Fofttnina plaćana v gotovini
Leto LXXII., št. 87a
Ljubljana, ponedeljek 17. aprila 1*99
Cena Din V-
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratru davek posebej. — »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ŠL 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Rooseueltoua pobuda za ohranitev miru
Roosevelt jc poslal nemškemu kance-larju Hitlerju in italijanskemu min. predsedniku Mussoliniju pismo, v katerem ju poziva, naj obvezno zagotovita nad 30 državam v Evropi in Aziji, da iih Nemčija in Italija ne bosta napadli
Predsednik Zedinjenih držav FRANKLIN ROOSEVELT
ali pa kako drugače okrnili njihovo neodvisnost.
Države, ki jih Roosevelt navaja v svojem pismu, so Finska, Letonska, Estonska, Litva, Švedska, Norveška, Danska, Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Irska, Francija, Portugalska, Španija, Švica, Lichtenstein, Luksemburška, Polj ska. Madžarska, Rumunija, Jugoslavija, Rusija, Bolgarija. Grčija, Turčija, Irak, arabske države, Sirija. Palestina, Egipt in Iran.
Svoja jamstva naj bi podala Hitler in Mussolini za dobo 10 let ali pa morda celo za 25 let. Če bi na to pristala, bo Roosevelt sam posredoval, da bi tudi ostale države podale Nemčiji in Italiji enaka jamstva.
V omenjenem času naj bi se dosegla na posebni konferenci razorožitev sveta ter ureditev* vseh glavnih gospodarskih problemov, da bi bila vsakemu narodu na svetu dana možnost nastopiti na vseh svetovnih tržiščih kot kupec in prodajalec in da bi se istočasno zagotovile vsem narodom vse surovine, ki jih potrebujejo za svoj nemoten gospodarski razvoj.
Odmevi po svetu
Pariz. 17. aprila br. V zadnjih dveh dneh
je nastopilo skoraj po vsem svetu znatno pomirjeni e razburjenih duhov, ki so s strahom pričakovali dogodkov nasledn.iih dni. Na milijone ljudi pričakuje, da bo pogumna in odločna intervencija Roose-velta se v zadnji uri morda le rešila mir. kakor pa kažejo vesti z vzhodne soseščine, bodo tudi te nade ostale zaman. 24 ur v Nemčiji ni bilo nobenega glasu o Roose-veltovi poslanici v javnosti, včeraj pa jo je nemški  tisk  objavil  v izvlečkih, obenem
pa so vodilni listi na njo tudi že močno reagirali.
»Volkischer Beobachter«. glavno glasilo narodnosocialistiene stranke, označuje Rooseveltovo poslanico za infamno akcijo v VVilsonovcm slogu. Narodnosociali-stična Nemčija se ne da prevarati, zagotavlja list. »Deutsche AHgemeine Zeitung« sodi. da je Rooseveltova poslanica bodisi izraz nerazumljive naivnosti ali pa dobro premišljene igre. List odločno odklanja vsak pristanek na Rooseveltove predloge.
Nekoliko drugačna je bila reakcija, ki jo je Rooseveltova poslanica izzvala v Italiji. Sicer je zunanji minister Ciano v svojem včerajšnjem govoru, ko je bil bržkone že poučen o vsebini poslanice, ni omenil, toda italijanski tisk in radijske oddajne postaje so jo davi objavile doslovno. Italijanski uradni krogi so zavzeli glede Rooseveltovih predlogov izredno rezervirano stališče, tudi listi jih niti najmanj ne komentirajo. Še celo v naslovih ni opaziti nikake osti proti njej. pač pa opozarjajo listi, da so Rooseveltovi predlogi naleteli v Nemčiji na hudo reakcijo in odklonitev. Mednarodni politični opazovalci v Rimu ugotavljajo, da se je v Italiji pokazala tendenca, da se ne bi zaprla vsa vrata in vsi vhodi, skozi katere bi morda šla pot do mirne ureditve vsega spornega kompleksa.
Kakor znano, je bila v Angliji. Franciji in drugod poslanica sprejeta z velikim navrliišenjem. Chamberlain in Daladicr sta že v soboto dopoldne s posebnima notama, ki sta jih sama izročila ameriškima poslanikoma v Londonu in Parizu, obvestila predsednika Roosvelta, da sprejemata njegove predloge brez vsakih pridržkov in pogojev.
Tudi v skandinavskih državah je bila Rooseveltova poslanica sprejeta z zadovoljstvom. Splošno jo v Stockholmu. Oslu, Helsinkih in Kodanju označujejo kot izreden ameriški poskus za rešitev miru.
Poseben pomen pa je treba pripisati stališču, ki so ga zavzele vse južnoameriške države, tudi Argentina in še nekatere druge, ki se doslej, kakor je to pokazala zlasti zadnja panameriška konfrenca v Limi. niso mogle povsem sprijazniti z Rooseveltovo zunanjo politiko. Vse južnoameriške driave so gladko in brezpogojno pri tale na Rooseveltovo pobudo. Prezident Argentine, Cortis je poslal v Washington celo posebno brzojavko, v kateri se je prisrčno zahvalil prezidentu Rooseveltu, ker je našel pogum za tako velikopotezno mednarodno politično akcijo. Argentina je bila prav tako kakor Zedinjene države skrajno v skrbeh za mir in za katastrofalne posledice, ki jih mora nujno izzvati sleherna vojna, čeprav bi se odigrala še tako daleč od argentinskih dežel. Argentina se v celoti solidarizira z Rooseveltovo iniciativo.
V Amsterdamu so uradni politični krogi zavzeli precej rezervirano stališče. V splošnem pričakujejo reakcijo, ki jo bo podanica nedvomno izzvala v neposredno državah.  Zaradi tega pravijo,
da vlada za sedaj nima razloga, da bi podala  o  poslanici  kakršnokoli izjavo.
Po informacijah agencije Havas pa je poslanica napravila izredno globok vtis pri balkanskih državah, kjer jo smatrajo za učinkovito iniciativo, spričo katere je vendarle še lahko mogoče računati s spremembo mednarodnega političnega položaja. Najmanj, kar bi lahko izzval negativni odgovor na Rooseveltov poziv, bi bila takojšnja sprememba ameriškega zakona o nevtralnosti.
De Valera o potrebi obrambnih ukrepov
London, 17. aprila b. V Ellelisu je včeraj dopoldne irski min. predsednik De Valera govoril o mednarodnem političnem položaju. Menil je. da lahko le še božja previdnost obvaruje Evropo nove \ofne, ki bo še hujša in še bolj uničujoča kakor je bila zadnja. Ca s mednarodnih pogodb je potekel. Mednarodni odnošaji se urejajo le še s silo. Ali je res prepozno, da se bodo morali milijoni nedolžnih pobijati med seboj? Ali res ni mogoče, da bi se mednarodna konferenca, ki se bo morala nujno vršiti po vojni, sklicala že pred njo? Ali je res možno, da bodo Rooseveltovi predlogi odklonjeni?
De Valera je v drugem delu svojega govora utemeljil potrebo posebnih ukrepov za morebitno obrambo Irske. Zelja irskega naroda in vlade je. da bi Irska ostala daleč iz kroga vojne. Cilj vladne politike je ohraniti nevtralnost dežele, edino sredstvo za to pa je, skrbeti, da se ne bo nihče upal neizzvano napasti Irsko ali vdreti na irsko ozemlje. Te dni bo irska vlada podvzela več ukrepov, s katerimi bo pritegnjenih k irski prostovoljski armadi več tisoč ljudi.
Resen opomin Amerike
VVashington, 17. aprila i. Poslanica predsednika Roosevelta Hitlerju in Mussoliniju je bila v tukajšnjih političnih krogih sprejeta kot veliko olajšanje položaja. Na merodajnem mestu trdijo, da je zbudil pozornost zlasti oni del poslanice, v katerem poudarja Roosevelt. da Amerika ne intervenira zaradi slabosti, temveč v želji, da ohrani mir in da ne pride do novih kršitev mednarodnih obveznosti, prav tako pa odstavek, v katerem podčrtava moč Zedinjenih držav, kar tolmačijo kot resen opomin. Vsa ameriška javnost popolnoma podpira Rooseveltovo pobudo. Posledica Rooseveltove poslanice je tudi bila, da so se začele delnice na borzah naglo dvigati, kakor hitro so zvedeli, da je Roosevelt poslanico poslal v petek Mussoliniju in Hitlerju.   Pozornost je zbudilo tudi dej-
' stvo. da je ameriško brodovje, še preden so se pričeli  novi manevri, dobilo ukaz.
I naj krene iz Atlantskega v Tihi ocean. V vsej mornarici so bili ukinjeni dopusti. Tudi ti ukrepi se smatrajo kot dopolnilo sodelovanja Zedinjenih držav z Anglijo in Francijo, katerih brodovje zadošča za obrambo Atlantskega oceana, d očim bo Amerika za primer kakega konflikta priprav-• irna proti Japonski.
Glasovi francoskega tiska
Pariz. 17. aprila A A. (Havas) Listi soglasno hvalijo Rooseveltovo pobudo in izrekajo zahvalo predsednika Zedinjenih držav, ki je po pisanju - Joiira« med ne. všečnimi razpravami glede materialnega pohlepa pokazal na najvišje moralno vrednosti. > Peti t Parisien« pravi, da je Roosevelt izbral pravi trenutek svoji po, budi za pomirjen je. Vse države lahko, ne
... j«   ,        ' -  •       * *
da bi izgubil«* svoje prestiž, poslušajo veliki človečartf=ki grlas. ki se je dvignil z druge strani Atlantskega oceana. :Excel-sioi pravi, da je poseben pomen Riose. velteve poslanice v tem, ker ne zahteva razjasnitve splošnih idej, temv?o o določeni ponudbi. Leon Elum piše v glavnem listu socialistične stranke, da Urez preokreta angleško-francoske politike in brez organiziranja fronte miroljubnih sil Rooseveltov napor ne bi imel upanja v uspeh, temveč bi splch ne bil mogoč.
Za obrambo demokracije
London, 17. aprila AA. >Sunday Times« objavlja v svojem uvodniku med drugim: V   plemenitih in humanih   besedah, ki
jih je navedel Roosevelt v svoji poslanici, je nedvomno mnenje ogromnega ameriškega naroda. Njegovega poziva ne sme prezre ti noben poglavar države in sploh nihče, ki je odgovoren za usodo svojega naioda.
List dostavlja, da Roosevelt ve, da se Amerika, če bo stopila v borbo, ne bo borila za Veliko Britanijo ali Francijo, temveč za demokracijo in samo zase. Bistro oko Rooseveltovo vidi za pajčolanom izoli-cije, da mora Amerika, če hoče priti do svobode, tolerance, miru in do napredka dela v industriji, braniti iste ideale, kate-
t  - ^ -
re brani tudi "Evropa. Amerika da tudi ona ne bi obstala, če bi padla Evropa in
njeni ideali.
Italijanski komentar
Rim, 17. aprila. AA. (Štefani). Poslanica, ki jo je predsednik Roosevelt poslal Mussoliniju in Hitlerju in ki so jo listi včeraj objavili, ni naletela na dober sprejem v italijanskem tisku. Novinarski krogi izjavljajo soglasno, da poslanica preveč diši po reklami, da bi se mogla smatrati kot resen činitelj v bodočem razvoju, ki naj dovede do popuščanja mednarodne napetosti. Posebno naglašajo. da bi moralo biti tako dejanje, ako naj ima resno osnovo, tajno in da se ne bi smelo širiti v reklamne svrhe zaradi notranje potrebe Amerike. Poudarjajo tudi. da ni vsa ameriška javnost naklonjena Rooseveltovi tezi. Seznam držav, za katere naj se dajo jamstva, je otročji, ker dokazuje, kakor trdijo italijanski novinarji, veliko neznanje zemljepisa in zgodovine. Fašistični krogi tudi trdijo, da je Rooseveltova poslanica profesorska in pretenciozna. Fašistična vlada bo napravila to, kar mora narediti sporazumno z vlado v Berlinu. Mir je zelo lepa stvar, toda take reklamne oblike ne morejo dovesti do pozitivnih dejstev.
Madžarski obisk v Rimu
Min. predsednik Teleky zatrjuje, da služi sodelovanje Italije in Madžarske konsolidaciji miru
Budimpešta, 17. aprila i. Madžarski ministrski predsednik grof Telcky in zunanji minister grof Csakv sta davi odpotovala na oficielni obisk v Rim.
Snoči je grof Telekv poročevalcu agencije Štefani podal daljšo izjavo, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo, ker bo lahko odšel v Rim, da se predstavi italijanskemu ministrskemu predsedniku in njegovi vladi. Odveč pa bi bilo reči, je dejal, da bi bilo to potovanje zgolj formalnega in protokolarnega značaja. Spričo intimnega in iskrenega priajteljstva. ki obstoja med obema državama, bo imel ta obisk tudi svoj poseben pomen. Odkar je bil predsednik madžarske vlade poslednjič v Rimu, so se izvršile velike spremembe. Madžarska se je tako po ozemlju kakor
po številu svojega prebivalstva povečala. Združila se je zopet s Podkarpatsko Ukrajino. V zadnjem zgodovinskem mesecu je bila Madžarska zopet deležna podpore svoje velike italijanske prijateljice. Madžarski narod je hvaležen Mussoliniju, ki je prvi opozoril svet na potrebo, da se popravijo določbe trianonske pogodbe in uveljavijo madžarske težnje. Zastavil je za to ves svoj osebni in državniški prestiž. Za pot v Rim se pripravljamo z velikim zanimanjem in veseljem. Naš obisk bo. če je to sploh še mogoče, še bolj poglobil sodelovanje obeh držav. Prijatel5-stvo Italije in Madžarske naj služi konsolidacij miru v Podunavju in sploh miru vsega sveta.
Sodelovanje Poljske z baltskimi državami
Obisk vrhovnega poveljnika estonske vojske v Varšavi
Varšava, 17. aprila br. Drevi bo prispel v Varšavo vrhovni poveljnik estonske vojske general Laidoner. Zunanji minister Beck je imel včeraj popoldne daljši razgovor z estonskim poslanikom Marku-som, s katerim se je dogovoril o poslednjih pripravah za sprejem estonskega generala in državnika. General Laidoner bo gost maršala Rydz Smyglyja in bo prezidentu Moscickemu vrnil obisk, ki ga je
pred devetimi leti napravil v Tallinu.
Politični krogi pripisujejo temu obisku velik pomen. Ob tej priliki bo vsekakor utrjeno tradicionalno prijateljstvo armad obeh držav. V poljskem prizadevanju, da se ustvarijo Čim tesnejše zveze z vsemi baltskimi državami, bo to nedvomno velik uspeh. Posebnega pomena pa bo obisk glede na najnovejše vesti, da namerava Nemčija znova pritisniti na Litvo.
Slovesen prevzem albanske krone v Kvirinalu
Albanska delegacija v avdijenci pri kralju Viktorju Emanuelu
Rim, 17. aprila AA. Italijanski kralj je včeraj opoldne sprejel albansko delegacijo, ki mu je sporočila sklep albanske narodne skupščine, da se mu ponudi albanska krona. Slavnostni avdienci so prisostvovali tudi italijanska kraljica, prestolonaslednik s soprogo in ostali člani kraljevske rodbine, mnogi visoki dostojanstveniki in člani vlade z Mussolinijem na čelu. Predsednik albanske vlade Verlazi je prečital adreso, ki izraža zvestobo albanskega naroda Italiji, italijanski kralj pa je nato izjavil, da sprejema zase in za svoje potomce albansko krono.
Italijanske operacije v Albaniji
Tirana, 17. aprila br. Vojaške operacije italijanske vojske še niso končane. V soboto popoldne so italijanske čete zavzele glavno mesto plemena Mati, Bureli. Iz Kroje na jugovzhodu in iz Skadra na severu sta
v soboto zjutraj pričeli prodirati v ozemlje plemena Mati, kjer so Italijani pričakovali najhujši  odpor, dve   motorizirani koloni. Kmalu po 13. sta se obe koloni, ne da bi kje naleteli na nasprotnika, dva kilometra pred Burelijem združili. Tedaj se jima je pridružil tudi general Guzzoni, ki je prispel iz Tirane z letalom. Italijanske čete | so najprej zavzele Kafastames, novi zimski dvorec   kralja Zoga. nato pa bližnjo vojno akademijo. Gojenci  albanske voja-I ške šole so se jim brez boja predali. Med , tem so bili v Bureliju že obveščeni o pri-i hodu Italijanov. Zasedba mesta se je izvr-1 šila brez boja.
Albanska demonstracija v New Yorku
New York, 17. aprila br. Pred tukajšnjim italijanskim konzulatom je v soboto
zvečer demonstriralo 200 Albancev. Na posebnem zborovanju so sprejeli resolucijo, v kateri nagla-sajo. da se ne bodo nikoli p lostovoljno podvrgli novi oblasti v Albaniji.
Konec belgijske vladne krize
Bruselj, 17. aprila br. Dolgotrajna kriza belgijske vlade je tako rekoč likvidirana. Pierlotova pogajanja za sestavo nove vlade so končana. Pierlot namerava pritegniti v kabinet pet zastopnikov katoliške, pet zastopnikov socialistične, tri zastopnike liberalne stranke ter dva strokovnjaka. Listo nove vlade je dopoldne predložil kralju v podpis.
Rušilec „Beograd" na poti
Pariz. 17. apr. i. Včeraj dopoldne je zapustil pristanišče v Nantesu rušilec »Beograd«, ki je bil že lani spuščen v morje, ! a so doslej opremljali. Včeraj je odplul iz : ladjedelnice na odprto morje in krenil pro-sko B reprezentanco.
' -=>no«oiC3?rr.rvoioioioic
i Inserirajte v *SL Narodu44!
Di vizionar Lukić odhaja
Ljubljana, 17. aprila. V kratkem nas zapusti dosedanji komandant dravske divizije general Gjorgje S. Lukić, ki je bil imenovan na novo službeno mesto za pomočnika vojnega ministra v Beogradu.
General Lukič je prišel k nam lani v juniju iz Niša. On je eden naših najsposobnejših, v težkih borbah prekaljenih oficirjev, ki je vedno in povsod postavil celega moža. V priznanje velikih zaslug je bil odlikovan med drugim tudi z najvišjim odlikovanjem z redom Karadjordjeve zvezde z meči. Povsod, kjer je bival, si je pridobil velik krog prijateljev. Ljubljančani bodo težko pogrešali simpatičnega generala, ki mu pa na novem službenem mestu želo mnogo uspehov.
Drevi ob 20. prirede oficirji ljubljanske garnizije odhajajočemu divizijonarju v beli dvorani Uniona banket, ob 22. pa v Kazini poslovilni večer.
Za novega komandanta dravske divizijske oblasti je imenovan general Dragoslav Stefa novic, komandant cetinjske divizije.
poCiticni Q$%ernH
Kvišku srca, Slovani !
»Američki Srbr>hran« je obju\'i! v svoji zadnji številki, ki je prispela v Evropo, članek, naslovljen »Dve Golgoti«, l' članku pisec opisuje, navezujoč na strašno nesrečo, ki je zadela češki narod, težko situacijo, v kateri se danes nahaja slovenstvo, nato pa pravi:
»Danes se Slovan vzpenja na dve Golgoti, vzpenja se na Golgoto zla in vzpenja se na Golgoto novega vstajenja, to je Kristusovega vstajenja. \iso sama slovanski pisci in misleci preroki tega vstajenja, naše slovanske veličine in bodočnosti, tudi nemški in francoski misleci napoveduje jo, da pride dan in ta dan ni več daleč, ko bo Slovan zagospodoval na svetu in prinesel člo\'eštvu s\obodo. bratstvo in enakopravnost. Sloveči francoski mislec Ernest Renan. pisec znamenitega dela »Življenje Jezusa Krista«, je zapisal: »Bodočnost bo pokazala, kaj bo dat Člo\eštvu veliki slovanski genij z njegovo plamtečo vero. z njegovo bistroumnost jo, z njego\im izredno globoko-filo/ofskim gledanjem na življenje in smrt. z njegi.vim žilavim muče-ništvom in z njegovi/ neutešljivo težnjo po naj\-išjih idealih člo\ešfva.« -— Znani nemški književnik in filozof Johann Gotffried Herder. pisec drame »\athan der Weise« in filozofske razpra\'e »Ideen zur Geschich-te der Menschheit« pa je napovedal: Slo-\'anst\*u je usojeno, da bo izreklo zadnjo besedo v borbi za napredek človešt\\i!« ^—■ Sedanjost slovanstva je težka in nevesela, toda bodočnost po sodbi vseh velikih mislecev vseh dob in vseh narodoi' vendarle neizbežno pripada Sloianom. Zato proč s temnimi slutnjami, kvišku srca, Slovani/
Zgled rodoljubia
Poljski listi z velikim zadoščenjem beležijo vest. da je s/oveči poljski operni pevec Jan Kiepura. danes najslavnejši tenorist na svetu, ki se trenutno nahaja na umet niški turneji po Združenih ameriških državah, poslal prezidentu Poljske republike Moscickemu brzojavko, v kateri izraža novsko vdanost svoji ogroženi domovini in mu obenem sporoča, da podpisuje v korist državnega posojila za narodno obrambo znesek liMiJKM) zlotov. to je okrog 1 milijona dinarjev in poklanja državi v vojaške svrhe svoja dva dragocena avtomobila. Dalje se daje Kiepura državi na razpolago za vsako patriotske akcijo in izjavlja, da je pripravljen žrtvovati za Jomon-no vse. kar ima. — Koliko je med Slovenci imovitih patriotov, ki bi bili pripravljeni žrtvovati za domovino \'se. kar imajo?! Bojimo se. da bi jih morali iskati z lučjo ob belem dnevu!
Sorzna poročila.
Curih, 17. aprila. Beograd 10, Pariz 11.S1 London 20.87, New York 445.875, BrusdtJ 74.90, Milan 23.46, Amsterdam 236.65, Berlin 178.37, Sofija 5.40, Varšava 84, Bukarešta 3.30.
Stran 2
»SLOVENSKI N A R O I>*t ponedeljek, 17. aprila 1939.
8tOT. 87
Prosvetno delo ob
Obfal sbor Zvmrm koltvraUi 4trušt*r ▼ Mafflkom
Maribor. 16. aprila Naši požrtvovalni, zgledni obmejni pro-svetzu p onirji so se sestali danes dopoldne ob 10. v mali dvorani Narodnega doma k rednemu občnemu zboru Zvene kulturnih društev v Mariboru. Zlasti v naat dobi je podrobno narodno prosvetno delo ob meji drage ceno, krvavo potrebno. Te. ga se zaveda tudi mariborska ZKD, ki se lahko ponaša z lepimi uspehi nesebične, tihe kulturne prizadevnosti na vsem področju bivše mariborske oblasti. O številčnih podatkih, v katerih se srca lijo ta plemenita prizadevanja amo poročali v sobotni številki. Delegati .so s prizadevanjem in polivalo sledili občnemu zboru, ki ga je otvori 1 in vodil dolgoletni predsednik g. Franjo P*rc. V prisrčnih besedah Je pozdravil navzoče, zlasti pa. predstavnika ljubljanske posestrime ZKD g. V. Bučarja, Predsednik je poudarjal pomen intenzivne kulturne prizadevnosti, nakaa- so sledila poročila marljivih, vestnih društvenih funkcionarjev. Prof. Lojze Bizjak je v imenu zvezinega nadzorstva i znesel prisrčno priznanje pridnemu delu ter predlagaj vestnemu blagajniku Iv. Cvetku in vsearm upranmerma odboru razrešnico.
Sledil je pomemben nagovor ljubljanskega delegata g. V. Bučarja, ki je zajel v svoja izvajanja bližnji delovni program, ki ga nujno narekuje naš čas. G. Bučar je naglasa! vzorno, skladno delo stoeh kul-turnih posestriro .ljubljanske in mariborske 3£D. ki sta zmerom roko v roki sodelovali za skupne narodno prosvetne ideale, h katerim moramo danes stremiti s
podvojenimi sOsmi fen poglobljeno smotrnostjo. Dne 18. maja t. L Uo poseban dan
nase prosvete, SZ nag razglaaje Sa poživi nase kulturno snovanje po vesti ssa¥h postojankah, zlasti ob meji. Kjer na bodo mosne prosvetne manifestacija s onpani-zacijo priredttav, pa naj sa orgsjmura akcija za primerno ojbdaritov' atrossaine-ga prebivalstva* kar Je važno slasti sa naše ekspodirana obsne*ae postojanka. Po-
trebno je. da se čim temeljiteje pripravi.
mo na ta dan sn Kulturne
bodo na področju obeh zvez. Ob priliki sokolskega pokrajinskega zleta v Ljubljani pa bo veliko manifestacijsko aborovanje ZKD, organizirala pa se bo tudi razstava sto venskega naprednega tlaka.
S prisrčnim odobravanjem je sprejel občni zbor spodbudna ter informativna izvajanja zastopnika ljubljanske ZKD. Sledile so volitve, pri katerih so bili izvoljeni: Janko Pire predsednik. V odboru so med drugimi Ivan Tomasič, Ve kos lav Spindler, dr. Anton Dolar, Franjo Cvetko, Franjo Bratova, dr. Franjo Krute, Marino Kralj, Ivan Robnik, Josipina Cerlnšek in Vladimir Krave«. V nadzornem odboru so Alojzij Cotič kot pi^sednik, Josip Kle-menčič In prof. Lojze Bizjak kot člana. V častnem razsodišču sta dr. Franjo Lipold in dr. Igor Rosina.
Potem ko je občni zbor razpravljal še o raznih perečih internih ter organizacijskih zadevah, je predsednik J. Pire s toplimi, bodrilnimi besedami zaključil današnji zbor obmejnih prosvetnih pionirjev.
rpaHlilil jih fcj
Naša pesem na naši meji
izleti mariborskih nacionalnih in pevskih društev t obmejne kraje
Maribor. 17. aprila Vzdolž nase meje od Kozjaka, preko valovitih Slovenskih goric do Gornje Radgone je včeraj veselo donela naša pesem. Mariborska ng<-frm«ir»« m pevska društva so organizirala na meji svoje pomladanske zle te. katerih namen je bil, da se ustvarijo med Mariborčani ter našim obmejnim ljudstvom čim tesnejši, čim bolj prijateljski stiki. Mejaši naj spoznajo, da je njihovo srce Maribor, katerega življenjski, nacionalni utripi so tudi njihovL Pri Sv. Krizu so bili, pri Urbanu, v St. D ju itd. Na jim po-zantnejši med vsemi temi izleti pa je bil nedvomno izlet mariborskega sokolstva, ki je v številnih avtobusih pohitelo na našo mejo. Pot je šla iz St. Ilja preko Marije Snežne v Cmurek, Apače in G. Radgono, kjer je mariborsko sokol s tvo poklonilo ve-
nec na grob radgonskih žrtev. Povsod je ubrano odmevala naša pesem, povsod se je z domačini razvilo najprijetnejse razpoloženje. Sokoli so se vračali preko Sv. Trojice, kjer so polotili venec na spomenik nepozabnega kralja Aleksandra I., kakor so nadaljevali pot preko Sv. Lenarta in Sv. Marjete v Maribor.
Krasen uspeh je kronal letošnji prvi pomladanski izlet mariborskega sokolstva, ki je spoznalo najbolj perečo nalogo našega časa: kako se čim tesneje povezati z obmejnim ljudstvom. Pet polnih avtobusov je spremjalo nešteto osebnih avtomobilov in motociklov, ki so spremljali avtobuse na obmejni spomladanski vožnji mariborskega sokolstva.
Slični izleti sledijo prihodnje nedelje in praznike. Mislimo na mejo!
Razstava obmejnih likovnih umetnikov
je bila včeraj slovesno otvorjena obenem s II. osnet-
Maribor, 17. aprila Slovesno je bila včeraj dop. ob 11 otvorjena razstava obmejnih likovnih umetnikov; hkrati je bil tudi svečano otvor jen IL umetnostni teden. Pomembna prilika torej, da se v lepem številu zbere mariborska kulturna elita, ki je hotela prisostvovati temu prevažnemu kulturnemu dogodku v veliki dvorani Sokolskega doma, ki je bila za to priliko okusno urejena. Počastili pa so otvoritveno svečanost s svojo navzočnostjo številni predstavniki mariborskega javnega, življenja, med njimi polkovnik Radovanović kot zastopnik mestnega poveljnika z garnizon ar jem podpolkovnikom Maslacem, sreska načelnika dr. Šiška in Eiletz, mestni župan dr. Ju van, predstojnik mestne policije Kos, dr. Osterc kot zastopnik škoda dr. Tomažiča. predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, šef drž. tožilstva dr. Zorjan, š. dan tel kot zastopnik ljubi j. Narodne galerije in ljubljanskih likovnih umetnikov, upravnik Narodnega gledališča dr. Brenčič, ravnatelj dr. Torninšek. magistr. direktor Rod osek, šef primarij dr. černič, dr. Iv. šljanee kot zastopnik >Celjskega kult. tedna^, nadalje polnoštevilno zbrani marib. umetniki in kulturni delavci s predsednikom Umetniškega kluba dr. šnuderlom na Čelu.
Številno zbrane je prisrčno pozdravil Tjodpredsednik Umetniškega kluba Rudolf Gokmh, ki je po uvodnem pozdravu prečrtal topel brzojaven pozdrav predsednika Narodne  galerije  v  Ljubljani  dr. \Vindi-
Scherja. Zatem je g. Golouh v zgoščenih potezah prikazal pomen H. umetnostnega tedna v Mariboru, ki ga o tvar jam o s slikarsko razstavo. NaglaŠal je, da pomenijo prireditve umetnostnega tedna afirmacijo naših duhovnih sil, naše samoniklosti, naše kulturne tvornosti. Naš Maribor je v teku 20 let dokazal svojo kulturno zrelost, ustvarjajoče sile. Za umetniško ustvarjanje pa je potreben mir. Tudi letošnji umetnostni teden bodi krepka manifestacija naše neumrjoče duhovne in vitalne sile.
Udeleženci slovesne otvoritve II. umetnostnega tedna in slikarske razstave so si nato z zanimanjem ter pozornostjo ogledali razstavljene umetnine naših mariborskih likovnih umetnikov, ki so nam letos pripravili izredno prijetno presenečenje. Podoba je namreč, da je letošnja razstava najlepša, najboljša, kar smo jih imeli v Mariboru v organizaciji domačih umetniških tvorcev. Vseh razstavljenih del je 46. Karel Jirak razstavlja sedem olj, Maks Kavčič štiri olja, Ivan Kos šest olj, France Mihelič sedem olj, Zoran Mušič 1 olje in devet gvašev. Albert Sirk 1 olje in tri akvarele, A. šušmelj 1 akvarel, 1 litografijo, 1 risbo, Zlatko Zel l akv.. 2 temp., Borut Hribar portret gdč. Zinke FilipiČeve v lesu in portret g. Lipka (žgana glina).
Razstava zbuja izredno zanimanje mariborskega kulturnega občinstva. Odprta bo do 26. t. m. in sicer vsak dan od 8 do 18. Obisk razstave ljubiteljem likovnih umetnin toplo priporočamo.
Črni dan mariborskega nogometa
SK Železničar izpadel iz prvenstvenega tekmovanja LNP
Maribor, 16. aprila Prvo kolo tekmovanja za prvenstvo LNP je za nami. Sestali so se štirje pari In sicer Železničar : Kranj v Mariboru, Čakovački SK : SK Celje v Celju, Hermes : 1SSK Maribor v Ljublja ni in Bratstvo : Atletiki na Jesenicah. Vsi športni krogi naše ožje domovine so z največjim zanimanjem pričakovali posamezne rezultate. Mariborski nogometni krogi so polagali svoje največje nade v srečanje med SK Kranjem in SK Železničarjem. Upali so. da bo mogel Železničar na Ustnem igrišču in pred lastno publiko do&eči tak rezultat, da se bomo Mariborčani lahko ponašali, zlasti ker se jo prva tekma med obema kluboma, ki je bila pred 14 dnevi v Kranju, končala z zmago Železničarja v razmerju 3 : 2.
Toda prišlo je drugače, železničar je moral kloniti pred Kranjčani in sicer v razmerju 1 : 3. In tako se je zgodilo, da je Železničar zaigral nadaljnjo udeležbo v tekmah za prvenstvo LNP in tudi v — ligi!
Za srečanje med Železničarjem in Kranjem, ki je bilo na, stadionu ob Tržaški cesti, nI vladalo bog ve kako veliko zanimanje in je prišlo na igrišče jedva okoli 250 gledalcev, ki so zapustili igrišče globoko Mzocarani. Nikakor pa ne gre ta očitek samo na račun Železničarjev, temveč tudi na račun gostov, ki nam niso pokazali nogometa, ki bi osvajal. Igra gostov je bila vsekakor efekrnejša m daleko koristnejše, kar je t ostalem posneti iz izida, ven dar pa je ostala v mejah običajne tekme za točke. Železničar je s to tekmo mnogo zaigral Čudimo se, da kljub jaki konkurenci, ki je je bil deležen Železničar pred to tekni toliko pridobil, da bi premagal si-afcfce nogometaše z Go*mjskajja.
Kranjčani so zmago neoporečno zaslužili. Vsi deli so prilično dobro vigrani, odlikovali so se po odličnem startu, dobri igri z glavo in brezprimernim članom. Najtežji posel je opravila obramba, sicer pa je treba reči, da ni imela nevarnega posla, ker je imela v krilski vrsti odličnega pomagača. Akcije železnica rskega napada so bile skoraj brez izjeme tako enostavne da jih je razdrl skoraj posamezen nasprotnik.
Železničar, ki je nastopil v najboljši postavi (vsaj tako moramo domnevati), je imel črn dan, ki mu ga mariborski nogomet nc more pozabiti. Moštvo je od zadnjih tekem padlo v formi za cel razred in je igralo-tako klaverno. kakor ga Se nismo videli igrati. Čim je bilo jasno, da delo ne pojde gladko od rok, je prva popustila — stara rak-rans enaj>toricc! — to je napadalna vrsta, kjer je edini Konjak icšc-val brezuspešne poizkuse za pozitivno igro. Vse ostale formacije so zaigrale pod vsako kritiko. Moštvo je klonilo zaradi pomanjkanja volje rn elana, ki ju je sicer v manj važnih tekmah znalo pokazati. Čudno, zelo čudno se nam zdi da je enajstori ca danes tako klaverno igrala. ko ima vendar že par tednov trenerja, ki ga mo-M klub precej drago plačati. Danes pa smo opazili v moitvu pravo anarhijo. Kje so vzroki? Ni naša naloga, da bi to preiskovali, to bo že opravilo klub ovo vodstvo. Konstatirati pa hočemo samo dejstvo, da je enajstorica pred tedni stoodstotno bolje zaigrala.
Naposled hočemo navesti ie »junake«, ki so mariborskemu nogometu pripravili tako globoko razočaranje. So to: Spanger, Fran-gos, Antoiičičt Pocajt, StftfUr, Hablt, Ko-
njak. Lesnik. Pocajt II. Staleker ki Kras-nlk.
K poteka bi bilo omeniti, ds je nadel prvi gol za Kranj že ▼ 1. minuti, ko sta se branilca Igračkala, pa je Kranjčan Vreček izkoristil priliko in mimo presenečenega vratarja postal žogo v mrešoc Izenačenje je dosegel železničar v 40. minuti po Po-
cajtu. V drugem polčasu je prišel Kranj v vodstvo že v 1. minuti, m sicer po problematični enajstmetrovki, dočim je zmagoslavni gol zabil Jež dve m krati pred koncem tekme. V ostalem je fanel sicer Železničar absolutno terensko premoč, ki pa je bila spričo obupne igre napadalne vrste brezpredmetna.
Sodil je g. Kopic. V splošnem je dobro opravil svoj posel, le železničarji mu za* merijo, da jim je prisodil 11-metrovko. Sicer pa je g. Kopic sodil sporazumno med Želesniesrjeni m Kranjem.
Malce razveselj i ve j^a vest je prišla iz Ljubljane, kjer je gostoval ISSK Maribor proti SK Hermesu. Rezultat je namreč
ISSK MARIBOR : SK HERMES 2 : 2 Ker se je prvo srečanje v Maribora končalo s zmago ISSK Maribora v razmerju 2 : 0, pride v drugo kolo ISSK Maribor, dočim mora Hermes deliti usodo svojih mariborskih totanšer — SK Železničarja.
Tretja tekma jc bil« v Celju, kjer sta preizkusila »roje moči Čafccvač-ki SK in SK Celje. Tudi drugo tekmo je odločil CSK v svojo korist in se glasi rezultat
CSK : SK CELJE 2 : 1 Tako je izločen iz nadaljnjega tekmovanja tudi SK Celje.
V nadaljnjih tekmah za prvenstvo LNP bosta zastopala mariborsko okrožje LNP ISSK Maribor » Čakovečki SK, ki sc lahko že danes smatrata za finalista. Oba kluba nimata več resnega nasprotnika, ki bi jima ogražal dokončni cilj. Edina nada mariborskega nogometa je sedaj ISSK Maribor, ki se bo prav gotovo zavedal svojih nalog in dolžnosti, da uspešno zastopa mariborski nogomet v nadaljnjem tekmovanju za prvenstvo LNP.
10 dinarske kovance je ponarejal
Tezeaatki orožniki so aretiran delavca Franca Kožarja,
ki je svoj greh priznal
Maribor, 16. aprila V trgovino Ane Potrčeve na Teznem. v Maistrovi ulici, je prišel mlajši moški in zahteval za 1 din cigtret. Plačal je z 10-dinarskim kovancem. Potrčeva pa je takoj spoznala, da je kovanec ponarejen. Obvestili je tezenske orožnike, ki so moškega na cesti aretirali. Dejal je, da se piše Franc Kožar in je uslužben kot tkalec v neki mariborski tekstilni tvonnci ter da stanuje v Dobravi Pri telesni preiskavi so orožniki našli še 3 kovance po 10 din. ki so bili tudi ponarejeni. Kožar je pri zaslišanju najpreje trdil, da je kovance našel v Maistrovi ulici na Teznem. Ker mu pa tega niso verjeli, so orožniki odšli na njegovo stanovanje v Dobravi, kjer so vso hišo temeljito preiskali. Na podstrešju pod
opekami so po dolgem iskanju končno odkrili modele iz mavca, ki so služili pri ponarejanju kovancev. Našli so model za ponarejanje 20 dinarskih in model za 10-di-narske kovance. Razen tega so orožniki našli palčići cina in tri palčiće svinca.
Pod težo dokazov je končno Franc Kožar, ki je star 28 let, priznal, da je ponaredil 6 komadov 10-dinarskih kovancev in sicer tako, da je cin in svinec topil v žlici. Od ponarejenih kovancev je dva izdal v neki trafiki v Mariboru. Kožar se je zagovarjal a tem, češ da je živel v skrajni stiski in da ni mogel preživljati svoje žene in otroka, pa mu je prišlo na misel, da bi ponarejal kovance. Kožarja so orožniki pa zaslišanju oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
Usoden karambol v Apaški kotlini
Tovorni avto za vozil v enovprežni voz — človeških
žrtev k sreči ni
Ljutomer, 16. aprila Te dni se je pripetila v Apaški kotlini med vasmi Žiberci in 2epovci težka nesreča, ki bi bila lahko usodna ln malo je manjkalo, da nI zahtevala dveh Človeških življenj.
Iz Zepovc se je vračal proti domu Josip Mali iz Trat pri Gornjem Cmureku z velikim tovornim avtomobilom. Mali je vozil sicer pravilno po desni strani ceste, Vendar s precejšnjo brzino. Na nekem ovinku mu je pri vozil nasproti enovprežni voz, na katerem se je vozil banovinski zdravnik iz Apač g. dr. Julij Matthei, ki se je vračal od nekega bolnika. Cesta je tu zelo ozka in je bil karambol neizogiben. Voznik je sicer avto v poslednjem
hipu zavozil na skrajni rob ceste, vendar tudi to ni pomagalo. Zadel je v oje voza s tako silo, da je konja na mestu ubilo, avto pa prevrnilo v obcestni jarek. Bas to, da se je avto prevrnil, je rešilo življenje Maliju in dr. Mattheju. Avto je tudi zelo poškodovan, karoserija je popolnoma polomljena, motor je pokvarjen in vse šipe so razbite. G. dr. Matthei trpi občutno škodo radi ubitega konja, poleg tega pa je tudi ranjen.
Nesrečo je spet zakrivila prehitra vožnja naših avtomobilistov na ovinkih, kjer ni razgleda, če pride kdo z nasprotne strani. Nesreča je povzročila med prebivalstvom Apaške kotline silno razburjenost. Zadevo raziskujejo orožniki.
Težke skrbi našega kmetovalca
TeZke posledice lanske povodnji — Živina nima prave
Ljutomer, 16. aprila Pomlad je prišla, v dđželo, vendar letos z drugačnimi mislimi in sltrbmi kot prejšnja lete. Na polju je postalo živahno. Kmetovalec spravlja s pridom prve po-mladajiske posevke v zemljo, ki je letos prav suha in se kaže znake lanske velike rk>vodnji, ki je odnesla rodovitno prst z močnimi vodarni valovi neznano kam. Travniki so suhi z redko, suho, trdo in ostro travo, ki ji primanjkuje vlage, vsaj močne rx)mladanske rose.
Povsod se čutijo težke posledice lanske povodnji, ki so v neposredni zvezi z vsemi gospodai-skimi panogami, te pa zopet z vsemi stanovi, ki žive na vasi med obdelovalci zemlje. Toda te trdote našega malega, človeka, ki se bori na svoji remiji za vsakdanji kruh, niso ln ne vplivajo na cene pridelkom našega kmetovalca. Kljub temu, da splošno primanjkujeta letos povsod seno in slama, so cene goveji živini naravnost sramotne, če jih primerjamo s cenami mesa v mesnici. Tako plačujejo sedaj teleta po 3 do 3.50 din za kg. dočim stane teletina 12 do 14 din. Za telice ponujajo 3 din za kg, za krave 2 do 2.75 din za kg, za klobasarice 1.75 din za kg, za vole in bike nad 10 stotov pa po 1.80 din za kg, do 3 stote težke pa 3 do 4 din za
kilogram. Te cene so naravnost skandalozne, tako da je obstoj našega živinorejca nemogoč. Zlasti v vaseh ob Muri in tudi v drugih vaseh, kjer so mnogi lepi travniki, so naši živinorejci kupovali do enega leta stare telice, bike in vole, jih redili eno leto ali še več, nato pa so jih prodali. Tako eo namesto vnovčenja sena, slame in zrnja, ki je imelo slabo ceno, podkrmlli živino, za katero so ob boljših cenah dobili lep denar. Letos pa tožijo tudi td kmetovalci in znan nam je primer, ko je kmetovalec dal za par volov 6000 dinarjev, sedaj po enem letu reje pa ne more prodati volov niti za 6.000 din, ko so mu vendar voli pridobili na teži par stotov.
Nas kmetovalec, ki je po večini tudi živinorejec, občuti tedaj poleg teh cen v zvezi z ostalimi nižjimi sloji hudo gospodarsko krizo, ki Jo bo treba čim prej zajeziti. Kjerkoli govorimo danes na veliko o naših uspehih na enem ah drugem polju, vedimo, da je nas muropoljaki kmet v skrbeh za svoje gospodarstvo. Poleg nujno potrebnega izvoza Živine moramo po dolgem času priti v ljutomerskem s rezu tudi do kontrole cen nad vsemi gospodar-skimi proizvodi ter ustvariti s tem tudi neko pravilno razmerje. —ko.
Mariborske in okoliške novice
— Starešinska zveza Triglava je imela včeraj dopoldne svoj redni občni zbor pri »Orlu«, ki ga Jfe namesto obolelega predsednika dr. Toplaka vodil dr.Vauhnik. Poročali so funkcionarji tajnik Koštomaj, blagajnik Skaza. za nadzorni odbor pa dr. Ribaf in dr. Kukovec. Nato je nastala živahna debata o vseh perečih zadevah. Poročila so pokazala, da zveza napreduje finančno in moralno. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. Toplak, za podpredsednika dr. Vauhnik in odborniki dr. šnuderl, Mačus. dr. Vrečko, dr. Grmovaek, Koštomaj, Skaza, v nadzorstvo pa dr. Kukovec in Ribaf. šorli mlajši je nato poročal o neki važni akciji.
— O tem in onem. Slugi Josipu Mladov-cu stanujočemu na Meljski cesti 43, je doslej še neznan tat odpeljal izpred neke hise v Mlinski ulici dvokolo znamke »Rekord« z evid. štev. 2—2439. — Tudi dijak Roman Zmazek, stanujoč v Mejni ulici 18, je prišel ob dvokolo, ki so mu ga ukradli iz pralnice v Mejni ulici 18. Kolo je znamke >Fuch« ln trna evid. Stev. 2—24017.— Delavec Ludvik Ćrček iz okolice Ljutomera.
ki je odšel z zadnjim transportom sezonskih delavcev v Nemčijo, je uporabil pri. liko, da si ogleda mesto. Zašel je v neko gostilno na Aleksandrovi cesti, kjer mu je neki zllkovee ukradel iS tepa 18 mark ter vse dokumente. — V stanovanje služkinje Marije Majdiceve na Glavnem trsu so se splazili tatovi in ji odnesli vse obleke, perilo in druge predmete, tako da. ima Magdičeva okoli 1000 din »kode. — Orožniki v Slovenski Bistrici to nekemu moškemu zaplenili avtomobilsko plahto v vel-kosti 3.60X3 m. MoSkl je pri zaslišanju trdil da je plahto našel na državni cesti. Lastnik plahte naj se obrne na oroi-nisko postajo v Slovenski Bistrici — Ivanu Dimniku iz Maribora so v neki gostilni v Kamnlci ukradli iz šepa denarnico, v kateri Je bilo 500 dan gotovine. — V Rušah Je pri posestniku Davorinu Les jaku nastal ogenj v živinskem hlevu. Ogenj so doma-
čini ie pravočasno opazili. Poklicali so gasilce, ki so požar lokalizirali. Skoda znaša okoli 3000 din.
— Občni zbor Motokluba Maribor je bil včeraj dopoldne v Veliki kavarni. Otvoril in vodil ga je zaslužni in neumorno delavni predsednik g. K. Šalamun, ki je izčrpno poročal o klubovem delovanju v preteklem poslovnem letu, v katerem je Motokhib priredil več uspešnih prireditev in dirk. V svojem poročilu se je g. Šalamun dotaknil tudi vprašanja nazadovanja motociklistlčnega sporta ob naši severni meji, ki ima svoje vzroke predvsem v skrajno slabih cestah. Po poročilih ostalih funkcionarjev so bile volitve, pri katerih so bili izvoljeni: K. Šalamun predsednik, K. Kancler poslovodeči predsednik, J. Pelikan podpredsednik, I. tajnik Simo-nić, II. tajnik Dreksler. I. blagajnik Majcen, II. blagajnik Zinthauer, gospodarja P. Kager in V. Riedl. V športni komisiji So: inž. Lota, H. čerič, R. Janeiič in Si-monič, dočim so bili posli propagandnega odseka poverjeni Ivanu Lotzu. Motoklub Maribor praznuje letos 151etnico svojega obstoja in bo v proslavo jubileja priredil ob priliki Mariborskega tedna več prireditev, med drugim tudi tradicionalno mednarodno dirko Maribor—Kamnica—Maribor.
— Upniki — na plan! Z lepim uspehom ae lahko ponašajo igralci in igralke, ki so sodelovali pri sobotni premieri znane Plskorjeve veseloigre »Upniki na plan!« v treh dejanjih, Režija je bila Malceva, glavno vlogo Je prevzel g. MIlan Košić, kl je sel sa svojo bleatečo kreacijo prisrčno priznanje Številnega občinstva, kije gledališče popolnoma zaseciio.
— Prvi letošnji promesmdni koncert je
privabil v mestni park obilo Mariborčanov ln Mariborčank, ki so ss postavljale z najnovejšo modo. Vojaška godba Je pod vodstvom svojega kapelnika J. Jlranka marljivo svirala slovanske skladba.
— Huda kasten   Mali    lrasrnrTrl senat
mariborskega okrožnega soaišča je obsodil 241etnega delavca Franca Homca iz Maribora na leto dni in 6 mesecev strogega zapore, 240 din globe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker Je dne 28. novembra 1938 ukradel Vinku Bruncku nov zimski plašč in razne druge predmete v skupni vrednosti 1630 dinarjev.
— Is LJmbDsa. Včeraj v nedeljo popoldne smo pokopali plemenito RobL&evo mamo, gospo Lino, ki je v svojem Uvljenju toliko dobrega storila za ljubljene svojce, pa tudi za druge, ki so se zatekli k njej, Limbušani smo globoko spoštovati vzorno gospo, dobrotnico in neustrašno narodnja-kinjo, ki je svoje otroke vzgojilu v narodnem duhu. Med nami bo trajno živel spomin na njeno svetlo podobo. Žitlujočim svoj cem naše iskreno so žal je.
— Tajinstveno letalo se je pojavilo pred. snočnjim nad Mariborom. Letelo je v višini 200 m nad železniškimi delavnicami in nadaljevalo pot nad Pobrežjem ln Melj-sklm hribom. Tuje enokrilno letalo je bilo zelenkasto sive barve.
— Kernstockova sestra je umrli. V Stolni ulici 4 je preminila zasebnica Ida Scnrnidl, stara 82 let. Pokojnica je bila sestra znanega mariborskega pesnika O. Kertstocka.
— Razne — drobne. Izpred poslopja Delavske zbornice je izginilo posestniškemu sinu Francu Kacu iz Loke pri Sv. Janžu na Dravskem polju kolo znamke »Brandenburg« z evid. štev. 2—161947. — 21 le t na kmečka dninarica Terezija Colna-rič iz Dežna pri Makolah je zahtevala od posestniškega sina Antona B., da ji v redu   plačuje   alimente   za nezakonskega
otroka. Anton B. pa je navalil z motiko na Colnaričevo in ji prizadejal te^žje poškodbe po glavi, tako da se je Col naričeva zatekla v bolnico. — Iz nezaklenjene sobe v Tattenbachovi ulici 21 je JzginiV> natakarici Ivanki Svržnjak 200 din. — Na dvorišču hiše v Koseškega ulici 87 je neki otrok, ki se je igral z nabojem, po nesrečnem naključju obstrelil 281et.no delavko Rafaelo Vogrin, ki je dobila ! i:-:je poškodbe na levi nogi Vogrinova se zdravi v bolnici.
— Omejitev obrata v Hochmttlllerjevi oljarni. V edini mariborski oljarni g. J. HochmUnerja so omejili obrat, ki bo odslej omejen na izmenično obratovanje. Dosedanje skladiščne prostore bodo preuredili v stanovanja.
— H. umetnostni teden. Drevi v gledališču koncert, v sredo 19. t. m. literarni večer v dvorani Ljudske univerze.
— Ekshumacije na starem mestnem pokopališča se nadaljujejo. V soboto so izkopali Kiffmanovo grobnico. Vseh sedem mrtvecev, ki so bili v grobnici, so prepeljali na pobreško pokopališče.
— Mariborska zelena bratovščina. Odbor tuk. lovskega društva se je konstituiral sledeče: ravn. B. Pogačnik predsednik, dr. J. KovaČee podpredsednik, prof. A. Schaup tajnik, ravn. R. Boltavzer, R. Vukmanič gospodar, Gilly A. knjižničar.
— 200.000 din škode trpi lastnica nia-renberškega gradu Terezija Supanz radi požara, ki je upepehl garažo in razen tega tovorni avto.
— Nočno lekarniško službo imata tek. teden Mmarikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova na vogalu Aleksandrove ter Meljeke.
— Iz poštne službe. Premeščeni so: višji kontrolor pri pošti Maribor I. živko Dobrič k postnemu uradu Split IL K pošti Gornji grad Helena. Dekleva s pošte Maribor I., v Cankovo Ivana Košiće k s pošte Maribor L K pošti Maribor I. pa pride Rihard Felman s pošte v Cankovi.
— Napredovanje. Za višjega finančnega svetnika v 4-1 je napredoval pri tuk. katastrski upravi g. Stanko Brinšek.
— Odbor Ju gosi. Turing kluba v Mariboru. Pod vodstvom predsednika g. ravn. Loosa se je vrštla 14. t. m. seja uprave JugoSl. Turing kluba, podružnica Maribor, na kateri se je konstituiral odbor sledeče: 1. podpredsednik g. Jaki Franjo, 2. podpredsednik g. prof. Baš Franjo, 1. tajnik g. Weiss Hugo dipl. com. rer., 2. tajnik g. Bergant Evgen, 1. blagajnik g. Kralj Alfred, 2. blagajnik g. Voršič Franjo. Sekcije: splošna: načelnik g. Vorsic Franjo, namestnik g. Lepoša Franc, avtomo-bilistična: načelnik g. ravn. J are Mario, nam. g. dr. Cljan Davorin, motocikl isti-čna: načelnik g. Antonclč Anton nam. g. Lah Ivan, kolesarska: načelnik g. Hlebs Anton, nam. g. Glavič Vinko in g. Kram-berger Anton.
— živahna gradebna sezona>. Na Meljski cesti 3 so pričeli podirati pritlično stavbo. Na tem mestu bo zpradil trgovec Karol Gole ž tri nadstropno stanovanjsko ln trgovsko poslopje, trinadstropno skladišče in en( >nadstropno dvoriščno poslopje. Gradbeni stroški znašajo 1,900.000 din. — V Ljubljanski ulici 22 zida sodni pod-uradnik v p. Ivan Toni enonadstropno stanovanjsko niso, ki bo stala 262.000 din Zasebni uradnik Josip Heinrich gradi v Betnavski ulici 65 enonadstropno stanovanjsko hišo. Gradbeni stroški znašajo 260.000 din. — Tvrdka Hutter & d>ng gradi na svojem tvorniškem kompleksu v Motherjevi ulici kotlarno in vodno čistilno napravo. Gradbeni stroški znašajo 1 milijon 50.000 din. — V Čopovi ulici TZ pa zida posestnica Uršula Looe avtogarazo, ki stane 12.500 din.
— Posestno gibanje. Ludvik Ptirkhart je prodal trgovčevi soprogi Mari Blatni-kovi 617 kv. m. veliko parcelo v koroškem predmestju za 31.500 din. — Krojaški mojster Alojz Celeč je kupil od Marije Babičeve polovico hiše v Prisojni ulici 2 za 75.000 din. — Mestna občina mariborska je prodala Bojanu ftpesu zemljišče in stavbo na bivšem Rosenbergovem posestvu za 151.440 din. — Dr. Schmiederer je prodal bančnemu uradniku Josku Topol oven zemljišče v koroškem predmestju za 89 tisoč din, Josipu Koblarju pa zemljišče za 19.800 din.
Mariborske ?1 blišče
Ponedeljek, 17. ob 20.: Koncert Umetn.
tedna. Red D. Torek, 18. ob 20.: Dijak prosjak. Red A.
V veseloigri »Upniki — na plan!« je
zasedba sledeča: KosiC v vodilni vfogi so-licitatorja in poštenjaka Jazbeca, v večjih vlogah Se: Nakrst kot odvetnik itan-deker kot konclpient, Košuta kot bankir Hegner, Gorinškova kot njegova sena, Rasbergerjeva kot dekle Iz predmestja, Verdonik kot vlomilec. Grom kot rasta-vrater Trahtar, Crnobori kot krojač. Razen tega nastopijo še: Blaž, Jaro, Brunč-ko, žoharjeva sa Kriza jeva.
Komorni koncert Umetn. tedna v mariborskem gledališču v ponedeljek 17. t- m. velja tudi za abonente reda D. Bloki pa ne veljajo.