novce, kovane po predpisih latinske konvencije. d Pohod. Due 10. t. m. je izSla v Liubljani prva številka »Pohoda«, ki bo izhajal vsako soboto. Odgovorni urednik je g. Miroslav Matelič. List se tiska v Učiteljski tiskarni. Letna na- ročnina znaša 40 Dm. Prva številka prinaša na prvi sirani pod naslovom „Kdo smo?" programatičen članek, ki je v njem med drugim rečeno; „Kon- čno smo mi vsi tisti, ki smo bill v lastni državi zapostavljeni in tudi pre- ganjani zavoljo svojega brezkompro- misnega jugoslovenskega mišljenja. Mi smo tisti, ki smo morali gledati, kako ogabni koristolovci zapravljajo naše narodno premoženje, kako izsesavajo našega kmefa in dela ca, kako po- ganjajo v zrak naše denarne zavode, da polnijo sebi svoja nenasitna žrela. Mi smo tisti, ki smo se združili v enem samem načelu : Ali naj bo Ju- goslavija ena edinstvena in nedeljena držuva, ali pa je sploh ne bo, ker bo izginila v krvi". dMotnje v želodcu !n Črevesu,§či- panje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, o- motičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franc Jožefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izborni u- činek, ki ga ima »Franc Jožefova« voda v svoji lastnosti kot mtlo odva- jajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah satikarjih in he- moroidalno bolnih. »Franc JoŽefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, dro- gerijah in specerijskih trgovinah. d Važno za one, ki iščejo delo! Opozarjamo na oglas tvrdke J. Kališ, Maribor, Trubarjeva 2, ki je objavljen v današnji številki. d Dunajska vremenska napoved za soboto 17. septembra: Po večini jasno, v kotlinah jutranje megle, ponoči hlad- no, podnevi toplo. Sedanje vreme bo trajalo še nekaj dni. Celje in okolica c ProraČuni mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno 1.1933. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Na podlagi § 52. zakona z dne 21. I. 1867, dež. zak. št. 7., se objavlja, da so od mestnega načelstva celjskega izdelani proračuni mestne občine celjske in nje- nih podjetij za upravno leto 1933. raz- položeni občanom na vpogled med na- vadnimi uradnimi urami pri tukajšnjem računovodstvu 15 dni in sicer od 16. do vključno 30. septembra. V tem času se lahko vlagajo pri mestnem načel- stvu morebitni pomisleki in morebitne pritožbe proti proračunom. c Celjski občinski svet bo imel prvo sejo po počitnicah predvidoma v petek 30. t. m. ob 18. c Glasbena Matica v Celju. Na glasbeni soli se je pričel redni pouk. Oni gojenci, ki se iz kakršnegakoli razloga niso mogli doslej vpisati, sto- rijo to lahko še do 1. oktobra. Pouk se vrši na željo bodisi popoldne ali pa dopoldne, kakor pač dopušča dijaku čas z ozirom na njegov urnik v javnem zavodu, ki ga obiskuje. To- liko v splošno pojasnilo na zadovna vprašanja. Pouk se vrši za vse i n- strumente na izbiro ter v s o 1 o- petju in teoriji« — Vse podrob- nosti glede šolnine in ostalih pogojev so na razglasni tabli na hodniku, Slomškov trg 10/1. mm . wäF** Stran 2. »Nova Doba« 16. IX. 1932. Štev. 75. c Izredna skupščlna gasllske župe žalske bo v nedeljo 18. t. m. ob 8. zjutraj v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu je pozdrav načel- nika, odlikovanje gasilcev ter poročila načelnika, poslovodje, tehničnega in sanitetnega referenta. c lz CPD. Prve pevske vaje v tej sezoni se je udeležilo lepo Stevilo lan- skih pevk in pevcev; pristopilo je tudi nekaj novih članov. Vendar smo po- grešali marsikoga. Odbor prosi vse te, da se sigurno udeleže druge pevske vaje vsega zbora, ki bo v petek 16. t. m. ob 20. v Narodnem domu. Ta večer se bodo sprejemali tudi še novi člani. Dobrodošli so zlasti vsi nekdanii pevci in pevke, ki v posiednjih sezo- nah iz kateregakoli vzroka niso sode- Iovali v pevskem zboru. Celjsko pev- sko društvo bo na običajnem prvode- cemberskem koncertu izvajalo veliko Sattnerjevo kantato »Soči« za soli, zbor in orkester; zato je točna udeležba vseh članov pri pevskih vajah nujno potrebna. c Francoski kružek v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor v petek 16. t. m. ob pol 18. v svojem lokalu v Narodnem domu z običainim dnevnim redom. Za slučaj nezadostne udeležbe se bo vršil pol ure pozneje, t. j. ob 18., drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Odbor prosi za Stevilno udeležbo. c Družabnl sestanek Korošcev. Celj- ski pododbor kluba Korošcev bo imel svoj družabni sestanek v soboto 17. t. m. ob 20. v restavraciji »Evropi«. c Smučarski klub Celje je preložil svoj redni letni občni zbor od sobote 17. t. m. na pondeljek 19. t. m. Občni zbor se bo vršil v pondeljek ob 20.30 v klubovi sobi v gostilni »Pri zelenem travniku«. c Cesto na grad bo okoliška ob- čina temeljito popravila. Prihodnji te- den bodo začeli navažati gramoz. Mestna občina bo dala na razpolago valjar. Popravilo te ceste je bilo že skrajno potrebno. c Celjska podružnica Društva jugo- slovensklh obrtnikov za dravsko bano- vino v Ljubljani bo ustanovljena na obč- nem zboru, ki bo v soboto 17. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Obrt- niki v Celju in okolici so bili doslej organizirani samo v Obrtnem društvu, ki si je s svojim delovanjem pridobilo mnogo zaslug za obrtništvo, sedai pa se namerava del obrtništva včlaniti v novi organizaciji. c Celjski akrobati bodo nastopili v soboto 17. t. m. ob 1920, v nedeljo 18. t. m. ob pol 11. dopoldne in ob 1930 ter v pondeljek 19. t. m. ob 19'30 v Celju. Nastopi se bodo vršili na žici, ki je že razpeta v Prešernovi ulici med magistratom in starim o- krožnim sodiščem. V nedeljo ob pol 10. dopoldne bo pred magistratom koncert celjske železničarske godbe, ki bo tudi igrala pri vseh predstavah. Občinstvu priporočamo, da si ogleda vratolomne produkcije domačih akro- batov. c Cirkus Kolumblja je prispel v Celje in ima predstave na prostoru poleg »Zelenega travnika«. Spored ob- sega med drugimi posrečenimi točkami tudi nastop akrobatov, umetnice na žici, dresiranih psov, žonglerjev, me- tača nožev, dresuro medvedov in iz- vrstne točke klovnov. Občinstvo je s tern cirkusom zelo zadovoljno in tudi pridno obiskuje zanimivo menežarijo, ki je spojena s cirkusom. Cirkus Ko- lumbija je nedavno tudi v Ljubljani dosegel velik uspeh. c Delnl lunin mrk, ki se je pričel v sredo 14. t. m. ob 2018 in končal ob 23 45i je bil tudi v Celju in oko- lici dobro viden, je pa vzbudil le malo pozornosti, ker večina ni vedela, da bo luna v sredo zvečer mrknila. c Tri tekme v odbojki. V nedeljo 11. m. dopoldne se je vršila na dvo- rišču mestne osnovne sole v Celju re- prezentačna sckolska tekma v odbojki med člani iz Kranja in Celja. Kranj- čani so premagali Celjane v razmeriu 2 :1. V predtekmi je moški naraščaj iz Gaberja porazil naraščajnike iz Meprijeten duh last JNoeom zainnrliti poročati Vam.da odkar uj-ioraiiliain Vašo zübno pasto "Chloiodont" nima sain») lepiu bolih zob,tcmveč sem se re.šiJ tudi neprijetne^a diilia list. Vaš Chlorodont böm kar najboljo pripomcal. Dr. V., Lj... Zahtevajte zato saino pristno Chluro- dont zol>no pasto, tuba Din. 8.— in Din. 13.—, ter lavraeajte vsak nadomestek. Celja z rezultatom 29 : 17, po re- prezentančni tekmi pa je moški na- raščaj iz Celja premagal Clane iz Kranja v razmerju 2 : 0. c Mojstrski izpiti po novem obrtnem zakonu so se pričeli te dni pri celjskih obrtnih zadrugah. V soboto 17. t. m. ob 19. bodo trije kandidati v Obrtnem domu polagali javni izpit iz mizarske stroke Kandidati so izvršili praktične izdelke v mizarskih delavnicah. c Ustanovitev tvornice ža pnevma- tiko v Celju. V Celju se je osnovai pripravljalni odbor za ustanovitev del- niSke družbe s 6 milijoni Din glavni- ce, ki naj bi zgradila v Celju moder- no, zelo potrebno tvornico za izdelo- vanje vseh vrst pnevmatik in plaščev za avtomobile, motorna kolesa in bi- cikle. Odbor je pozval ljubljanski in mariborski Avtoklub, da bi zainteresi- rala svoje Člane za ta načrt. c Trie Skoberne t- V torek 13. t. m. zvečer se je po Celju hitro razSirila vest, da je umrl ob 18. v deželni bol- nici v Gradcu g. Fric Skoberne, hotelir in posestnik v Celju. Pokojnik je bil star 45 let ter zapušča vdovo in dva sinova. S Fricom Skobernetom je legla v grob splošno priljubljena in spošto- vana celjska osebnost. Ne samo v me- stu, tudi daleč okrog po deželi je uži- val velike simpatije zaradi svoje od- kritosrčnosti, dobrotljivosti in družab- nosti. Truplo so prepeljali iz Gradca v Celje in ga v petek 16. t. m. ob 16"30 položili na mestnem pokopališču k več- nemu počitku. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje ! c V Cfcljski bolntci je umrla v torek 13. t. m. 34 letna posestnikova žena Terezija Čebularjeva iz Gabroveli pri Konjicah kot žrtev materinstva. N. p. v m.l c Tragična nesreča pri delu. V Četrtek 15. t. m. okrog 10. dopolne je 37-letni Franc Gajšek z Ostrožnega, delavec pri trgovru s premogom in drvami g. Francu Povaleju v Ipavčevi ulici 3a v Celju, žagal na dvorišču g. Povaleja drva. Med delom je nena- doma spodletelo neko poleno na grči in treščilo Gajška v prsi s tako silo, da mu je zdrobiio prsni koš. Gajška so prepeljali z reševalnim avto- mobilom v bližnjo bolnico, kjer pa je že ob pol 15. podlegel težkim po- škodbam. c Nesreče in nezgode. V Novi cerkvi pri Voiniku je padla 45 letna posest-, nica Ana Majcnova 11. t. m. tako ne-, srečno, da ji je skočila spodnja čeljust iz sklepa. — 461etnega delavca Blaža Romiha iz St. Jurija ob j. ž. je 11. t. rn.r podrl neki kolesar. Romih je dobil pri padcu poSkodbe na prsih in trebuhu.— Pri Sv. Lovrencu pod Prožinom je padla 75 letna delavka Marija Vreč- kova pri delu na njivi čez neke skale in si zlomila levo roko pod komolcem. — V pondeljek 12. t. m. je padel br- zojavni mojster Blaž Jagodič iz Celja s 6 m visokega brzojavnega droga ter si pretresel možgane in se ranil na glavi. — 22 letni kl]učavničarski porriočnik Anton Božič iz Sevnice si je pri paa- cu zlomil levo roko v komolcu. — 45 letna Roza Hohnječeva iz Žahen- berca pri Rogatcu je padla 13. t. m. z voza in si zlomila levo nogo. — Fe- liks Vrečko, nameščenec pri tvrdki Pacchiaffo, Knez & Co. v Gaberju, se je 11. t. m. popoldne ponesrečii pri nogometni tekmi pri ,,Skalni kleti". Neki igralec ga je sunil med noge in ga občutno poškodoval. — Vsi po- škodovanci, razen VreČka, se zdravijo v celjski bolnici. c »Veliko spuščanje cen«. Ta napis se blesti v velikih črk&h nad proda- jalno nekega znanega podjetja na Glav- nem trgu ter vzbuja med občinstvom deloma smeh deloma pa zgražanje. Tako smešenje našega jezika, če tudi ne namenorna, bi pač ne smelo biti dovoljeno. c Qrganlzaclja praktičnlh elektro in strojnih tehnikov bo letos prosla- vila petletnico obstoja. Pet let je kratka doba, v odnosu z napredkom strojne in elektrotehnike pa pomeni zelo ve- liko. Za razmotrivanje o dosedanjem delu, današnjem stanju in smereh za bodočnost je potrebno sodelovanje prav vseh članov in prijateljev društva OPEST, posebno še onih, katerim dosedanje delo ni bilo povsem po volji, in vobče vseh absolventov elektro in strojne de- lovodske sole v Ljubljani in njej ena- kih Sol. V zadnjih letih se je za to stroko napravilo toliko in tako važnih stvari, da jih ni mogoče prezreti. Sol- ski zakon, obrtni zakon in še par na- redb, ki nam režejo našo bodočnost, morajo zarrimati vse člane. OPEST je skušala pri omenovanih zakonih dose- Či pravo upoštevanje absolventov, kar se ji je deloma posrečiio. Je pa treba v bodočnosti §e marsikaj popraviti. Da bo uspeh popoin, je potreba sodelova- n|e vseh absolventov, ki naj se ude- leže zborovanja v nedeljo 2. oktobra v Celju. Priglasiti se jc trebnodo 20. t. m. na naslov: OPEST, Ljubljana, Borštnikov trg 1. Tarn se dobe tudi vse informacije. PoznejSih prijav ne bo mogoče uao^tevati. lz Ljubljane se od- peljejo udeleženci z avtobusi, s kate- rimi se bodo tudi vrnili. c Rdčja pojedina bo v nedelio 18. t. m. popoldne v restavraciji Lož- nica 10 pri Celju. c Ugotovitev. K poročilu o zadnji seji okoliškega občinskega sveta do- stavliamo, da fregatni kapitan v p. g. Rudolf Heilman ni zaprosil za sprejem v domovinsko zvezo, pač pa je ta predlog stavila mestna občina mari- borska. c Nočno lekamiško službo ima od sobote 17. t. m. do vštetega petka 23. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gafilno društvo v Celju. Tedeti- sko službo ima od nedelje 18. t. m. do vštete sobote 24. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. Pristoška. »franc Jožefova« grenČJca urejuje tako važno delovanje Čreves. Prava dobrota za IjudJ, ki »o pod- vrženi r.adlogam črevesia in trpe na motnjah prebave, zapeki, hemoroidih in njih posledicah, kakor tudi na gla- vobolu. omotičnih napadih itd., je Sax- lehnerieva naravna grenčica HUNYADI JANOS. Že 70 let se je vedno izborno obnesla, b'la na klinikah in po zdrav- nikih sijajno preizkušena in priporo- čena pri daljših pivskih kurah zoper nabiranje maščobe, kronična obolenja ženskih spolovil zastajanja krvi, izpu- šČaje na koži itd. Neprekosljiv učinek! Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. Sokolstvo Vabilo k sokolski telovadbi Sokolsko društvo v Celju, ki Steje skoro 1000 pripadnikov, priČenja s pondeljkom 19. t. m. z redno telovad- bo vseh oddelkov. Da je bilo njegovo delo doslej krepko in vztrajno, je do- kazalo z množico doseženih nadvse lepih telovadnih uspehov. V bodoči se- zoni hoče nadaljevati v sokolskem de- lu. ki jekleni telo in duha, in stavlja oba v službo narodu, državi in člove- štvu. Vabimo vse, ki so dobre sokolske volje, da vstopijo v naše mogočne so- kolske vrste. KliČemo odrasle in zlasti mladino, že najmlajšo, da se že izpo- četka stavi pod zmagovite sokolske prapore. Saj je mladina bodočnost in bodočnost naj bo sokolska, da bo sre- čna in velika. Kdor je v vsem življe- nju delaven in dosleden clan slovanske sokolske armade, bo s sokolskim du- hom prepojen in okrepljen mogel biti kljub vsem težkočam vselej koristen clan naroda in družbe, in polnovredeu državljan. Kličemo vas vse brez razlike, da po- množite sokolske vrste. V njih se str- nete v nesebičnih težnjah k idealom, ki nam pot k njim kaže veliki TyrS. Ti ideali so življenski nazor in kaži- pot, so večno mladi in lepi. Mladina, ki stopa po sokolski poti v življenje, ne bo nikdar strah bodočnosti. Vstopite v sokolske vrste ! Urnik sokolske telovadbe je v celj- ski in gabrski telovadnici je naslednji: Celje: Člani v torek in petek od 20.—22., člani st. v ponedeljek in če- trtek od 18.—19. v telovadnici realne gimnazije, trgovsko-obrtni naraščaj v ponedeljek in četrtek od 20.^—21. v telovadnici realne gimiiazije, diiaki od 15.—18. leta v sredo in soboto od 17.—18*30, dijaki od 12.—15. leta v ponedeljek in četrtek od 18.—19., mo- ska deca od 10.—14. let v ponedeljek in četrtek od 14.—15., moška deca do 10. let v sredo in soboto od 14.—15. Članice v ponedeljek in četrtek od 19.—20.30, čianice st. v ponedeljek in četrtek od 17.—18., Ženskt naraščaj v torek in petek od 18.—19.30., ženska Kako se obdsrži osidulaeija! Gotovo ste bili že večkrat razočarani, ker vaša srizura ni dolgo držala. To je posle- dica učmkov alkalij, ki z vsakim sred- stvom za umivanje glavc in las pridejo v lase, da ji_h očiatijo masti in nesnag-e. čc pa nevtralizirate po pranju lase z izpira- njem s sredstvom »Haaiglanz«, bodo lasje zaradi krepilne učinkovitosti te- fTa sredstva daljc časa obdržali Gvojo obliko in postali bodo od- porni, Edra^ in lepi. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku :'črnc gl3.ven. 243 Prepričajte se! Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiši v CELJU, KHÄLJÄ PETHÄ c. 37 lastno mesa rJjo, prekaievalnico in gostilno pri „Jelena*1 z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Spccijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorentak. Moj ljubi soprog, naš dobri oče in brat, gospod FRIC SKOBERNE hotelip je. v torek, due 13. septembra ob 6. zveCer, previden s tolažili sv. vere, po dolgem, težkein trpljenju v deželni bolnici v Gradcu, v starosti 15 let, v mini za vedno zaspal. Pokojnika bomo prepeljali po hlagoslovitvi v Celje, kjer bo v petek, dne 16. septembra ob pol 5. popoldne po ponovni blagoslovitvi v mestni mrtvaSnici položen na mestnem pokopaliSču k večnemu počitku. Sv. maša zaduSnica se bo brala v soboto, dne 17. septembra ob 7. zjutraj v Marijini cerkvi v Celju. Celje, Sayn pri Koblenz u, dne 13. septembra 1932. Hezi Skoberne roj. Bebeuschegg, soproga — Fnc in Karl, sinova Dr. Georg Skoberne. Pavel Skoberne, Helena Hiinermann roj. Skoberne, brata in sestra Slabokrvni, živčno izCrpani, od bolezni oslabeli! Za Vas je arotnatična železnata tinktura vsebujoča poleg železa učinkovite snovi kalcija, fosfora, kola orehov in kondurango- vega ekstrakta. — Izdeluje lekarna »Pri križu«, Mr. Fedor Gradišnik, Celje, Kralja Petra cesta, Palača Ljudske posojilnice. — Cena 1 originalni steklenici Din 20'—. Stalna zaloga svetovnih tvrdk. ZniŽane cene in ugodna mesečna odplačila 1VE. Ropas, Celje Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško — Izposojevanje in prodaja pre- igranih klavirjev — Telefon št. 107 Vinkp Kuhoyec. obi, taces.inestni tssarshi mqistep na Lani izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostresja za hišG, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct°vv.nU%un PP! CeljU PIERRE BENOIT: 18 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Deček je odšel, ne da bi prikril svoje veselje nad poslednjimi besedami. »Vidito, gospod,« je (lejal veliki vojvoda in se obrnil k nania, »brezpogojno lahko računate na tnojo avtoriteto. Sodite mojemu sinu točno, tudi strogo. V vsem born vaše mnenje potrdil.« Pomignil je z roko, da naju odpušča. »Malo, da nisem pozabil,« je dejal in me poklical nazaj; »ali vam je Margais že povcdal, da boste naj- bi'z imeli priliko pokazati svojo nadarjenost v branju pri veliki vojvodki? O, morda je le pretirana pazlji- vost z moje strani, da sem vam to povedal. Mogoče vas moj a scproga ne bo niti poklicala. V zadnjem času sjß je vrnila k svoji strasti za konje. Toda na- posled je ti^eba vse predvidevati, in bodite prepri- čani,« je pristavil z dovršenim nasmeškTom, »da bom strogo pazil, da v svo'ji svobodi ne boste prikrajšani.« »Z veseljem bom na razpolago veliki vojvodki, kadarkoli se ji bo česa zahotelo.« »Hvala,1« je odvrnil in se spet lotil dela. Na hodniku mi jo rekel Kessel: »Ce vas bo hotel a veiika voj vodka videti, vas bom moral takoj obvestiti. Pustil vam bom sporočilo pri sobarju. Zalo poglejte časih v svojo sobo.« Tako sem od dne po prihodu na dvor, pa vse dotlcj, ko je bil praznik lautenburških hu/.ai-jev, tekal po petkrat, Sestkrat na dan v svoje stanovanje, bolj jozen, kakor sem sain sebi priznaval, ko ni bilo ukaza, ki bi mi z njim velika vojvodka Aurora-Ana- Eleonora sporočila svojo prevzvišeno voljo. §4.-0 dvorjanih. Ali je potrebno, da imenujem ljudi iz okolice voj- vode lautcnburškega dvorjane? Ta beseda je nekam preveč obširna. Toda druge ne morem najti in razen tega je še v skladu s strogo etiketo, ki je vladala na dvoru. Stran L »Nova Doba« 16. IX. 1932. Štev. 75. PERILO je po ceni, ako ga kupite v tovarni. Zato pojditc še danes v Trgouski dom Stermecki, Celie, kjer so nioSke srajce po 22, 26, 28 Din, hlače 16, 19, 2i Din, za dame hlače 16, 23, 30 Din, kombineže 34, 40, 46 Din in vse drugo perilo. Oglejte si izložbe in velike zaloge! Nakup brezobvezen! Dobrega psa čuvaja prodam. Karol Golob, mizarski mojster, Gaberje, TovarniSka ul. 3. Lepa zračna, meblovana soba z 2 posteljama s hrano ali brez, z u- porabo kopalnice, se takoj odda. Na- slov v upravi lista. YILÄ 5 sob s komfortom, lep velik vrt, čebelnjak, krasna lega, se proda za okrog 300.000 Din. Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopan- ska štev. 1. Lokal v mestu Celju se išče za 1. november t. 1. — Ponudbe na upravo lista pod »Živahen pro met«. Podpisani Pazarinc Anton, posestnik v Celju, Ipavčeva 10, sem zavaroval kolo pri »KolozašČlti« v Mariboru. Kolo mi je bilo ukradeno. Kolozaščita mi je pa takoj izplačala odškodnino Din 1.800*—. Ustanovo »Kolozaščito« v Mariboru vsakemu kolesarju najtopleje pripo- ročam. Anton Fazarlnc, Celje. Angle&ko po amerikanskem sistemu poučujem. Lekcija 10 Din. Albert Cigoj, Ljubljan- ska cesta 10. Fran$ais, English, Italiano Cozzi, Celje, Glavni trg 17 Brivnica „Z0RA" Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in striženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Dva dijaka ali dijakinji se sprejmeta na hrano in stanovanje. Dobita tudi instrukcijo pod strogim nadzorstvom. Naslov v upravi lista. S V A R I L O. Podpisani svarim vsakogar, ki bi dal moji ženi ali komurkoli kaj bodisi v blagu ali denarju, da nistm jaz plačnik. Maks Schagor Lava št. 14 pri Celju. Opremljena sobica na ulico, s prostim vhodom, električno razsvetljavo, s hrano se takoj odda solidnemu gospodu. Mesečno 650 ob 700 Din. Naslov v upravi lista. Sadna drevesa visokodebelne in pritiklave jablane in hruške, žlahtne breskvc, niarelice in kutine ter ja- bolčne divjake oddaja po nižki ceni (vsake vrste tudi večje rnnožine) šolski vrt okoliške sole v Celju. Prazna soba v Aškerčevi ulici 3. se takoj odda. Vpraša se: Celje, Aškerčevaulica3,1. nadstropje. Damski čevlji z visoko peto za vsakdanje nošenje, iz Črnega ali rja- vega usnja Din I45-- Damski čevlji z zaponko in v pumps obliki v modernih barvah in iz laka, za jesenske izprehode Din 165'- Damski čevlji iz laka s črnim semišem kombinirani, z visoko ali polvisoko peto, za večer ali šetnjo Din I95-- Damski čevlji v najnovejših modelih, naj- modernejše barve in okusne oblike. Okrasiü smo jih s kombinacijami raznih barv. Din 195-- Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa s trpežnim usnjatim pod- platom Din I65-- Moški polčevlji črni ali rjavi — elegantne- mu gospodu, eleganten če- velj Din 195*- Moški polčevlji „Orig. Goodyear Welt" iz- delava iz črnega ali rjave- ga boksa ali iz laka. Ele- ganten, udoben čevelj za odličnega gospoda Din 245-- Moški visoki čevlji črni ali rjavi, prvovrstno zgornje usnje in la pod- plati Din I65-- Bogata izbira v§eh vr§t otroskih cevljev! PRODAJALNE: Celje, Aleksandrova ulica; Mari bor, vogal Gosposke in Slovenske ulice in v vseh večjih niestih v državi. Nagrobni vend trakovi za vence z natiskom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni in manufakturni trgovini Fr. Karbeuiz, Celje, Kralja Petra cesta 3. D E L O v teh težkih časih lahko najde vsakdo Se najbo- lje z ureditvijo domače pletilnicevhiši.Dajemo v tekočem vsukomur delo s tern, da jemlje- mo izgotovljene plete- nine, dobavljamo prejo in plačujemo mezde za pletenje, kar dokazujcjo šte- vilna zahvalna pisma. Če hočete de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjem obrniti glede brezplačnih prospektov na tvrdko : Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Dnevno sveže prazena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. Karol Loibner, Celje Kralja Petra c. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Prave fasadne barve Ivan Ravnikar« Celje kemično čiste v modernih nian- sah in Nitro (Spritz) lake za avtomobsle ima stalno v zalogi PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKEBAHOVjNE CELJE9 prej Južnostajerskg hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o z^z davöno moöjo zzz Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOlf TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Amerikl, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denaria posveüa posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnizji obrestni meri. Vse prošnje rešuie brezplačno. Za hranilne vioge jamči poieg Xq mctcln foilO premoženja hranilnice 9C IllCdlU ^wljw z vsem premoženjem in vso davčno močjo ürejuje Mado FaŠmlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskaxno MÜan Cetlna, -- Oba v Celju.