2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. aprila 2011  Leto XXI, št. 17 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 28. aprila 2011 Porabje, 28. aprila 2011 SLOVENSKI MUZEJ V MONOŠTRU DOZIDAN STR. 2 »KAK SO STARCI DELALI, TAK DELAM GE TÖ« STR. 6 Po Pavlovi pauti Madžarska ima novo ustavo Na cvejtno nedelo sta Drüštvo padašov muzeja in Slovenska samouprava v Somboteli organizerala potüvanje po pauti, po šteroj je odo Avgust Pavel 1936. leta. Iz Sombotela smo se pelali v Monošter s cugom pa z avtonom (vsikši na svojo ceringo). V Monoštri smo si v Muzeji Avgusta Pavla poglednili tiste stare škeri, štere je Pavel eške vüdo v cimprani ižaj, v črni künjaj na Traušči, v Farkašovci, Kradanovci in v vesnicaj Máriaújfalu, Szalafő pa Őriszentpéter. Tau so: lopar, greb-lo, omala, lajber, piskrene posaude, gusajzlinge, drajfus ptt. Na pauti sta z nami bila Pavlova či Judita in njeni mauž Endre Simon. Njiva sta 16. aprila svetila 57. oblejtnico zdavanja. Avgust Pavel pa se je oženo z Ireno Benkő pred 97-imi lejtami v Monoštri (14. 4. 1914). V tistoj cerkvi, v štero smo mi tö šli k meši v desetoj vöri. Po meši nas so čakala kaula s konji, s šterimi smo se pelali po Monoštri in Traušči do jezera (tó) v Máriaújfalu. Avgust Pavel je pred 75-imi leti s svojim kolejgarom čednjakom Sándorjem Gönyeyjem tö pred vüzmom odo tü, ka bi se z lüstvom malo pogučavo, pa bi fotografero. Na veuki četrtek sta se s cugom pripelala v Monošter. V hoteli Korona sta se pogodila s foringašom, šteri je pelo prejk Traušča do Máriaújfalu. Zvün črne künje so eške vidli pri ramaj: košünto, koš za fčele, pa škeri s šterimi so z lena prdivo naredli (riu, trlica, šket, motovilo, vojale). Cvetnonedelski sombotelski vandroši so radi bili, ka je Judita Pavel tö z njimi bila, pa njim je gorštejla, kak je oča pred 75-imi lejtami dojspiso, ka vse je vüdo po pauti. Pauleg toga je eške gospa Judita gorpreštejla tiste Pavlove pesmi, štere je napiso v Monoštri pa Slovenskoj vesi. Pri jezeri smo si malo počinauli in zeli pa spili, ka smo s seov prinesli, pa smo se s konjskimi kaulami nazaj v Monošter odpelali. Po pauti smo slovenske pa madžarske pesmi spejvali. Padašivali smo se, kak je nam peldo dau Avgust Pavel, šteri je poštüvo tak slovensko kak madžarsko rejč in kulturo. Marija Kozar 18. aprila je madžarski parlament sprejel novo ustavo (alkotmány) ali kakor se po novem imenuje temeljni zakon države z 262 glasovi za, 44 glasovi proti. Vzdržal se je eden poslanec. Za novo ustavo so glasovali poslanci FIDESZ-a in Krščanskih demokratov, proti so bili poslanci desničarske stranke Jobbik. Glasovanja se iz protesta niso udeležili poslanci dveh opozicijskih strank, socialistov in stranke LMP. Manjšine, ki jih v ustavi več ne imenujejo tako, temveč se uporablja termin narodnosti, so v procesu priprave končnega besedila ustave vložile več amandmajev s pomočjo dveh poslancev vladajočih strank, ki pa, kot zaenkrat vemo, niso bili popolnoma upoštevani. (Tri dni po sprejetju ustave še nismo našli dokončnega besedila na spletnih straneh parlamenta.) Največ prahu je dvignil stavek v osnutku, da se narodnosti smatrajo kot del madžarskega naroda. Ta stavek se je zamenjal v predlogu amandmaja z naslednjim: »Na Madžarskem živeče narodnosti smatramo kot del madžarske politične skupnosti in so državotvorni dejavniki.« Ali je prišel ta stavek nespremenjen v ustavo, bomo lahko ugotovili, ko bomo imeli dokončno inačico ustave. Drugi amandma se je nanašal na narodnostne materinščine, kajti med tem ko je v ustavnem osnutku pisalo, da Madžarska ščiti madžarski jezik, je jezike narodnosti (in vseh drugih jezikov) le spoštovala. Manjšine so predlagale amandma predvsem zaradi tega, da se narodnostne materinščine ne bi enačile z »drugimi jeziki«. »Madžarska ščiti madžarski jezik in jezike z nami živečih narodnosti.« Predlagana oblika naj bi pomenila tudi večjo garancijo, da bo država zagotovila pogoje za ohranitev jezikov narodnosti. V novi ustavi na tem mestu ni ne duha, ne sluha o narodnostnih materinščinah, niti spoštuje jih ne več, kaj šele, da bi jih zaščitila. Tudi pri ostalih dveh amandmajih naj bi prišlo do manjših sprememb, zelo pa je pomembno, kako se bodo pravice manjšin zagotavljale v dvotretjinskih zakonih, kot so šolski, volilni ali manjšinski. M.S. Pavlovi vandroši na kaulaj Anite Németh s Sakalauvec Slovenski muzej v Monoštru dozidan Nedavno so se zaključila gradbena dela pri Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru, kjer so 15. aprila ob prehodu na naslednjo fazo projekta Doživetje prostora priredili tiskovno konferenco. Udeležili so se je tudi tisti zamejski učitelji slovenskega jezika, ki so se v tistih dneh zadrževali v Porabju na tridnevnem seminarju. Skupaj so si lahko ogledali novi prizidek k stavbi velikosti 85 kvadratnih metrov, ki vsebuje novo stopnišče, sprejemni prostor ter pisarno vodij delavnic, hkrati pa omogoča dostop do muzejskih prostorov tudi za invalide. V omenjenem projektu, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, čezmejno sodelujejo Direkcija muzejev Železne županije, Pokrajinski muzej Murska Sobota in Galerija-Muzej Lendava. Poglavitni namen projekta je, da otroci med 6. in 15. letom starosti spoznavajo kulturno dediščino (etnično mešanega) obmejnega območja, to pa naj bi jim nudilo »doživetje prostora«. Direktor Direkcije muzejev Železne županije dr. Zoltán Nagy je v svojem nagovoru izpostavil, da gre pri prizidku zahvala v prvi vrsti arhitektu Károlyu Rónayju. Bo pa treba stavbo napolniti še z vsebino, čeprav je v zgornji etaži že na ogled trijezična razstava o lončarstvu jugozahodnega Prekodonavja in ogledni depo v kletnih prostorih. Do sredine naslednjega leta pa bodo strokovnjaki pripravili novo stalno razstavo o načinu življenja Slovencev v Porabju. Direktor se je še zahvalil za dobro sodelovanje z monoštrsko občino, ki je uredila makadamsko cesto pred muzejem. V sosedstvu te, t. i. »Štajerske hiše« samevajo zgradbe nekdanje tovarne kos, pogovori pa že potekajo o pripravi razstave o industrijski zgodovini Monoštra. Na koncu je dr. Nagy poudaril: Skupščina Železne županije podpira manjšine, v tem primeru pa gre predvsem za manjšinski muzej. O poteku in rezultatih gradnje je nato spregovoril dr. Sándor Horváth, sicer projektni menedžer madžarskega partnerja, projektni delež katerega znaša skoraj 370 tisoč evrov (neto 96 milijonov forintov). Od tega znaša investicija v stavbo neto okoli 60 milijonov forintov, preostali del pa bodo porabili za nadaljnje dejavnosti. Osrednji prostor v pritličju so prilagodili namenom bodoče stalne razstave, tu pa se bodo odvijale tudi muzejskopedagoške delavnice. Le-te bodo povezane z razstavo, ki bo stala ob stenah v treh posameznih delih skupnega prostora. Stopnišče v prizidku omogoča lažji dostop udeležencem pedagoških programov do razstav v spodnji in zgornji etaži (do sedaj so v zgornje nadstropje vodile precej strme stopnice). Kakor že omenjeno, je celotna stavba prilagojena potrebam invalidnih oseb (dvigalo, sanitarije), kar je bilo zaradi unijske pomoči obvezno in predpisano. V novem sprejemnem prostoru se bosta nahajali blagajna in majhna muzejska trgovina, pomembno pridobitev pa predstavlja kuhinja v nadstropju. V tej bodo otroci (udeleženci programa) pripravljali tradicionalne, za območje značilne jedi. Okna naj bi se zamenjala v sodelovanju z mestno občino, prostore za razstavo v zgornji etaži pa je madžarski partner prav tako obnovil, čeprav to ni sestavni del projektnih nalog. Projektni menedžer dr. Horváth je zaključil z mislijo: povsod bodo postavljeni lončki za rastline, in bo monoštrski Muzej Avgusta Pavla še naprej ostal »eden najbolj cvetočih muzejev v županiji.« Vsebino muzejskopedagoškega programa in skupne izdelke je na konferenci predstavila kustodinja pedagoginja iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Tamara Andrejek. Izpostavila je večjezičnost in multikulturnost projekta: otrokom naj bi se omogočilo spoznavanje slovenskega in madžarskega knjižnega jezika ter tudi porabskega slovenskega in hetiškega madžarskega narečja. Izhodišče za to bo kulturna dediščina, ki jo bodo šolarji spoznavali preko igre. Za te namene bodo sodelujoči partnerji izdelali tri enotne učne pripomočke, in sicer delovni zvezek, interaktivno zgoščenko in za popestritev igro spomin – nekoliko drugače. Ob zaključitvi projekta bo potekal prvi štiridnevni pilotni tabor, na katerem se bodo otroci iz Slovenije in Madžarske družili, spoznavali in se ob igri tudi učili. (Izkušnje se bodo upoštevale pri nadaljnjem poteku programa.) Naloge v delovnem zvezku (v treh težavnostnih stopnjah) se bodo dotikale šest tematskih sklopov: muzeji in muzejski predmeti, ljudsko stavbarstvo, ljudska prehrana, ljudska noša, ljudska glasba in ljudske otroške igre. Naloge bodo različnih tipov, na primer dorisovanje, povezovanje, vpisovanje, pobarvanka in odgovarjanje. Pri stavbni dediščini bodo na primer prikazani tlorisi, pri prehrani recepti, pri noši papirnate figure za »oblačenje« ter tudi navodila za izdelavo preprostih igrač. Interaktivna zgoščenka bo prinašala izčrpnejšo predstavitev navedenih tem, z več slikovnega materiala in nalog. Bo tudi popestrena z zvočnimi in slikovnimi efekti, kot so izgovarjava besed, posnetki pesmi, glasbe, plesa, igranja iger. Igra spomin je inačica tradicionalne igre s kartami. Iskalo se bo pare (četvorke) na podlagi štirih jezikovnih variant imena posameznega predmeta. Omenjeni učni pripomočki so zasnovani trajnostno, uporabljali jih bodo lahko še v letih po izteku projekta. V imenu vodilnega partnerja (Pokrajinski muzej Murska Sobota) je na kratko spregovorila še direktorica ustanove Metka Fujs. Izpostavila je bogato kulturno dediščino obmejnega prostora, kjer živita skupaj dva naroda. To izročilo pa je potrebno prenesti na potomce, da naj bi le-ti živeli to življenje skupaj kakor v preteklosti. Projektni partnerji pa bodo po njenih besedah opremili tri pedagoške delavnice, ob monoštrski bo na voljo tudi lendavska in murskosboška. Izobraževalo se bo tudi odrasle, pedagogi in kustosi se bodo lahko udeleževali seminarjev in konferenc. Dejavnosti najmanjšega partnerja, Galerije-Muzeja Lendava je predstavil etnolog Zoltán Kepe. V tamkajšnji ustanovi so obnovili manjši prostor, del pohištvene in tehnične opreme ter najeli zunanje strokovnjake, predvsem muzeologe in jezikoslovce. Obnovitvena dela v Lendavi potekajo ustrezno spomeniško zaščiteni zgradbi, pričela pa se je tudi nabava pripomočkov za muzejskopedagoški program (npr. oblačila). Lendavski etnolog je poudaril pomen raziskovalne dejavnosti v projektu, izsledkov katere ne bo moč objaviti v delovnem zvezku. Bosta pa za to primerni zgoščenka in znanstvena konferenca v Sombotelu. Ustrezno postnemu obdobju so v prenovljenem Muzeju Avgusta Pavla prisotne pogostili s porabskimi postnimi jedmi. Če je na tla padla kakšna drobtinica, so jo zagotovo odnesli vrabčki, kakor bodo drobce kulturne dediščine raznašali otroci na območju ob slovensko-madžarski meji. -dm- Dr. Sándor Horváth predstavlja gradbena dela Večfunkcijski prizidek muzeja omogoča lažji dostop Občni zbor slavistov Prekmurja, Prlekije in Porabja PROGRAM DRUŠTVA IN PREDSTAVITEV ROMANA ŠTEFANA KARDOŠA Na občnem zboru Društva slavistov Prekmurja, Prlekije in Porabja so se pogovarjali o aktivnostih, s katerimi so se ukvarjali, sprejeli nekaj prog-ramskih nalog, največ pozornosti pa namenili predstavitvi novega, drugega romana Štefana Kardoša Pobočje sončnega griča. Kot je povedal predsednik društva Franci Just, so organizirali nekaj strokovnih ekskurzij, tudi skupaj z bibliotekarji, se udeleževali izobraževanj in drugih strokovnih srečanj, skupaj z Založbo Franc-Franc pa so v Monoštru izpeljali nekaj literarnih srečanj pod naslovom Domača beseda – Domanja rejč. S projektom bodo, tako Franci Just, nadaljevali, ker je z izvirnim pristopom vnesel novost v porabsko kulturno dogajanje. Dogovorili so se, da predlagajo dva nova častna člana, in sicer upokojenega prevajalca in avtorja več literarnih del Jožeta Ftičarja, in pesnika, pisatelja in scenarista Branka Šömna. Na občnem zboru Društva slavistov Prekmurja, Prlekije in Porabja so sprejeli tudi posebno Izjavo (objavljamo jo ob tem poročilu), v kateri podpirajo prizadevanja Porabskih Slovencev, da ohranijo svoj jezik in kulturo, svojo narodno identiteto. Za izjavo, ki jo bodo v slovenskem in madžarskem jeziku posredovali slovenskemu generalnemu konzulatu v Monoštru in drugim pristojnim inštitucijam, so se odločili zaradi vedno večjega pritiska madžarskih oblasti na manjšine, zaradi zmanjševanja njihovih pravic, tudi Porabskim Slovencem. Pesnik in literarni kritik Milan Vincetič se je pogovarjal s Štefanom Kardošem, avtorjem romana Pobočje sončnega griča. Pobočje sončnega griča je drugi roman Štefana Kardoša. Za Rizling polko je Kardoš dobil leta 2008 nagrado kresnik, kar je v Sloveniji najvišje priznanje za roman. Bilo bi preveč poenostavljeno, če bi napisal, da je Pobočje sončnega griča roman o starejših goričkih fantih, ki jim tod v narečju pravijo stari pojgje. Recimo, da sta prepletajoči si zgodbi, ena v prvi, druga v tretji osebi, namenjeni tudi osrednjemu protagonistu brez imena in njegovim prijateljem; toda še bolj izstopa avtorjev pronicljiv stik s temi osebami, željnimi ljubezni. Oseba iz rojstne Dolske vesi gre na študij, se vrne v mesto Krasta; podarijo mu sliko znanega slikarja, ki ga vseskozi spremlja, srečuje ženske, se z njimi zbližuje predvsem pa razhaja in tako dalje in naprej do vrnitve na Goričko, do zadnjega stavka: »Bil je brez misli, a občutek je bil popoln. Kmalu nato je spokojno zaspal.« »Na ljubo bralcu Rizling polke, ki se je sedaj s Kardoševim pisanjem srečal drugič, pa je potrebno pripomniti, da je v zgoraj omenjenem oziru njegov zadnji roman precej bližje njegovemu prispevku k leta 2002 izdanemu Sekstantu, ki sta ga poleg njega podpisala še Norma Bale in Robert Titan Felix. Romanesknemu svetu torej, katerega stalne sestavine tvorijo puščave, detektivske agencije, blodnje in nezdrave fikcije,« je v spremni besedi pod naslovom Brezusodna usodnost napisal Tomaž Verdev. Namig potencialnim bralcem, ko bo Kardošev roman med ponudbo potujoče knjižnice po Porabju: brez zadržkov si sposodite Pobočje sončnega griča. Čeprav je tekst zahteven, je hkrati tudi dovolj berljiv, da knjigo preberete z užitkom. Ernest Ružič Književnik in literarni kritik Milan Vincetič se je pogovarjal s kolegom in avtorjem romana Pobočje sončnega griča Štefanom Kardošem. Za predstavitev se je avtorju zahvalil predsednik Društva slavistov Prekmurja, Prlekije in Porabja Franci Just Murska Sobota: Dela Bogdana Borčiča v Galeriji NAJDENE STVARI Ker je bil Trienale male plastike kar nekaj mesecev, so prvo letošnjo razstavo v soboški Galeriji odprli šele sredi aprila. In sicer so k sodelovanju povabili vrhunskega likovnega umetnika, akademskega slikarja Bogdana Borčiča, ki zadnja desetletja živi in ustvarja v Slovenj Gradcu. Slike in grafike so razporejene po vseh prostorih Galerije pod naslovom Najdene stvari. »Bogdan Borčič je eden izmed tistih najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov, ki jih odlikuje dosledna neuničljivost sle po ustvarjanju in nenehnem likovnem raziskovanju novih možnosti v okviru navidezno omejenih in izrabljenih polj grafike, risbe in slike. Tako njegove risbe, grafike, slike in objekti predstavljajo ogromen, skorajda nepregleden opus,« je uglednega umetnika, dvakratnega Prešernovega nagrajenca, predstavil Robert Inhof. Bogdan Borčič je preživel koncentracijsko taborišče v Dachauu. Na to temo je naredil nekaj slik – tudi na razstavi v Sóboti, kjer je na zgodnjem robu tudi njegova taboriščna številka 91324 – vendar nikoli ni iz tega delal neke velike in izpostavljene zgodbe. Z izjemno voljo in notranjo močjo je to razumel kot zgodovinsko dejstvo, ki ga je presegel, in preko travmatskega izkustva dosegel notranji mir in spokoj. Robert Inhof: »Tisto, kar nas preseneti na Borčičevem najnovejšem slikarskem ciklusu, imenovanem Fragmenti informatike, je uporaba računalniških delov, ki jih umetnik v smislu asemblaža vključi v svoje delo. Poglavitni namen je jasen: oblika računalniških delov in tipkovnic je oblika, ki je lahko sama zase tudi estetska, ter kot takšna vkomponirana v širše zasnovan pojem slike kot enotnega organizma.« Na odlični razstavi v soboški Galeriji so dela, nastala v najnovejšem obdobju, tudi v letošnjem letu, denimo cikel Fragmenti informatike. Razstavo spremlja privlačen katalog, ki ga je na avtorjevo željo oblikoval akademski slikar Sandi Červek (po programu zadnji letošnji razstavljalec v Galeriji). E. Ružič Najnovejša dela akademskega slikarja Bogdana Borčiča Akademski slikar Bogdan Borčič (1926, Ljubljana) v živahnem pogovoru s kolegom, akademskim slikarjem Sandijem Červekom, oblikovalcem privlačnega kataloga, ki spremlja razstavo, ki bo odprta do 18. maja USPEŠEN VSEZAMEJSKI UČITELJSKI SEMINAR V MONOŠTRU OD SLOVENIJE… Da je povezovanje in izmenjavanje izkušenj med učitelji, ki poučujejo slovenski jezik v zamejskih šolah (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška) nujno, smo ugotavljali že pred letom dni na OŠ Cirila Kosmača v Piranu, na 1. vsezamejskem učiteljskem seminarju. Pobudnica takih srečanj, državna sekretarka na slovenskem šolskem ministrstvu, Alenka Kovšca, je že kot ravnateljica piranske šole posvečala veliko pozornost zamejski šolski stvarnosti – tako so se rodile jezikovne počitnice za učence in druženja učiteljev. Pobudi se je pridružil tudi državni sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih in tako sta bila oba prisotna tudi na letošnjem seminarju. Iz ideje je nastal zanimiv projekt, katerega nosilec je OŠ Piran, v celoti ga financira Urad, letošnji monoštrski prog-ram in izvedbo pa sem pripravila avtorica tega zapisa, ob pomoči strokovne sodelavke Zveze Slovencev, Biserke Bajzek, ki se ji lepo zahvaljujem. 2. vsezamejskega seminarja, od 14.-16. aprila v Monoštru, se je udeležilo lepo število učiteljev: 2 iz Hrvaške, 11 iz Italije, 7 iz Avstrije, 4 iz Pirana, 5-10 iz Porabja in nekaj visokih gostov iz Slovenije. Za uvod v četrtek zvečer so z živahnim pomladno obarvanim programom nastopili drugošolci monoštrske osnovne šole, ki jih je za nastop pripravila njihova učiteljica slovenščine Marta Sukič Šerfec. Po večerji je sledil spoznavni večer, moderirale so ga učiteljice iz Pirana. Petkovo dopoldne se je odvijalo na porabskih dvojezičnih šolah, na Gornjem Seniku in v Števanovcih. Udeleženci so se razdelili v dve skupini, ki sta krenili vsaka na eno od šol. Tam so skrbno pripravili predstavitve, zanimive kulturne programe in učne ure. Šoli sta se predstavili res izjemno dobro, v imenu udeležencev in v svojem imenu izrekam vsem sodelujočim iskreno zahvalo, posebej nastopajočim učencem, učiteljema Beati Bajzek in Laciju Domjanu in ravnateljicama Ildiki D. Treiber ter Agici Holec. Popoldanski plenarni del je začela posebej draga gostja akad. dr. Zinka Zorko. Ker je bila osrednja tema našega srečanja vključevanje domače književnosti in kulture v pouk slovenskega jezika, se mi je izbor dr. Zorkove kot uvodničarke zdel zelo primeren. S svojim ljubečim odnosom do ohranjanja narečij in narodnostnih vrednot vedno znova pozitivno vpliva na čustveno zavedanje narodnostne pripadnosti poslušalcev, tudi tokrat je bilo tako. Hvala za Vaš prispevek, gospa Zinka! Sledil je prvi del predstavitev učnih ur (Iz prakse za prakso). Kolegici iz Monoštra Erika K. Kiss in Bea C. Sturm sta predstavili učno uro s porabsko ljudsko pisateljico Ireno Barber, skupina iz Avstrije pa se je odločila za predstavitev lastnih didaktičnih pripomočkov za pouk slovenščine. Po predstavitvah so udeleženci obiskali monoštrski muzej in prisostvovali predstavitvi mednarodnega muzejskega projekta Doživetje prostora. Prekmursko-porabski literarno-glasbeni večer je bil »večer za dušo«. Nastopili so: Feri Lainšček, Vesna Radovanovič in Francek ter Dušan Mukič. V prijetnem klepetu, branju literarnih del, porabskih melodijah in z mnogo pozitivne energije smo spletli čudovit prekmursko-porabski venec in udeležencem prikazali naš kulturni prostor v povsem novi luči. Bilo je prijetno, dragoceno, čarobno. Hvala Vesni, Feriju, Franceku in Dušanu. Sobotni dopoldan smo namenili še nekaj predstavitvam učnih ur, pred zaključnim kosilom pa smo obiskali še Küharjevo spominsko hišo na Gornjem Seniku. O pomenu in namenu le-te nam je spregovorila učiteljica Ibolya Neubauer. Zahvaljujem se tudi za njen prispevek. Udeležencem smo izročili tudi gradivo – zbrane priprave na učne ure, koroška skupina pa je vsem podarila nekaj svojih zanimivih didaktičnih gradiv. DS Alenka Kovšca je ob zaključku poudarila, da je monoštrsko srečanje bilo izredno uspešno in koristno, pravzaprav vzorec, kako naj se srečanja odvijajo v prihodnje. Vsak gostitelj bo sicer dodal kaj svojega, še bolj zanimivega in privlačnega, naslednje srečanje naj bi gostili v Celovcu. Mi v Monoštru pa smo želeli vsem udeležencem predstaviti in približati veliko lepega in dobrega v Porabju. Po zadovoljstvu vseh nam je resnično uspelo. Valerija Perger Desus izstopil iz vladne koalicije Člani izvršnega odbora stranke Desus so sklenili, da ne morejo več sodelovati v koaliciji, v kateri ni posluha za poštenje, je pojasnil predsednik stranke Karl Erjavec in dodal, da v stranki upajo, da bodo s koalicijo »konstruktivno sodelovali še naprej«. Odločitev o izstopu mora potrditi še svet stranke, ki bo o tem odločal 6. maja. Povod za to odločitev je bil odstop ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duše Trobec Bučan, ki se je samo po treh mesecih ministrovanja odločila, da nepreklicno odstopi s položaja. Dejala je, da je delala dobro, a so se nanjo izvajali preveliki pritiski, z različnih strani pa je bila deležna »metanja polen pod noge«. Premier Borut Pahor je na zahteve po odstopu celotne vlade odgovoril, da ne vidi razlogov za svoj odstop, saj ima odgovornost za stabilnost države. Zdaj Slovenija po njegovem mnenju ni v politični, ampak v koalicijski krizi, iz katere se lahko izvleče. Obisk Heinza Fischerja Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je mudil avstrijski predsednik Heinz Fischer. Do obiska je prišlo ravno v času, ko potekajo intenzivna pogajanja med avstrijsko vlado, avstrijsko Koroško in koroškimi Slovenci o uresničevanju pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Heinz Fischer in njegov gostitelj, slovenski predsednik dr. Danilo Türk, sta po pogovorih na Brdu pri Kranju soglašala, da je potrebno na pogajanjih doseči paketno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse tri strani. Oba sta se zavzela, da bi se pozornost preusmerila od potrebnega odstotka za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, kar je bilo jabolko spora v nedavno predstavljenem predlogu, na seznam krajev, kjer bi veljalo postaviti dvojezične napise, in bi bil sprejemljiv za vse pogajalske strani. Med tokratnim obiskom sta si predsednika tudi izmenjala odlikovanja; Türk je avstrijskemu predsedniku podelil slovensko odlikovanje red za izredne zasluge, Fischer pa je slovenskemu predsedniku podelil veliko zvezdo za zasluge za republiko Avstrijo. Na 2. srečanju zamejskih učiteljev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter učiteljev iz Slovenije, v dneh od 14. do 16.4.2011 v Monoštru, smo bili seznanjeni o delovnem srečanju, ki so ga pripravile Krovna šolska komisija, Zveza Slovencev in Državna samouprava s predstavniki Vlade RS in z g. Istvánom Kraszlánom, vodjem službe za manjšinsko šolstvo na Ministrstvu za nacionalne vire RM, na katerem je bila slovenska stran obveščena o alarmantnem položaju narodnostnih šol v Porabju. Predstavniki lokalnih oblasti in šol so predstavnike R Slovenije seznanili s kritičnim finančnim položajem, v katerem sta se znašli šoli in lokalni samoupravi na Gornjem Seniku in v Števanovcih. V tem trenutku je stanje tako, da v naslednjem mesecu ne zagotavlja več izvajanja dejavnosti osnovnega obveznega izobraževanja, tudi učiteljem grozi, da bodo ostali brez plač. Zgroženi ugotavljamo, da so naši učiteljski kolegi v položaju, ki je nepojmljiv za Evropsko unijo, ki ji prav v tem trenutku predseduje R Madžarska. Spodaj podpisani izražamo solidarnost s kolegi učitelji in pričakujemo takojšnjo rešitev s strani R Madžarske. … DO MADŽARSKE Jezikovni tečaj v Ljubljani Dijaki monoštrske gimnazije in srednje strokovne šole Béla III. smo spet imeli možnost, da smo se lahko udeležili intenzivnega jezikovnega tečaja, ki se je odvijal od 3. do 8. aprila v Ljubljani, v Centru za slovenščino kot drugi oz. tuji jezik. Ta teden je tudi letos finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Stroške tečaja so plačali oni, mi smo si morali plačati samo potne stroške. Od doma smo se odpravili v nedeljo popoldne. Naš vlak je odpeljal ob šestih zvečer iz Murske Sobote. Med potjo smo se imeli dobro, toda ko smo pozno zvečer prispeli v Ljubljano, smo že bili malo utrujeni. Namestili smo se v hotelu Emonec, ki se nahaja blizu Prešernovega trga. Naslednji dan zjutraj ob pol devetih pa smo že imeli pouk. Na začetku smo spoznali naše profesorje, potem smo pisali uvrstitveni test. Tako so nas lahko razdelili v dve skupini. Začetnike, ki jih je bilo 13, sta učili profesorici Mihaela Knez in Katja Kralj, 11 nadaljevalcev pa profesorica Damjana Kern in profesor Matej Klemen. Vsak dan smo imeli pouk od pol devetih do dvanajstih, po kosilu pa od pol dveh do treh. Ko pa smo končali s poukom, smo imeli različne programe, na katerih je bila vedno z nami študentka Marta. V ponedeljek smo obiskali Plečnikovo hišo in si ogledali Ljubljano. Naslednji dan smo šli peš na Rožnik, natančno na Cankarjev vrh. Tukaj smo si ogledali sobo, v kateri je prikazano življenje Ivana Cankarja. V sredo smo bili v Botaničnem vrtu. Tukaj smo si najprej ogledali tropske rastline. V tem prostoru je bilo zelo vroče. Na koncu pa smo si še pogledali rastline tudi zunaj. V četrtek smo imeli dva programa. Takoj po pouku smo obiskali hišo eksperimentov. To nam je bilo zelo všeč in zanimivo. Pol ure smo se igrali z različnimi zadevami. Potem pa so imeli za nas predstavo. En fant nam je pokazal različne poizkuse s plinom. Npr. pokazal nam je, kako lahko naredimo tudi doma gasilni aparat. Zato potrebujemo samo vodo in tab-letke (pezsgőtabletta). Imeli smo tudi poizkuse z zrakom. Pokazal nam je tudi to, kako je dušik hladen. Na začetku je rekel, da pribl. -200 stopinj Celzija, potem pa je to tudi dokazal. Vzel je nageljček in ga potisnil v dušik. Roža je postala tako trda, da jo je lahko zlomil. Enak poizkus je naredil tudi z banano. Zvečer pa smo bili v gledališču, kjer smo si ogledali predstavo Dekameron, ki jo je napisal Giovanni Boccaccio. Dekameron se začne z opisom strašne kuge, ki je leta 1348 prizadela Firence in Italijo. Deset mladih ljudi - sedem deklet in trije fantje - se odloči zapustiti okuženo mesto. Najdejo podeželsko vilo, kjer si pripovedujejo zgodbe in si tako krajšajo čas. Vsak dan vsak od njih pove eno zgodbo. Ker je pripovedovalcev deset, nastane v desetih dneh 100 zgodb oziroma novel. Vsak dan, razen prvega in devetega, je namenjen temi, ki jo določi »kralj« oz. »kraljica« dneva. Glavna tema v novelah je ljubezen, prikazana v najrazličnejših življenjskih položajih. To zgodbo so na oder postavili v obliki musicala. Že pred vstopom so nam rekli, da se ne bomo dolgočasili, ker je ta predstava najbolj namenjena srednjošolcem in študentom. Temu je bilo res tako. Predstava je bila vsem všeč. V petek več nismo imeli prog-rama, ker smo se odpravljali domov. Po pouku smo še imeli malo časa za to, da smo se potepali po mestu. Pred pol šesto pa je že odpeljal naš vlak proti Soboti. Okrog pol enajstih je že vsak prispel domov. Vrnili smo se domov z lepimi spomini. Na koncu bi se v imenu vse udeležencev rada zahvalila Ministrstvu za šolstvo in šport v Sloveniji, mag. Valeriji Perger in vsem, ki so sodelovali pri tem, da smo se lahko udeležili jezikovnega tedna v Ljubljani, saj je bil ta za nas zelo koristen. Zahvala gre tudi naši spremljevalki profesorici Eriki Köleš Kiss. Upam, da bo jezikovni teden postal tradicionalen in bomo imeli še večkrat možnost iti v Ljubljano. Martina Zakoč Zahvaljujoč se hčerki moje botre pa nekaterim prijaznim učiteljicam, sem se lahko z monoštrskimi dijaki tudi sam udeležil jezikovnega tečaja v Ljubljani od 3. do 8. aprila 2011. Rad bi se malo razvijal v slovenščini, saj bi jeseni rad maturiral iz tega predmeta. Vsak mi je že vnaprej rekel, da se ne bom samo dobro počutil, ampak tudi to, da je Ljubljana eno od najlepših mest na celem svetu. Zdaj sem jo prvič obiskal. To je bilo zame seveda doživetje, ker mi je njena lepota takoj zbudila zanimanje, ko smo prišli v mesto. Všeč so mi bili reke, ljudje, prenočišče, hrana ter stavbe, torej vse! Rad sem imel tudi to, da ni bilo množice/gneče kot v drugih glavnih mestih, bila sta čistoča in red vsepovsod! Družili smo se tudi z drugimi dijaki, na primer s Poljske. Hodil sem tudi na treninge Rokometnega društva Slovan, kjer sem spoznal prijazne ljudi pa sem tudi igral na tekmi proti katarski mladinski reprezentanci. Kraj učenja je bil v jezikovnem centru, ki se nahaja v pionirskem domu, kamor smo šli vsako jutro peš. Na začetku smo pisali test, po katerem so nas po znanju razdelili v dve skupini. Pouk je bil odličen, lahko smo delali z dobrimi profesorji, od njih smo se kar veliko naučili, z njimi smo preživeli vsak dan pet koristnih lekcij, tri daljše dopoldneve oziroma dva krajša popoldneva. To ni bilo navadno in vsakodnevno učenje, bilo je posebno, saj so nas na veliko načinov poučevali, naprimer s karticami za besede, z glasbo za poslušanje, bilo je vse lepo urejeno. Jaz osebno sem si lahko razvijal besedni zaklad, naučil sem se veliko novih in koristnih besed in stavkov. Veliko smo se sprehajali tudi v mestu, šli smo nakupovat ali na pijačo. Po mojem mnenju je bil ta »izlet« eden od najboljših v celem mojem dosedanjem življenju, redko sem se tako dobro počutil. Vredno je bilo iti v Ljubljano, in če organizatorji nimajo nič proti, se bom še kdaj sam javil na take jezikovne počitnice. Veselim se tudi tega, da sem lahko spoznal nekaj monoštrskih dijakov, učiteljic in prijaznih deklet. Mate Kozma Zmanjšana birokracija Po izjavi ministra za nacionalno gospodarstvo Györgya Matolcsyja bo vlada pripravila program za zmanjšanje birokracije, ki naj bi v letu 2011 zmanjšal stroške birokracije za 500 milijard forintov. Program bo pripravljen v dveh delih, prvi del, ki bo znižal stroške birokracije za 100 milijard forintov, se pripravi do 30. junija, drugi del pa do konca avgusta. Program bo znižal predvsem stroške podjetij in podjetnikov. Program naj bi poenostavil davčno napoved podjetij, ki jo bo potrebno vlagati redkeje kot do zdaj, podjetnikom pa do višine 200 milijonov forintov prihodka ne bo obvezno zaposliti avditorja. Vlada si od programa obeta do konca mandata od 100 do 150 tisoč novih delovnih mest in 1,2-1,3-odstotno rast BDP. Osebe in predmeti, ki zagotavljajo prepoznavnost države Agencija za merjenje javnega mnenja Századvég je konec marca opravila raziskavo, v kateri je med drugim spraševala ljudi, katere so tiste osebe in predmeti, ki najbolj zagotavljajo prepoznavnost države, oziroma s katerimi se državljani najbolj istovetijo. Na prvih treh mestih so osebnosti marčne revolucije 1848. Med politiki vodi velik reformator omenjenega obdobja István Szé-chenyi (29 odstotkov), sledi mu liberalni politik Lajos Kossuth (17 odstotkov), tretji pa je znani pesnik Sándor Petőfi (13 odstotkov). Med aktualnimi politiki so se anketiranci odločili edino za premiera Viktorja Orbána, zanj se je odločilo 6 odstotkov vprašanih. Med njim in Sándorjem Pe-tőfijem je le kralj Matjaž (Matija Corvin), s katerim se je identificiralo 8 odstotkov vprašanih. Zanimivo je, da se še zmeraj veliko ljudi istoveti (4 odstotki) z vodjo partije prejšnjega sistema Jánosem Kádárjem. Anketirancem so postavili tudi odprto vprašanje, kateri predmet, stavba najbolj simbolizira Madžarsko. 55 odstotkov vprašanih se je odločilo za krono prvega madžarskega kralja sv. Štefana. »Kak so starci delali, tak delam ge tö« Ka sem prejšnji keden vido na Gorenjom Seniki, tašo sem že sploj davnik vido v Porabji. Krave so meli prežene v kaule pa so drva vozili z njmi domau. Pred desetemi lejti bi tau ešče nej bila taša velka čüda, dapa gnesden je že, gda sploj nega krav po vasaj. Nejsem mogo tak mimo titi, ka bi se nej stavo pa pogledno, sto je tau, šteri s kravami vozi drva k Cifri. Andraš Labric pa Magda Žohar sta praznila kaule, dapa kak sem sledkar zvedo, Andraš ali kak ga doma poznajo Mecakaš, je biu foringaš. • Andraš, kak tau, ka ti ešče maš krave pa ešče voziš tö z njmi? »Ovak delat tö odim, ne živem samo s tauga. Doma, ka trbej voziti, na njivi delati, orati, vlačiti, krumpline vöorati, tau vse s kravami napravim, pa te me ešče zovejo drügi tö v foringo.« • Zaka je baukše njivo orati, vlačiti ali voziti s kravami kak s traktorom? »Traktor je žmeten pa njivo vküpsklači, za kravami pa zemla bola raja ostane. Dosta je taši, šteri me pa zato zovejo, ka malo mesto je pa s traktorom se ne more obračati na okrajmi njive ali če zagrajeno majo, te je tö bola lakejše njivo s kravami obdelati. Ali gda krumpline trbej saditi ali šarabolnivati, tau s kravami vse lepše leko napraviš, s traktorm nej, ka tisti vse vküppoklači.« • V traktor samo gorivo vleješ pa dé, s kravami pa zato dosta dela je, ešče v zimi tö, gda v štali stojijo. »Z marov je dosta dela, najbola vleti, gda senau vküpspravlaš, domau voziš pa na pod gorzlüčeš. Samo se meni tau vidi pa rad delam, vejm, ka se tau nigdar ne splače, pa itak. Dosta je bilau, šteri so prajli, ka aj je odam, dapa neškem je odati. Ešče mali sem biu, gda so že moji starci krave meli, potistim stariške, zdaj pa tau ge pelam tadala. Dočas mo leko, pa mo zdravje emo, dočas mo emo krave pa mo delo, kak so tau moji starci delali.« • Kelko krav maš, samo te, ka sta prežene? »Vsevküp tri mam. Edna je doma, štera je skotila, tista zdaj mlejko ma, ta edna pa zdaj of keden skoti, ka je breja. Pa te pa baude eden mali.« • Kama odiš v slüžbo? »Tü na občini delam tak po tri mejsecaj, cintor kosim pa vse kauli po vesi, ka trbej. Lani sem skur cejlo leto delo, tašoga reda te malo pejnez dobim. Če bi nej doma delo, te bi krave tak nej mogo na cejli den doma njati. Gda delam, zazranka je spolagam, od drügim pa kauli dvej, gda domau pridem.« • Ka z mlejkom delaš? »Prvin sem vse audo, zdaj že samo v dvaujo mesto nosim, ka ostane, tisto pa s pujčki spolagam.« • Kelko stare so te krave, ka je zdaj prežene maš? »Tista, štera dugše ore ma, tista je že stara, ta druga je ešče mlada, par lejt je samo stara. Gda tak leto pa pau stara gratajo, te je začnem včiti, aj se vcujvzemejo k djarani. Tau se tak brž navčijo, ka ja pa nej pa že leko voziš z njimi.« • Gda so krave prežene, ti je naprej pelaš ali na kauli sediš? »Tak sedim na kauli, kak gda je konj preženi v kaule. Na ore majo zvezano štrik pa s tistim je te ravnam. Mam eden bič, malo je štjuknam pa že dejo, bola znajo paut kak ge, gde ta trbej titi.« • Kak vejo, ka na pravo ali na lejvo njim trbej titi? »Te štrik potegnem pa tista krava, štera je na lejvom strani, na lejvo dé, če na pravo škem titi, te tisti štrik potegnem, šteri je na pravo kravo zvezani.« • Kelko drv leko s tejma dvöma kravama nag-nauk pelaš? »Mejterske na tri redé leko gorsklade, tau sta dva mejtra drv. S tejmi kaulami zato bola naletja pelajo, ka tej šurke gumine majo. Tiste lesene kaule so se bola nutvrezala pa težko so je vlejkle. Tam, gde je velki brejg, tam telko ne moreš naklati, zato ka nedo ladale, te dva mejtra bola samo po raveni bi pravo.« • Kak leko pelaš dola po velkom brejgi, kaule ne odletijo? »Ne morejo, zato ka nutzo-šlajfam ozark pa nutzaprem. Ovak bi nej mogo po velkom brejgi naklajeno pelati. Konji se leko podaprejo pa nazajdržijo kaule, dapa krave z djarmom ne morejo.« • Kelko kaul drv leko s kravami eden den domau parpela? »Tak trikrat, štirikrat parpelam domau drva, pa te malo morajo počivati, potistim pa te leko demo znauva. Te krave so zato bola mirne, štere vozijo, ka so bola trüdne, kak tiste, štere samo v štali stojijo. Tejm se ešče obadje ne štejo v leti, gdakoli je leko prežem.« • Ti krave paseš v leti ali je polagaš? »Gda čas mam, po nedelaj, je vöpistim pa se lopau pasejo, gda nejmam časa, te njim kosim pa je polagam. Zdaj je bola naletja pasti, kak prvin, gda si skrb mogo meti, gde so krave, nej ka bi se pri sausedi pasle. Zdaj so radi, če se na njigvom pasejo, zato ka že tak več niške ne kosi.« • Večkrat njim nika skrčiš, ka misliš, krave tau razmejo? »Pa vejš, ka razmejo, ovak bi njim nej gučo. Če na pravo ali na lejvo morajo titi, te njim pravim haj ali ča, pa tau one dobro razmejo, zato ka me baugajo. Če je staviti škem, te njim tau povejm, ka oha.« • Odkec maš ešče djarem pa vse tisto, ka se pri kauli nüca? »Te djarem je že stari, dapa zato je ešče dober, tau sem ešče vse erbo, ka škeri mam. Že z vesi so mi tö dosta vse dali, tisti, šteri tau že ne nücejo, tak ka s tejm ge že vözdržim. Če bi nej bilau, te bi v nevauli biu, zato, ka se gnesden tašo več ne dela. Tau je lejpo delo s kravami se spravlati pa voziti, samo za tau čas moraš meti pa volau, zato ka s tauga aska si prvin samo malo emo, zdaj pa skur nika.« Karel Holec Andraš pa Magda Žohar praznita drva Andraš Labric, kak ga doma poznajo, Mecakaš V Porabji je že tö rejdka kravja prega OTROŠKI KOTIČEK POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! ŽENA Postrašeno strašilo se je prebidilo kak vsikšo nauč. Ftiči so nej več popejvali, so že trno krepko spali. Zdaj je več nej bilau postrašeno. Depa v takšnoj dugoj kmičnoj nauči je nej trno lepou sam biti. V takšnoj dugoj kmičnoj nauči se čas vleče eške trikrat bole pomalej. Ka njemi je ostanolo drugoga, kak ka se je začnolo zgučavati sam s seuv. »Tisti moj saused, tisto strašilo spi. Ja, vodne postrašüvle, vnoči pa spi. Ge pa ka vodne spim, vnoči vcejlak bister kaulakvrat gledam. Da bi bar kaj vidle te moje oči,« si je pripovejdalo. »Leko bi postrašüvo kakšne srne, zavce, divdje svinje, gelene ali kaj takšnoga. Depa od nji nemam straja. Pa sam je gnauk svejta tak postrašo, ka edna stvar več ne vüpa na mojo njivo. Ja, tak je tau,« je pripovejdalo tadale. »Tak mi pa trbej, če sam takšno gé. Pa neškem biti takšno postrašeno, depa moje srce ne more ovak delati, kak dela. Tak mi pa trbej, tak mi pa trbej,« je skur začnolo djaukati. Nauč pa je trpela tadale. Nej pa nej se je škela skončati. Pa je zatoga volo nevaula bila vse vekša. Tak velka, ka se njemi je vö iz srca zdigno krepki pa trno lagvi glas: »Geeeeee saaaaam taaaaaak saaaaam naaaa touuuuuum sveeeeeeejtiiiiiii!« Od toga se je v gnezdi na njegvom klobüki zbüdo oča vrablov. Trno čemeren je grato, ka ga je postrašeno strašilo obüdilo. »Tiüma boj! Spati škem pa moji drugi vrabli ranč tak!« se je zglaso rejsan čemerasto. Na, zdaj se je strašilo postrašilo. Tak nagnauk je vküp zaprlo oči pa žmejrilo, samo aj ne vidi ftiča. »Ti leko žmejriš kelko škéš, depa vüje si doj ne moreš zaprejti. Pa če ne boš tiüma, mo začnoli vsi vküper popejvati pa boš po tejm vido,« bi vrabel že začno lejtati kauli njegve glave, depa vnoči tau dun néde. »Če pa, če pa, če pa sam tak sam v toj nauči. Ne vejm, ka aj delam,« se njemi je trausilo srce od velke postrašenosti. »Najdi si ženo pa po tejm več ne boš sam. Zdaj pa tiüma, ka trbej spati,« je skončo vrablov oča. Na, zdaj je postrašeno strašilo melo na koj broditi. Pa je brodilo na svojo ženo. Na, brodilo je na žensko strašilo, ka bi leko bila njegva žena. Pa bole, kak si go je namalo nut v glavej, bole ga je nika začnolo mantrati. »Depa ta moja žena, ka go škem meti, ta žena de tö mogla biti postrašena. Če nej, če nej, če nej, nikak nede šlau. Ka če una nede postrašena, de una vnoči spala, vodne pa ftiče postrašüvala. Pa mo tak ge vnoči znauva sam pa de se mi čas trno dugo vlejko. Depa sto sploj na taum svejti vej, če geste kakšo takšo postrašeno žensko strašilo?« si je brodo pa brž oči vküper zapro, ka so ftiči že začnoli popejvati. Miki Roš Napiši, povej slovensko! Inštitut za raziskovanje in razvijanje šolstva je tudi letos organiziral tekmovanje iz različnih učnih predmetov, med njimi tudi iz slovenščine in spoznavanja slovenstva. To tekmovanje je razpisano za vse narodnostne šole v Porabju, tako za dvojezični šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih, kakor tudi za monoštrsko gimnazijo, ki ima 8-letni program, torej jo obiskujejo tudi otroci od 10. do 14. leta starosti. Tekmujejo učenci sedmih in osmih razredov. Že nekaj let se dogaja, da se tekmovanja udeležujejo le gornjeseniški in števanovski učenci. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je tudi le-teh vsako leto manj, čeprav je večina bolje pripravljena kot pred leti. Letošnjega tekmovanja iz slovenščine se je udeležilo 5 učencev, štirje iz seniške in en učenec iz števanovske šole. Tekmovanja iz predmeta Spoz-navanje slovenstva so se udeležili 4 učenci, vsi iz seniške šole. Učenci so meseca februarja na šolah opravili pisni del tekmovanja, ko so iz obeh predmetov izpolnili test in napisali spis. Moram priznati, ko sem popravljala teste in spise, so se mi zdeli tekmovalci zelo izenačeni, kar pa ni veljalo za ustni del tekmovanja, ki so ga pripravili 19. aprila v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštu. Učence in učitelja je pozdravila Agota Kállay, slovenska referentka omenjenega inštituta. Pri ustnem delu tekmovanja se je pokazalo, da ni zadosti, če si priden in se na pamet naučiš nekaj stavkov o vsaki temi, ki jih šole dobijo vnaprej. Kajti komisija (Agota Kállay, Elena Savelieva in Marijana Sukič) je bila toliko »nesramna«, da je spraševala, da bi se prepričala, koliko učenci še razumejo, govorijo bodisi domače narečje, bodisi knjižni jezik. Pri nekaterih se je pokazalo (ti so postali tudi zmagovalci), da popolnoma obvladajo domače narečje, hkrati pa so tudi pridni in so se zelo dobro pripravili. In čeprav niso oni bili tisti, ki so bili najboljši pri pisnem delu, se je komisija odločila, da bodo pri rezultatih odločilni ustni nastopi. In na koncu še rezultati. Iz slovenščine je zmagala Angela Ropoš (DOŠ Števanovci), drugo mesto je zasedel Patrik Bajzek (DOŠ Gornji Senik), tretja je postala Edit Krajcar (DOŠ Gornji Senik). Pri Spoz-navanju slovenstva je zmagal Patrik Bajzek, druga je bila Edit Krajcar, tretja pa Petra Lazar, vsi trije so učenci seniške šole. Učence sta pripravila učitelja slovenščine Ildiko Dončec Treiber in Laci Domjan. M. Sukič Učenci so na ustnem delu odgovarjali pred komisijo Vsi udeleženci tekmovanja MLAŠEČI KAUT Velikonočna razstava pri Gradu na Goričkem PETEK, 29.04.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 VESELA HIŠICA - JOGURTOVA RDEČA KAPICA, LUTK. NAN., 7.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 7.35 KO PRIDE ZVEZDA, LUTK. PREDSTAVA, 8.05 MEDVEDEK, RIS. FILM, 9.20 ENAJSTA ŠOLA, 10.00 POROČILA, 10.15 ČARLI IN LOLA, RIS., 10.25 OGLEDALO, KRATKI FILM, 10.40 ČASOPLES, 11.35 POLETJE MED OSATOM, ŠVED. FILM, 12.20 CERKNIŠKO JEZERO, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ŠOLA POD FAŠIZMOM, DOK. FILM, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: POKLICI, 16.20 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV: TIŠINA, 18.20 RISANKA, 18.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 BABILON.TV: TIŠINA, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 29.04.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.40 GLASNIK, 10.05 EVROPSKI MAGAZIN, 10.40 ČRNO BELI ČASI, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.25 UNIVERZA, 11.55 KRALJEVA POROKA, 14.40 TRIKOTNIK (NE)INOVATIVNOST SLOVENSKE DRUŽBE, 15.10 MOZARTINA - POMLADNO HREPENENJE, 16.30 CIRCOM REGIONAL, 17.00 PRIMORSKI MOZAIK, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 MED VALOVI, 18.30 PISAVE: PORTRET DR. JANKA KOSA, 19.00 PESEM EVROVIZIJE 2011: PREDSTAVITEV SKLADB, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 POTI Z VZHODA: V DEŽELI AJATOL, DOK. SER., 21.20 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.10 MISTIFIKACIJE: VZPON VATIKANA, DOK. SER., 22.55 ZAZNAMOVANI, NIZOZ. FILM, 0.30 INFOKANAL * * * SOBOTA, 30.04.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: POKLICI, 7.20 ZGODBE O POLUHCU, LUTK. NAN.; BINE: ARHEOLOG, LUTK. NAN.; PEPI VSE VE O LUTKAH; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.00 ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 TOLPA IZ SUGAR CREEKA, AM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 MIRSKI, FIN. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 NAGRADNA IGRA, 16.20 ZDRAVJE: VITAMINI, 16.30 USODA: BODIBILDER – VEGETARIJANEC, 16.35 NASVET: NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGRADNO ŽREBANJE, 17.20 NA VRTU, 17.45 (NE)URESNIČENO: MIRO CERAR IN JOŽEF OSELI, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 VOLK, DOK. ODD., 22.15 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.10 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL SOBOTA, 30.04.2011, II. SPORED TVS 8.35 SKOZI ČAS, 9.00 PESEM KAMNA, 9.30 POSEBNA PONUDBA, 10.00 CIRCOM REGIONAL, 10.30 PRIMORSKI MOZAIK, 11.00 POTI Z VZHODA: V DEŽELI AJATOL, DOK. SER., 12.00 OČE, SIN IN LJUBICA, AM. FILM, 13.30 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU: ŽENSKE, 15.30 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 16.30 MOSKVA: SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 20.00 RIGOLETTO V MANTOVI, IT. OPERNI FILM, 22.10 CHICAGO, AM. FILM, 0.05 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 01.05.2011, I. SPORED TVS 6.35 PRVOMAJSKA BUDNICA: POZDRAV Z NOTRANJSKE, PIHALNI ORKESTER LOGATEC, 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.25 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, 10.00 BEATIFIKACIJA JANEZA PAVLA II., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNA RETROVIZIJA, 15.55 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO, 16.15 MEGA FACE, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK, SLOV. FILM, 22.00 PESEM UPORA: PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR, DOK. ODD., 22.55 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 STEKLENI VRAG, ŠVED. NAD., 0.55 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 01.05.2011, II. SPORED TVS 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 GLOBUS, 8.00 POD KLOBUKOM, 8.50 IZVIR(N)I, 9.20 OZARE, 9.25 OBZORJA DUHA, 10.00 PODPORNICA, PRENOS EVANGELIČANSKE DOBRODELNE PRIREDITVE IZ MORAVSKIH TOPLIC, 11.00 KOROŠKA POJE 2011, ZIMZELENE USPEŠNICE PRETEKLIH DESETLETIJ, 11.30 RAD IGRAM NOGOMET, 12.00 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU: REVIJA, 15.00 NA VIHARNIKOVEM HRBTU, AM. FILM, 16.40 TAROK ZGODOVINA, DOK. FILM, 17.25 GOSPODIČNA MARPLE, ANG. FILM, 19.00 VALČEK ZA ŠTIRI: IMPRESIONISTI, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 RUSKI MONOPOLI, DOK. ODD., 21.05 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 22.00 NA UTRIP SRCA, 23.30 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 02.05.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POČITNIŠKI PROGRAM, 7.00 PRIHAJA NODI, RIS., 7.10 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 7.20 IZ POPOTNE TORBE: POMLAD, 7.40 METULJČEK IN METULJČICA, LUTK. PREDSTAVA, 8.10 MALA LOKOMOTIVA, RIS. FILM, 8.35 ZVERJASEC, RIS. FILM, 9.05 POTPLATOPIS, 10.00 POROČILA, 10.10 POČITNIŠKI PROGRAM, 10.10 PLESOČE ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 10.25 MAX V ZADREGI, DANSKI FILM, 12.00 IZGANJALCI VESOLJCEV: KONEC VSEGA, RIS., 12.25 VIDRA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 HONEY, AM. FILM, 15.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.00 BINE: ARHEOLOG, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO DVE DVAKRAT V KOČEVJU, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 POGLED NA …, 17.30 VELIKI NARAVNI DOGODKI: VELIKA POJEDINA, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.30 GLOBUS, 23.00 GLASBENI VEČER, 0.15 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 02.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.35 SOBOTNO POPOLDNE, 13.50 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.00 PISAVE: PORTRET DR. JANKA KOSA, 15.30 SLOVENCI V ITALIJI, 16.00 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.15 POSEBNA PONUDBA, 16.40 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 17.05 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 17.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 PRVI IN DRUGI, 18.30 FIRMA.TV, 19.00 Z GLAVO NA ZABAVO - FINALNA ODDAJA, 19.30 UNIVERZA, 20.00 ARITMIJA, 20.50 VOJNA PTIC, DOK. ODD., 21.45 KNJIGA MENE BRIGA, 22.05 BLEŠČICA, 22.40 LEDINA, JUGOSLOVANSKI FILM, 0.00 DIETA IZ DAVNINE, DOK. ODD., 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 03.05.2011, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH: ZVEZDOOKI OVČAR, PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.15 KUŽA LAJA MIJAV, MIJAV, MIJAV, LUTK. IGRICA, 10.30 BINE: ARHEOLOG, LUTK. NAN., 10.50 RIBIČ PEPE: OČARLJIVI AMSTERDAM, 11.05 SINJE NEBO, NORV. NAD., 11.55 PESEM UPORA: PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 BABILON.TV: TIŠINA, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: KOPRIVE SPLOH NE PEČEJO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VOLK, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: SATELITSKA NAVIGACIJA, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.25 OSMI DAN, 21.00 NEVIDNI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.25 VOJNA PTIC, DOK. ODD., 0.20 OSMI DAN, 0.45 VOLK, DOK. ODD., 1.15 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 03.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL 10.00 DOBRO JUTRO, 12.20 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.55 MED VALOVI, 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.50 GLASNIK, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 RUSKI MONOPOLI, DOK. ODD., 18.40 MUZIKAJETO: STARA ISTRA, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 EKOLA!: NEZNANE ZELENE REŠITVE IN PRIMERI DOBRE PRAKSE, 20.00 TRIKOTNIK, 20.30 DUHOVNI UTRIP, 20.45 DEDIŠČINA EVROPE: ZBOGOM, DE GAULLE, ZBOGOM, FR. FILM, 22.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.50 TRIJE MODRECI, AM. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 04.05.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.35 RISANKA, 10.45 ZLATKO ZAKLADKO, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.25 IZVIR(N)I, 12.00 NEVIDNI, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.10 TRIKOTNIK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 PUJSA PEPA: ČAS ZA SPANJE, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 ROLI POLI OLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 KARAVLA, KOPR. FILM, 21.30 MARKO SANTIĆ: SREČNO POT NEDIM, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 04.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.00 SPET DOMA, 13.40 KOROŠKA POJE 2011, ZIMZELENE USPEŠNICE PRETEKLIH DESETLETIJ, 14.10 BLEŠČICA, 14.40 TRANZISTOR, 15.15 KNJIGA MENE BRIGA, 15.35 OSMI DAN, 16.00 DUHOVNI UTRIP, 16.20 VELIKI NARAVNI DOGODKI, ANG. SER., 17.10 SLOVENCI PO SVETU: ROJAKI NA AVSTRALSKEM OTIKU TASMANIJA, 17.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: MARIBOR - OLIMPIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 22.00 POKOPLJITE MOJE SRCE PRI RANJENEM KOLENU, AM. FILM, 0.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ RAVNE: VID JAMNIK KVARTET Z GOSTI, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 05.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 SPREHODI V NARAVO: TULIPAN, CVETLICA IZ ORIENTA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 MOJA SOSEDA, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MISTIFIKACIJE: TAJNE DRUŽBE, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.30 DRAGO JANČAR: HALŠTAT, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU, 1.35 GLOBUS, 2.05 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL ČETRTEK, 05.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, ALEKSANDAR RANISAVLJEV IN GÜNTER PICHLER, 14.10 RUSKI MONOPOLI, DOK. ODD., 15.05 UGRIZNIMO ZNANOST: SATELITSKA NAVIGACIJA, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.00 POMAGAJMO SI, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 17.25 FIRMA.TV, 18.00 TESS IZ RODOVINE D’URBERVILLOV, ANG. NAD., 19.00 PESEM EVROVIZIJE 2011: PREDSTAVITEV SKLADB, 20.00 ŠPORT, 20.30 NOGOMET, POVRATNA TEKMA POLFINALA EVROPSKE LIGE, 23.15 NOGOMET, POVRATNA TEKMA POLFINALA EVROPSKE LIGE, 0.05 NININO POTOVANJE, ŠVED. FILM, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL Javni zavod Krajinski park Goričko je na gradu pri Gradu pripravil 6. velikonočno razstavo in delavnice. Okrog dvajset rokodelcev in ponudnikov domače obrti je prodajalo in tudi pokazalo, kako izdelujejo svoje izdelke, največ zanimanja pa je bilo za tiste, ki se ukvarjajo z okraševanjem remenk. Med njimi je bila tudi Elizabeta Urisk iz Dobrovnika (na Madžarskem je pred leti dobila naziv ljudske umetnice domače obrti), ki že vrsto let izdeluje velikonočna jajca, porisana s čebeljim voskom, v značilni rdečečrni tehniki batik. Uriskova je pokazala (na fotografiji) kako se s posebnim pisalom, ki je manjše od svinčnika in ima na koncu lijak, v katerem se nad svečo segreje vosek, na belo jajčno lupino izriše vzorec, ki ga je nato pobarvala rdeče. Motive velikonočnih simbolov je bilo moč opaziti tudi pri vezeninah, aranžmajih, pa tudi izdelkih iz slame. Medtem ko je v grajski črni kuhinji dišalo po gorički šunki, hrenu, kruhu, potici in remenkah, so v bližnjem prostoru otroci in starši ustvarjali lesene igrače; delavnico in tudi lutkovno predstavo Zmaj Kač in njegova krona so pripravili v okviru čezmejnega projekta Sosed k sosedu. se Na območnom srečanji pevcov ljudskih pesmi in godcev v Beltinci v organizaciji Javnoga sklada OI Murska Sobota je 14 skupin iz različni krajov kak Lipovci, Beznovci, Beltinci, Grad, Puconci, Bratonci, Dokležovje, Melinci pokazalo nota svojo znanje v spejvanji pa igranji stari indašnji domanji naut. Med njimi so bile pod vodstvom Marije Rituper Porabske ljudske pevke, stera so zaspejvale pesmi Kaj si Micka tak gizdava pa Kaj si misliš. Etno skupina Mostovi iz Beltinec pod vodstvom Karela Makoveckija nas je presenetila s tejm tü, ka je med njiimi igro Porabski Slovenec Francek Mukič iz Sombotela. www.porabje.hu