Posamezna številka stane 1 dinar.
____!_»■■■ n» n umu i ii an in 11—«■■uw	■ «— ■mini iinTiiin- ■■■ un i i !■!
Naročnina iistu: Celo leto 80 din., pol leta 40 dih., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insegati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. /Upravuištvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
.94 *ixv«ttu.
Poštnina platana v gotovini.
Sleodnisen političen list %n slovensko Ijndsino
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. urc.^	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
MARlBua, mfte 5 tktüßfa <92b
L#* Htl* t
konferenca v | Locarnu
Z današnjim dnem se začenja varnostna konferenca v locarmi, majhnem mestu cib Lago Maggiore v Švici. Nev-,traina. Švica je torišče razprav o potežkočah, ki se pojavljajo v mednarodnem in meddržavnem življenju v Evropi in vobče na svetu. V Ženevi, v francoskem delu Švice, je .sedež Zveize narodov, ki je pred nekaj dnevi končala svoje zborovanje. Sedaj se je v italijanskem delu Švice» v Locarmi, začela ožja konferenca za varnost in mir.
Da je moralo priti do ožje varnostne konference v Locarmi, je dokaz da Zivezrnarodov, ki je ravnokar završila Bvojè letošnje jesensko zasedanje, ni uspelo rešiti varnostno vprašanje v zadostni in zainteresirane države zado-vokjiiyi meri
Varnostna konferenca v Locarnu je posledica tega, „da ženevski varnostni protokol ni bil sprejet od vseh držav» zlasti od tistih ne, ki imajo v svojih rokah odločitev v .mednarodnih zadevah. Lansko leto je Zveza narodov sprejela splošni in vseobčni varnostni protok®!, kojega cilj je; Mb.iSnemogočrti vsako vojno. Zato K poedine države, ki Ibi sprejele ta protokol, se obvezale, da bol® z vso svojo oboroženo silo —- na kopnem!, na morju i® v zraku — ' ugnale.tisto državo, ki bi .hotela drugo ali druge države j napasti, ter bodo talko preprečite izbruh vojne.	j
Ta ženevski protokol pa ni bil splošno sprejet. Zlasti • je bila Anglija, ki se murni hotela pridružiti, ker noce svo- \ jega brodovja dati na raaapolago Zvezi narodov. Tudi Zedi- • njene države Severne Amerike ga niso hotele sprejeti, ker :
! noče jo Mti zapletene v komplicirane mednarodne razmere j v Evropi, »katere bi zopet mogle dcwesiti do oboroženega \ spopada.
Tako -je splošni varnostni protokol ostal tamkaj, kjer j je bil sklenjen, v Ženevi V arhivu Zveze narodov je obra- , njen Iker dokaz, da evropske države še niso dovolj zrele i za to, da bi si z energičnim, splošno in. vselej uč in ku jo č im er edst vam zasigurale mir.	:
Mesto f francoskega stališča, M je glavni' zagovornik; splošnega varnostnega protokola, kateri predvideva vse-/oibiSno, «vrne' ‘dfžave Obsegajočo in obvezsyoco varnostno pa godbo, je zmagalo angleško stališče o poeditöh (regionalnih) varnostnih pogodbah.
Tatina pogodba bi se naj sedaj sklenila -med Francijo in Bélgijeuna rani in Nemčijo na' drugi stradi, 'Kot četrta udeleženka pri tej pogodbi bi bila Anglija, ki bi jamčila za ♦o» datbosta obe strani, framcosko-belgijska in. nemška, držali to za kar st® se pogodili
Kàjrbirarraj bil predmet pogodbe, ki bi se naj sklenila ■v. Locamo? Varnost. Kdo hoče in potrebuje varnost in proti komu? Nemčija? Ne. Ona je Mila premagana v svetovni -vojni ni ničesar pridobila, marveč samo izgubite. Ona se čuti ^popolno varno. Tega občutka, ki osrečuje po-edince, kakor tudi države, pa nima zmagovalka v svetovni vojni, J&afiidija. Frandja bi si rada zavarovala svoje uspehe v vojni in .zato ji je potrebna varnostna pogodba. Ker , 'Nemčiji varnostna «pogodba ni potrebna ali vsaj ni potrebna v toliki meti, kakor Franciji, zato Nemčija tudi ne ; gre radsi «v "Locarno. IBodobna je nevesti, ki jo silijo k poroki. Gre ker , mora iti, protivi pa se srce, celo tudi razum. Tako je studi z Nemčijo. Protivi se srce, ker je Nemcem ; težko, prav težko, pozabiti na Alzacijo-Loreno in druge Jeraje, M ss jih izgubili v svetovni vojni. Razum' pa se toliko ne protivi, nasprotno, on Nemčiji diktira da mora v Locamo, 'ter 'bi se drugače obsovražila ne samo pri Franciji in Bfeigip, marveč zlasti pri Angliji in Zedinjenih državah Severne Amerike.
Nebnici so torej šli v Locarno, prinesli pa so s seboj košarico, pote© zahtev in protestov. Nemški nacionalci, ki jsedaj vodijo v državi prvo besedo, protestirajo proti temu, da bi se Nensfcija v pogodbi prostovoljno odpovedala nemški zemlji, kakoršna je po njihovem .mišljenju Ateacija-Lo-rena. Je sicer v versailfeki mirovni pogodbi določeno, da Alzacija -Lorena pripada sedaj Franici ji, toda nemškonacio-malnj Nemci te pogodbe nočejo priznati1. Nemški nacio-ndlci zahtevajo, da se opozove in popravi trditev, da je Nemčija kriva svetovne vojne. Ta teza — ta stavek — je podlaga mirovnim pogodbam. Če bi ta teza padla, bi po mnenju nemških nacionalcev padla glavna podlaga, na ka Ieri so zasnovane mirovne pogodbe.
O teh nemških protestih in zahtevah pa noče Anglia 5m še bolj Francija ničesar slišati. Po francosko-angleški famish1 mora predmet varnostne pogodbe biti varnost ob reki Renu, varnost Francije in Belgije od Nemčije. Nemčija mora Franciji primati Ateacijo-Loreno, kakor jo priznava versaiifeka mirovna pogodba, ter se obvezati, da teh pokrajin ne bo z. orožjem zahtevala nazaj. Vzporedne, s tem gre zahteva Anglije in Francije, da mora Nemčija pristopiti Zvezi narodov ter povzeti na se vse obveznosti, ki jih poedinim državam nalaga Zveza narodov. To je za Nemčijo trd oreh, zlasti obveza te čl. 16 zvezinih pravih da bi Nemčija v slučaju vojnega spopada z drugo državo — recimo š Poljsko ali Rusijo — morala vojnim četam, odirejenim za to od Zveze narodov, dovoliti prehod preko evojegs ozemlja.
Ciceri®, ruški ljudski komisar za zunanje zadeve, je te dni bil v Berlinu, da se razgovori z voditelji: nemške zunanje politike. Ni prišel zato, da bi pri g. Stresemannu, nemškem zunanjem ministru, oddal vizitko za Chamberlaina ali Brianda. Boljševik» so .protivniki Zveze narodov in njene mirovne politike. Alko bi sedaj tudi Nemčija pristopila Zvezi narodov, bi Rusija izgubila jako oporo za svoje politične poteze na šahovni deski svetovne politike.
Kako se bo Nemčija odločila v Locarnu, še ni jasno. Prej ali .slej. pa bo morala stopiti v krog tistih držav, ki resnično hočejo mir v Evropi. Predpogoj za to pa je, da Nemčija s pogodbo zajamči varnost svojim sosedom, zlasti Franciji in Belgiji, pa tudi Čehoslovaški in Poljski.
politične beležke.
Ugibanja glede ministra dr. N-inčiča. Zunanji minister dr. Ninčič je bil v soboto kot prvi sprejet v daljšo avdijen-<co na dvoru. Dasi se je to že večkrat zgodilo, se tokrat |ej. avdijenci v političnih krogih pripisuje izvanredno velik pomen in od mnogih strani se zatrjuje, da je minister dr. Ninčič mož bodočnosti. Paišič bo moral prej kot slej prenehati: 7. aktivnim političnim delovanjem, v krogu njegovih ,zaupnikov ni primernega naslednika, z Ljubo Živkovičera, iki ga je Pašič deloma že izbral, tudi ne gre in tako se u-giblje, da ima dr. Ninčič še največ izgledov postati vodilni državnik. Če pride res do tega-, bodo velike težave s Pa-šičevim najo'žjim krogom,, kjer dr. Ninčič ni najboljše zapisan. —tgr.
Proti Radičevi izjavi. Radičeve odnošaje do Tesniee ddbro označuje sledeče poročilo pariškega lista »L’Homa-nité«: »Vesti i:z Ženeve potrjujejo, da je Radič v komisiji sveta Zveze narodov rekel med drugim tudi to, da mu je ■v času njegovega bivanja v Moskvi komisar Čičerin pripovedoval, da namerava sovjetska vlada takoj izgnati Nansens in njegove pomočnike, ker je mnenja, da vrši Nansen špiljonažo v korist antante. Ta trditev je od začetka do kraja popolnoma lažnjiiva. čičerin se sploh ni razgo-varjal z Radičem o Nansenu, kaj šele, da bi omenjal mogočnost njegovega izgona. S to mogočnostjo se ni nikdar bavil ne komisarijat za zunanje zadeve in ne sovjetska vlada, ampak ravno nasprotno uživa Nansen največje spoštovanje in je tako vsak pomislek na njegov izgon popolnoma izključen. Trditev, da bi sovjetska vlada sumničila Nansena radi špijonaže, je nesramna laž. Sploh je pa nerazumljivo, kako bi čičerin mogel Radiču govoriti o Nan-se novem delovanju v Armeniji» ko je bil vendar Nansen šele začetkom tega leta v Armeniji, dočim se je Radič nahajal v Moskvi že aprila in maja lanskega leta. Radičeve izjave in lazi so mogle biti izrečene samo s tendenco, da preprečijo ali pa celo onemogočijo Nansenovo delo in prizadevanje za sredstva in pomoči v svrho vrnitve armenskih beguncev, —tgr.
V ilustracijo nove Radičeve politike. Zajedničarji dioj? ibro in mnogo razmotrivajo in predstavljajo izid občinskih volitev v Karlovcu kot sliko političnega položaja:, ki je nastal med hrvatskim ljudstvom po radičevskem preokretu. Mesto Karlovac, lei je v najtežjih okdlnostih z vso odločnostjo in požrtvovalnostjo spravilo vse na noge za enotno fronto hrvatskoga naroda, je pokazalo pri občinskih volitvah pravo mrtvilo. Kandidatna: lista Radičeve Stranke je sicer dobite 14 mandatov, dočim je kot druga najmočnejša Stranka telila Hrvatska zajednica s 4 mandati, a to se v nobenem slučaju im na noben način ne da tolmačiti kot odobravanje nove Radičeve politike. Prvič se o tej politiki sploh ni razpravljalo med ljudstvom in kakor drugod, tako tudi v karlovški občini radičeve» še vedno ne vedo, kaj jim je Skuhal Radič s svojim najožjim štabom. Edino, kar pride od vodstva, so teži, da je vse samo dobra politična poteza in da bosta v najkrajšem času že hrvatski ban in hrvatska vlada v Zagrebu. Eni tem lažem verjamejo, drugi pa čakajo, da vidijo, kaj bo. Čakanje je pa mnogim tudi že preveč in to se posebno dobro vidi pri občinskih volitvah v Karlovcu, ko se 30 odstotkov ni udeležilo volitev. Volilna abstinenca je pa razven prav redkih izjem samo na radičevski strani in je že ugotovofjeno, da se nad 600 se-liakov-radičevcev voilitev ni udeležilo. —tgr.
Radič o beguncih. Ko je Radič izjavil, da sta Rumu-nija in Bolgarija, kakoršni Ste, ne samo pripravni ali prilični, ampak celo enaki njegovi socialni strukturi, je tudi smatral za 'potrebno, govoriti o beguncih te Bolgarije, to je o onih, katere je poprej sedem, let poveličeval kot prave in iskrene seljake, odnosno seljaške voditelje in kateri so ne glede na neikdanje Radičevo mišljenje pred licem celega kulturnega sveta in vseh človekoljubov znani kot žrtve, ki so imele srečo, da se rešijoi izpod noža sedanjega bolgarskega režima. Bolgarski begunei-zeml.joradniki, člani in funkioijonarji Stambolijskijeve bolgarske zemljoradniške stranke in vlade, so našli zatočišče po raznih državah in mnogi tudi v JugoslavijjiL Ko toliki njihovi tovariši, ki: niso imeli sreče, da pravočasno utečejo, dan na dan umirajo strašne smrti pod nečloveško roko sedanjih bolgarskih oblastnikov, — ko sta bite dVa bivša ministra zemljo-radniške vlade celo živa sežgana v neki sofijski: podzemelj ski ječi im ko ves kulturni svet smatra preganjanje nasprot nikov sedanjega bolgarskega režima za eno največ jih sra-
mot 20. stoletja ter roti vse človečansko zavedne in čuteče, naj po svojih močeh protestirajo proti postopanj» sedanje bolgarske vlade, pa pravi Radič, naj se bolgarski begunci vrnejo domev, češ, da mi ne moremo in ne smemo ohrabriti take frakcije in da sploh emigracije še nikdar niso dosti pomenile. Radič, ki je' sam igral emigranta, meče danes vse emigrante v en koš ter ne pozna, odnosna noče poznati nobene razlike med emigranti ali begunci, ki so išli iiz svoje domovine, ker se ne strinjajo z veliko večino in med onimi, ki morajo zapuščati domovino kot pravi zastopniki velike večine, katero teroristično vlada manjšina. Ruski begunci n. pr. so begunci manjšine, prava kapljica v morju milijonskega ruskega naroda, ki. sodeluje in živi v ■nevi Rusiji, bolgarski begunci so pa ravno nasprotno člani in predstavniki velike večine, kateri je z najhupiim terorjem zavladala manjšina. Ko je pred delegati ženevske konference Radič govoril tudi o armenskih in ruskih beguncih, so poskusili njegovi trabanti predstaviti njegov govor kot nekak temelj ali vsaj predznak zbliža n ja z Rusijo. Ko pa govori Radič sedaj o bcilgarskih beguncih, je pa jasno, da je izvir vseh Radičevih tejav navadni cinizem. —tgr.
Radičeva »socialna struktura.« Stjepan Radič, sedem let zagovornik federacije jugoslovanskih narodov, Seljakov, ki hočejo: svojo seljaško vlado, seljaške delovne večine, ki ima nalogo, zrušiti vsako oblast nedelovne gosposke manjšine itd., je sedaj po povratku te Ženeve nekemu ru-munskemu časopisnemu poročevalcu, izjavil, da je z vso dušo za čim tesnejše zbtižanje z Rumunijo in Bolgarijo., češ, da je tu njemu, Radiču, seljoškemu voditelju itd', itd., enaka »socialna struktura.« Ni politika, ki hi bil ob svojem dezerterstvu in spremembi vseh svojih .političnih načel toliko ciničen kot je Radič. Ta mož, ki se je in se še danes nazivlja seljaški vodja, smatra za primerno socialno strukturo' bojarsko vlado v Riumuniji in Cankov režim soldateske in plačancev, organiziranih v takozvanih »črnih stotnijah«, ki morijo in drugače uničujejo vse nasprotnike sedanjega režima. Baš v pravem času je našel Radič sebi enako in ljubo socialno strukturo v Romuniji in v Bolgariji: v prvi deželi se vrši sedaj, ob plamtečih protestih ne samo vseh res demokratičnih ustanov in pravih organizacij delovnega ljudstva, ampak tudi od strani prvakov duševnega in umetniškega dela proces proti 400 kmetom, v drugi' deželi se pa beleži že nad sto tisoč žrtev krvniš-kega režima. Boljše svedobče o svoji socialnosti Stjepan Radič pač ni mogel najti. —'tgr.
Odlikovanja po proslavah v Črni gori. V Splitu, kjer je predčasno zaključeno potovanje, je podpisal kralj medi drugim tudi ukaz odlikovanja vseh ministrov, ki so ga spremljali po Črni gori. Odlikovani so minister pravde in minister vere z redom belega orla druge stopnje, notranji, vojni, finančni in gradbeni minister z redom: Sv. Save L reda, prosvetni minister s Karadjordjevičevo zvezdo, ra-dičevska ministra Pavle Radič in dr. Nikič pa z redom Sv. Save I. stopnje z lento. —tgr.
po svetu.
Evropska politika po mnenju veleindustrijalca. Dopisnik enega največjih francoskih listov se je ruzgovarjal ss enim od največjih nemških veleindustrijalcev, s Feliksom Deutschem, o politiki in o razmerah v Evropi. Nemški veleindusitrijalec se je najprej prav pohvalno izrazil o pogajanjih, ki jih uvajajo velesile, izrazil je pa svoj 'dvom, da bi ta pogajanja mogla voditi: do rešitve iz silno težkega položaja, ali pa da bi zamogla preprečiti katastrofo. — »Kaj je največje zlo? To, da se je po vojni industrijska produkcija povečala za 50 odstotkov, dočim' je kupna moč jako padla. Potrebe pa postajajo vedno večje in tako je glavna naloga, vzpostaviti ravnotežje med produkcijo in ikonsumom.« — »Moj predlog bi bil« — pravi nemški vele industrijalec — »osnovanje horiconitailnih trustov, t. j. gr» pacije producentov iz te stroke najprej v okvirju vSaike nacije, potem med posameznimi narodi Evrope in končno med Evropo in Ameriko. Na tem je treba delati in ne snovati kartelov, v katerih okrilju se razvija poigubonosna kom kurenca. S to preureditvijo industrije bi ozdravila tudi valuta. Francoskega finančnega ministra smatram sposobnega, da se bo za to zavzel, ko reši enkrat vprašanje dolgov in prepričan sem, da bi evropski trusti lahko dedali z amerikanskimi. Združenja podjetij posameznih strok bi povzročila padec cene in pritegnila odjemalce. Poskus bi se moral najprej napraviti v Evropi. Amerika je slabo zase-• deni prostrani svetovni del z edinstveno carinsko tarifa in z enakimi potrebami ldientele, ki šteje okroglo 120 milijonov kupcev. Ko se pa potuje po Evropi, se pa ob vsakem koraku trči ob nove meje. V vsaki državi — mali ali veliki — vlada gospodarski nacional teem in različni okus različne klient el e. Kako naj bi pirišlo do velike in enotne produkcije, ki je edina zmožna za obtsoj, če se Evropa ne odloči postati neka vrsta zedinjenih evropskih držav? Če se vsak novi narod' trudi ustvariti svojo nacionalno industrijo, kakor so jo stari narod», ustvarili skozi celo vrsto generacij, ne bo nikdar gospodarskega ravnotežja. Socialne .katastrofe itn vojne so prave konsekvence ali posledice te divje tekme, ki se razvija pod masko p^trijotizma in orno

gočuje s protekcionističnimi tarifi. Veseli me, da j,e v Parizu toliko smisla za načrt internacionalne konference gospodarskih strokovnjakov. Nairavno je, da morajo vse države živeti in napredovati, a to življenje in napredovanje bi se moralo ravnati po naravnih izvirih in ne z oponašanjem in Izpodrivanjem sosedov, ko za to ni niti nobenih pravih sredstev. — Treba je ustvariti in uvesti potrebno izmenjavo in vzajemno gospodarsko prispevanje in pomoč med posameznimi evropskimi državami, kar bo večje jamstvo miru in napredka, kot vse pogodbe.« — Nemški vele-iindustrijalee še posebej povdarja, da je vse zastonj brez Eodelovanija Rusije ter naigllaša, da že dolgo deluje s sovjetskimi industrijskimi trusti brez vseh težav. Sovjetski režim se naslanja na 92 odstotkov kmetov in na 3 milijone vojakov, delavcev in svojih upravnih organov. »Ne vidim prav n : bene sile, ki bi lahko ta režim zrušila. Ker je ta režim trajen in stalen, se moramo z njim sipoprijazniti, ker eni državi vendar me moremo vriniti koncepcij, ki jih ona ne mara. Rusija znatno napreduje. V njeni notranji trgovini je uvedena svoboda individualnih podjetij, zunanja trgovina je pa v državnih, a to prav izvrstnih rokah.« — Kot prvi pogoj evropske ureditve, ozdravitve in združenja pa smatra zastopnik nemške veleindustrije francosko-nem-ško zbližan je, češ, da ne more biti nasprotsva dveh držav, katerima je potrebno gospodarsko izpopolnjevanje. —.tgr.
Zavzetje glavnega stana Abd-cl-Kriniu. Španske čete so dosegle v Maroku velik uspeh. Po hudih bojih se jim je posrečilo zasesti glavno mesto marokanskih ustašev Aidir. Abd-el-Krim je pobegnil s svojim glavnim stanom v notranjost dežele. Aidir leži v bližini morja pri zalivu Alfouzemas, kjer se je pred kratkim posrečilo Špancem izkrcati številne vojaške oddelke. Zavzetje Aidira bo imelo velik pomen na nadaljni razvoj operacij v Maroku. Zmago so proslavili v Španiji z velikimi slovesnostmi. Marokancem se zadnje čase sploh slabo godi, ker so jih tudi Francozi potisnili daleč nazaj.
Kongres angleške delavske stranke. V Liverpoolu v Angliji se je vršil kongres angleške delavske stranke, katerega se je udeležilo nad 1000 delegatov. Med raznimi zaključki je najvažnejši, ta, da stranka ne prevzame poprej vlade, dokler bo v parlamentu v manjšini. Za ta sklep je bilo oddanih 2,587.000 glasov, proti pa je glasovalo le samo 52,000.
Washingtonski sporazum. Francosko-ame riška poga-gaianja za ureditev vojnih dolgov so se konačala dne 2. t. im. Sporazum je provizoričen in traja 5 let nakar se pogajanja obnovijo. V tem času plača Francija letno 40 milijonov dolarjev. Francoski finančni minister Caillaux je imel zelo težko stališče, ker so ameriški zastopniki zahtevali silho visoke obroke in niso hoteli priznati nekaterih točk ki so bile za Francijo posebno važne. Končno so ameriški zastopniki pristali na zaščitno klavzulo, ki se glasi: Obroki odplačil bazirajo na sedanjem' finančnem slta-inju Francije. Če se pokaže, da obroki niso v skladu s finančnim stanjem Francije, se osnuje posebna komisija, ki bo odredila višino obrokov. Francija lahlko v slučaju, če se dolar napram franku nepričakovano visoko dvigne, zaostane z odplačevanjem za dve leti.
Vojaška naobrazba v Rusiji. Sovjetski vojni komisar Frunze je izdelal navodila in priporočila ne samo za vse vojaške, ampak tudi na civilne oblasti Rusije o intenzivnem pordeti ljudstva glede obnašanja in obrambe za vse načine in položaje modeme vojne s tehničnimi in kemič-tudi poziv, naj si zlasti tehniki izberejo področje, v katerem naj poučijo prebivalstvo o ulogi tehnike v bodoči vojni in o načinu obrambe. V načrtu se predvideva tudi šolanje prostovoljcev, ki bi stopili na plan v slučaju napada na jdemače ozemlje. Ruski vojni komisarijat pazljivo zasleduje vse iznajdbe na vojno-tehničnem polju ter se zelo zanima za dela v evropskih in amerikanskih laboratorijih, ki tako pridno, a pri tem zelo tajno izdelujejo kemična sredstva za bodoče vojne. O strupenih plinih, ki se pripravljajo in o katerih se pri nas le odi časa da časa nekaj približnega dozmav se v ruški javnosti mnogo razpravlja v zvem s poučevanjem in razmišljanjem, na kak način bi se dalo varovati pred plinskimi napadi. Vojni komisarijat je izdal tudi poziv, naj si zlasti tehniki izberejo področj, v katerem bi v Slučaju potrebe poučevali in vodili ljudstva pri samoobrambe Vsi, Id; se prijavijo k takemu delu, so oproščeni aktivne vojaške službe, kakor tudi davka, ki je predpisan za one, fci so oproščeni dela po zakonu o vojaški obveznosti.—tgr.
- Politični proces.
Nedavno sta se končala dva prav zanimiva politična procesa in sicer eden v Ljubljani, drugi pa v Beogradu. Kot obtoženci so fungiteli delavci in intelektualci, ki so sé udejstvovali pri društvu «Mednarodna delavska pomoč«, nazvana tudi «Rdeča pomoč.« To društvo je dobrodelno društvo, ki ga s pobiranjem prispevkov vzdržujejo delavske organizacije — sodijalistične, komunistične in tudi nevtralne iz mnogih držav. To društvo je začelo poslovati ko so režimi raznih evropskih držav vrgli ogromno število delavcev in mljih voditeljev v ječe, pregnanstvo in na cesta. Krivic in nasilja italijanskonfašisltoVskega, bolgarskega in še mnogih drugih režimov tudi beograjski vladni krogi ne zanikajo in tako je dolgo časa tudi v naša: državi nemoteno poslovala «Mednarodna delavska pomoč,«
Naenkrat so pa pod prejšnjo PP vlado dne 15. februarja v Beogradu zapili pet funkcijonarjev tega društva in po raznih tistih se je raznesla vest, da se pod imenom dobrodelnega društva skriva tajna in silno nevarna komun Btična organizacija. Pisalo se je tudli o zarotniških dokumentih, ki naj bi bili najdeni pri aretirancih v Beogradu. Stiri dni po beograjski aretaciji je pa podružnica tega društva v Ljubljani še priredila koncert in veselico v svoje
svrhe in odborniki društva niso kazali prav nobene* vznemirjenosti, četudi so vedeli o aretaciji svojih tovarišev v Beogradu. Kar čraz noč je pa postala tudi ljubljanska podružnica dobrodelne organizacije nevarno zarotniška in začele so se na veliko aretacije. Eden od ljubljanskih odbornikov društva, novinar Ivan Vuk, je bil odveden v beograjske zapore, d očim so vsi drugi funkcijonarji slovenske podružnice podpornega društva — menda 1Q po številu — ostali zaprti v Ljubljani.
Ljubljanskim osumljencem — med njimi so bili tudi nekateri zaprti že od lami — so napravili že dne 15. sept. •proces po zakonu o zaščiti države. Zagovornik dr. Tuma je orisal nastanek in razvoj mednarodne delavske podporne organizacije, navedel je, da je pod imenom te organizacije že predaval pruski vladni svetnik, da sodelujejo pri njej veliki možje kakor Nansen, Einstein, Barbusse, Gorki ■itd., zdravniki in umetniki, ki nikjer po svetu ne vzbujajo ■suma, da delajo v svrho nasilja. Nastanek in razvoj dobrodelne organizacije utemeljuje in tudi zahteva poziv:	Ne
■sklepajte po logiki papirja, temveč po logiki dejanja! — Da so pri mednarodni delavski pomoči tudi pristaši levičarskih struj in da se poslužujejo v delavskem gibanju vseh dežel običajnih gesel in fraz, je naravna stvar, s katero se je sppprijaznil hote ali nehote ves svet razen režimov, kakor je n. pr. bolgarski, ki po vrsti uničuje vse svoje nasprotnike ter išče in izrablja vse pretveze. Glede zakona o zaščiti države je zagovornik izvajal:
»Pred vsem si v vsakem_slučaju pridržujem po ustavi pravico priziva proti sodbi po zakonu o zaščiti države. Ta zakon nasprotuje usitavi in ne more veljati za sodnike. Kadar se izpremeni ustava, se mora po čl. 126 sedanje ■ustave sklicati za to določena skupščina. In ta zakon pomeni izpremembo ustave in noben sodnik ne more iti preko ustave. Tucli univerzitetni profesor dr. Dolenc je mnenja. da je bil ta zakon sprejet in razglašen nepravilno. In če zakon mi pravilno sprejet, podpisan im oznanjen, ne velja. Toda tudi ta drakonski zakon o zaščiti države ne kaznuje mišljenja, temveč le dejanje ali vedoma nameravam cilj. Pa tudi če imam zlobni namen, pa ga ne izvršim, se me ne more kaznovati. To je osnova vsakega kriminalnega prava.«
Pri beograjskem procesu »Rdeče pomoči«, kjer je fun girala kot glavna obtoženka gospa Dešanfca Cvetkovič, gimmazijalna profesorica, je pa zagovornik, najodličnejši beograjski odvetnik dr. Grebena-c, osvetlil značaj, in bistvo političnih procesov, kakor so prišli pri nas v navado. Po njegovem mnenju so politični procesi dvoje vrstni: ali se stvarno od drugih izvršeni zločini zvalijo po potrebi in priliki na politične nasprotnike, ali si pa policija in razne druge sile izmislijo pripravljanje kakih zločinov ter vse to podtaknejo po priliki im potrebi nasprotnikom vladajočega režima, da se tako predstavi neka velikanska nevarnost, da se javnost preplaši in prisili k mnenju, kako potrebna in upravičena je takozvana politika »močne roke.«
Obtoženci v Beogradu kakor oni v Ljubljani so bili oproščeni im izpuščeni na prosto. —tgr.
Iz Slovenije.
Koroški dan — 10. oktober 1925. Čujete klice koroške bede? Bratje, odprite srce in roke, naj Gospasveta in Zilja to ve, da nismo rekli še zadnje besede. — Da nismo rekli še zadnje besede, naj svedoči 10. oktober. — Združimo se ta dan v eni sveti misli na zasužnjeni Korotan. Bratje! Jugoslovanska Matica vas še v zadnjem trenutku poziva, da storite vse, da dostojno manifestiramo ta dan za naše brate onstran Karavank- Naša resna manifestacija naj jim bo v dokaz in vspodbudo, da vstrajajo v svoji borbi za obstanek in v borbi za najdražje, kar poseduje človek — v borbi za svoj materin jezik. Storimo vsi svojo dolžnost, da bode »koroški dan«
10.	oktobra čim lepše vspel.
Kolesarska (športna) tatdrija Jugoslovanske Matice. Ponovno obveščamo vse, da je žrebanje te loterije preneseno in se vrši nepreklicno dne 20. decembra t. I. Dobitki — dve motorni kolesi in 25 navadnih (moških in ženskih) koles — so razstavljeni v izložbah' tvrdke O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica in si jih lahko vsakdo ogleda. Srečke so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh ljubljanskih trafikah. Gena srečki 10 D.
Vsema društvom in šolam. Jugoslovenska Matica sporoča vsem društvom na deželi, ki bodo na petletnica koroškega plebiscita priredila ....manifestaci jska- zborovanja, in vsem šolskim vodstvom, da prične v torek,, dne 6. t. m. razpošiljati brošure, iz katerih bo možno črpati potrebno snov za predavanja o Koroški Sloveniji.
»Kokoški dlan« v Kranju. Na peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita priredi Jugoslovenska Matica v Kranju v prostorih Narodnega doma primerno akademijo z govorom, petjem, deklamacijami in godbo. Pri prireditvi sodelujejo vsa tamošnja društva in organizacije brez razlike politične pripadnosti. Rojaki, udeležite se te manifestacije v največjem številu!
Za Jugoslovansko Matico. Namesto venca na grob svoji tovarišici gdč. Justini Schwingerjevi je zbralo učiteljstvo snovne šole na Viču 295 D za Jugoslovansko Matico. Iskrena hvala!
Vlom v Slivnici. V noči od četrtka na petek je vlomila neka banda,' skoro gotovo cigani, v trgovino g. Čeha in kar z vozičkom odpeljala precej manufakturnega in drugega blaga. Nekega soseda ki je sèi gledat, kaj da pomeni hrup, so odpodili in pregnali s streli iz samokresa. Kakor v Macedonici!
Telefonska zveza Rogatec—Graz.—Wien. Po sporazumnem sklepu naše m avstri jske poštne uprave se je zgradila telefonska zveza Rogatec—Graz—Wien. Govori
se preko Maribora in stane govor Graz—Rogatec 30 D, Rogatec—Wie« 37 D 50 para. Za zelo nujne pogovore se zahteva trojna taksa.
; Predrzen rop v Rajhenburgu. Preteklo soboto se je ; dogodil v Senovem pri Rajhenburgu drzen roparski na-i pad pri belem dnevu. Rudniški inženjer Franc Forges j in rudniški uradnik Jernej Peterca sla nesla v Raštanj 1 350 tisoč-dinarjev za izplačilo delavcev. Na polu v gozdu:
1 Sl> skočili pred oba štirje roparji z naperjenimi samokresi ter zahtevali denar. Z mastnim plenom so izginili v gozdu, oplenjena uradnika sta takoj nato pohitela k, rudniku ter z delavci in orožniki preiskala ves gozd, toda o razbojnikih ni bilo sledu. Enega tolovajev je g. Peterca spoznal. To je neki Fabijan Gršič, rojen leta; 1892 v Zlatam na Ilrvalskeni; zadnje čase je delal kot miner v kamnolomu v Rajhenburgu. Ropar je velik, močne postave, temne poit1., gladko obrit, ima črne, nazaj počesane lase ter govori hrvatsko.
Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani ponovno opozarja, da j-e Zaradi neznosne prenapolnjenosti vseh zavodov za umobolne mogoče sprejemati v opazovalnicah le najnujnejše slučaje in da preti nevarnost da bi se morali sprejemi sploh sistirati; ako se ne bo upoštevalo tega opozorila.
Dnevne novice.
Velika dela poi južni Srbiji na državne stroške. Poljedelski minister Miletič je potoval zadnje tedne po raznih krajih južne Srbije, kjer si je ogledal velika dela, ki se vršijo na deželi in po mestih južne Srbije. Zo povratku je g. minister o teh državnih delih dal to-le poročilo: V bližini Skoiplja je Katlanovsko blato, na kojega izsuševanju se dela z vso naglico in bo načrt izvršen tekom enega leta. Ko bo to blato popolnoma izsušeno, bodo dobili kmetje
20.000	ha rodovitne zemlje. Izsušitev Kati an o vsk ega blata pa iznaoi tudi v zdravstvenem oiziru za cel skopljanskii. o-kraj velikansko zboljšanje. Za Skoplje je tudi važno, da dobi mesto vodovod ki bo preskrboval 2 .milijona ljudi z zdravo pitno vodo. Kakor v Skopilju, bodo napravljeni vo-devo,.. tudi v /elesu, Prilepu, Kičevu, Bitolju, Ohridu in Strugi. V biitoljskii' oblasti bo regulirana Cma Resa in bodo izsušena močvirja v Pelagoniji, kjer se bo pridobilo 90-tisoč hektarjev rodovitne zemlje. Bit oljski vodovod bede stal 6 milijonov dinarjev. V ravno tem mesitu se zida tudi poljedelska šola, ki bo dograjena v enem letu 'in bo stala državno blagajno 7 milijonov dinarjev. V Ohridu regulirajo zelo nevaren hudournik, ki je povzročal doslej zelo veliko škode mestu in vinogradom v okolici. V' Strugi regulirajo Drin, ki je doslej poplavljal Struäko polje. Alko bo Straško polje enkrat rešeno močvari, potem bo postalo mesto Struga eno od najbogatejših na jugu.
Nov radičevski dnevnik v Osijeku. Radičevci v Osije- • klu so pričeli izdavati svoj dnevnik »Narodni glas.« Prva številka je izšla dne 1. oktobra. Nov časopis so- osnoval* radi tega, ker je ostalo dosedanje njihovo glasilo »Hrvate skl list«, v rolkah zajedničarjev.
Orožni listi za rezervne oficirje. Rezervni oficirji, ki st* po zakonu dolžni posedovati orožje, morajo prijaviti posest revolverjev pristojni policijski oblasti, katera jim bdi izdala brezplačne orožne liste. Prijave o posesti orožja niso podvržene taksi. Kot predpisano orožje za rezervne oficirje je smatrati le modele: Nagonov, nas in rusfcL Browning 7.63 mm, Mauserjev revolver, automatska pištola (fran. 7,65 mri parabolam ih sedanji model Browning 9 mm, 1922 k). Za vse ostalo oroižje morajo rezervni oRh cilji plačati takso po zakonu o taksah.
Ponesrečeni delavci. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo Statistiko vseh ponesrečenih delavcev. L. 1909 se je od 36.027 delavcev ponesrečilo 804 in ubitih je bilo 32 delavcev. L. 1921 od 101.866 delavcev 370 ponesrečenih in 81 ubitih. L. 1922 od 128.733 delavcev 2615 .poškodovanih in 100 mrtvih. L. 1905 odi 168.476 delavcev 6102 ponesrečenih in 193 ubitih. L. 192*4 cd 175609* delavcev 7297 poškodovanih in 144 ubitih. V zadnjih f-ietih je bilo skupno pri delu poškodovanih 19j198 in ubitih 550 delavcev.
Novo palačo za prosvetno ministrstvo bodo začeli griv , diti v Beogradu te dni.
j Ogromna škoda radi poplave. Že zadnjič smo poročali, da jè napravila poplava po Bosni veliko škodo,, Bosna, Vrbas ih Sava so se razlili ter razrušili 500 hiš/ in je 15 ljudi utonilo. Skoda na poljih je nepregledno velika.
škoda vsled toče in povodnji v naši državi. Polje** delško ministrstvo sporoča, da znaša škoda, ki jo je letos» napravila po naši državi toča in razne poplave, 338,8711 tisoč 701 din. Povodnji so napravile do dne 9- septembra t 1. škode za 12,900.000 dinarjev.
Eksploatacija gozdov v Liki. V pragozdovih severne Like gre za izvoz lesa od 8 milijonov kubičnih metrov. Eksploatacija te ogromne lesne količine bo oddan» onim prosilcem, ki se bodo zavezali, da bodo zgradili' normalnotirno železniško zvezo med IPlitvičkimi jezeri in mestom Senj. Akcijska družba »Velebit« ponuja 5 D za kubik meter, pogodba bi se naj sklenila za 5 let inr družba bi zgradila spočetka samo industrijsko železniško progo.
Zdravniška afera v Zagrebu. Zagrebški zdravnik dr. J-Šandor se je poleg zdravljenja svojih pacijentov bavi! tudi z drugim športom: zdravil jih je temeljito tudi na denarnici. Pacijente, ki so bili bolj petični, je pri preiskavi odvedel v drugo sobo, kjer so morali čakati, dokler je on v prvi sobi, kjer se je pacijent slekel, izvršil »operacijo« na njegovi listnici, iz katere je izmaknil nekaj 'denarja, »Operacije« dr. Sandora je prvi opazil neki mesar, ki si je nat« pri ponovnem pregledu zabeležil številke bankovcev. K« je po konzultaciji pregledal denarnico, je opazil, da mu je
gospod ddktor izmaknil 15 komadov po lOOO dinarjev. Zdravnik je priznal tatvino ter mesarju vrnil denar. Zadeva tje bila prijavljena policiji, ki je uvedla preiskavo, kradljivi vdravnik pa si je med tem dal od dvojice kolegov napraviti spričevalo, da je nor. Par dni po razkritju afere pa je nenadoma izginil iz Zagreba v inozemstvo.
U VI 373-25 12
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Obtoženec Januš Gole-c je kriv,
Ida je 'kot odgovorni urednik spodaj navedenih, v Mariboru fehaijajočih' perijodnilSniih 'listov, zanemaril ono dolžnost pazljivosti vsled katere bi izostala objava spodaj navedenih člankov 1. V Naši Straži št. 4 z dne 25. 1. 1925 na itreitji strani pod naslovom': »Aretirali so v soboto«, kateri članek se končuje ». . . eden član zašel v tabor, ki ni bil nikdar pošten, v katerem se s pripovedovanjem izmišljenih dejstev lažnjivo dolži nečastnega dejanja zas. obtožitolja dr. Frana Janžekoviča in Jalkoha Novaka, ki ju zamore v javnosti ponižati in se jim obenem očita, ne da bi bila navedena določna dejstva, nečastne lastnosti ter se ju izroča javnemu, sramotenju, 2. v Slovenskem gospodarju« št. 10 z dne 19. 2. 1925 v rubriki »Tedenske novice« pod naslovom: »iSmola nadučitelja Robnika«, ki se skomiSuje »to je bil preklicano, drag spas«, v katerem se zas. ’cbtožF telja Ivana Robnika, ne da bi se navajala določna dejstva, dolži nečednih lastnosti in ga izroča javnemu posmehu.
Ker vsebujeta omenjena članka v objektivnem oziru pregrešek ad 1) po par. 488 in par. 491 k. z. ad 2) po par. 4911 k. z., je zakrivil obtoženec prestopek po čl. HI. zak. z dne 15. 10. 1868 in se kaznuje po cit. Čl. t. 5 na 900 din. denarne kazni, a slučaju neiztirljivosti pa na 9 dni zapora.
V smislu par. 20 in 39 tisk. zak. se ima sodba po pravomoćnosti objaviti na obtoženčeve stroške v eni izmed', prvih dveh številk Slovenskega gospodarja in Naše Straže in sicer na isti strani in s podobnimi črkami ter •pod istim naslovom, kakor sta bila objavljena inkriminirana članka.
(Po par. 389 kpr. mora obtoženec plačati stroške kazenskega postopanja ih izvršitve kazni.
Težke posledice otroške neprevidnosti. Pretekli teden se je zgodila v Zagrebu težka nesreča. Otroci so našli med razno šaro francosko ročno granato ter se igrali z njo. Nenadoma je granata eksplodirala ter ubila šolarja Stjepana Petrinec več otrok pa težke; ranila. Od ranjenih je sedaj umđ Stjepan Žnidarič, ki je pri eksploziji dobil tako težke poškodbe, da ni bilo upanja, da bi okreval.
Dvakraten poskus samomora. Na zagrebški policiji si je dvakrat zaporedoma poskušala vzeti življenje neka iz mesta zgnana prostitutka. Ko je bila sama v sobi preiskovalnega uradnika, se je skušala obesiti na kljuko. V zadnjem trenutku so jo rešili iz zanjke ter jo povrnili v življe^ nje. Komaj si je čez nekaj časa malo opomogla, je zgra-' bila na mizi ležeče Škarje ter si jih zasadila v prsi. Radila se je precej težko, toda srca ni zadela .in ostala bode pri črnjenju.
Pontonski most se je zrušil. V Srijemsko Mitrovico se je pripekalo dne 218. m; m. 36 vojaških avtomobilov, ki so nameravali visi preko pontonskega mosta na drugo stran Save. Ko je bi prvi avto na sredini mosta, se je ta pod težo zrušil, avtomobil se je skotalil v Savo, šoferjun se je le s težavo posrečilo, da si je s plavanjem rešil življenje'.
Priporočamo »Ljudske knjižnice« v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, 17 predvojnih zvezkov po nizkih cenah ter nova ilustrirana zvezka: 19. zv.: Kazan, volčji pes, br. 18 D, vez. 30 D; 20. zv.: Kralj gora, br. 18 D, vez. 30 D. — Kol.
Borza (Avala). Zagreb slobodni: Wien 7.97, Trieste
238.50,	London 273.75, Newyork 56.425, Paris 266, Praga 167.50, Zürich 1090. — Zürich zaključni: Beograd 9.19, Paris 24.05, London 35.0975, Newyork 518.50, Milano 20.85, Praga 15.35, Wien 73.15, Budapest 0.007, Berlin 123.40, Varšava 87, Bukarest 2.45, Sofija 3.79.
U Maribora.
Tihotapci, hohštaplerji itd. Pred nekaj dnevi so zaprti nekega špediterja, njegovega pomočnika, bivšega aktivnega kapetana SHS vojske in dva carinsku uradnika kòt deležnike tihotapske afere, ki se še preiskuje. Ko v interesu preiskave pustimo podrobnosti za pozneje, priporočamo javnosti, naj posveča več pozornosti ljudem, ki kar črez noč kot metulji iz bube vsfrfotajo v velikem razkošju in napuhu ter se predstavijo in udejstvujejo kot takozvana »boljša» in »najboljša« družba. Denar — brez ozira na izvor — je malik in javnost ali družba je tako malikovalska, zaslepljena, neumna, da jemlje »hohštaplerje« za svoje »boljše« in »najboljše« člane, če nekateri od teh tudi strmoglavijo iv ječo, ostane neumnost še vedno v svoji polni bohotnosti in prisotnost pri vsaki zabavi in paradi, auto, najnovejša moda itd. še vedno zadostuje za deklaracije »boljših« in »najboljših« Ljudi ob splošnem pomanjkanju potrebnega vprašanja: Odkod je denar? Proti revežu, ki se iz bede, obupa ali zmede pregreši, se pa vedno bolj divje vpije: »Obesite ga!« — Kar se pa carinikov tiče, je pa treba nepristransko ugotoviti, da goni mnoge nesrečni birokratizem v nepostavnosi Na eni strani je carinikova krivda dokazana le tedaj, če se ga zaloti na »delu« in če se najde blago, katero je krivo zacarinil, na drugi pa zadostuje vsak sum, vsaka neosnovana ovadba, da ga vržejo iz službe. Tako visi nad enimi meč na najtanjši niti, drugi, ki imajo same »prijatelje«, pa lahko marsikaj »napravijo« brez posebnega rezika. tgr
Takozvani nacijomalistì so se zopet proslavili v nedeljo zjutraj okrog 4. ure, ko so vdrli med udeležence zabave športnega kluba »Merkur« pri Götzu. Za ta polet ali za akcijo so se junaki gotovo najizdatnejše krep-
cali in pripravljali v Narodnem domu. Ni smešno, ampak prav sramotno, da se takim in podobnim pohodom ; in akcijam daje nacionalistično ime. — tgr j Zvezo kulturnih uruštev so ustanavljali v soboto ; mariborski naprednjaki v Narodnem domu. Da pri-; vabijo na proslavo čim več udeležencev, so angažirali Glasbeno Matico in Narodno gledališče, toda to je le , malo vleklo, tako, da se je v začetku k otvoritvi zbralo j le kakili 20—30 demokratskih veljakov. Več sreče so ■ imeli s plesom1, ki je trajal do jutra. Čudimo se Glasbeni : Matici, da se je s svojim pevskim zborom udeležila ustanovitve Zveze kulturnih društev, ko je še malo dni i preje v listih odklanjala svojo udeležbo na prireditvah raznih društev ter jim svetovala, naj se obrnejo na dru-I ga mariborska pevska društva.
Odboir orliškega krožka v Mariboru naznanja vsem i svojim članicam, da se prične s telovadbo v sredo dne 7. oktobra, ki se bo vršila zopet redno vsako sredo in petek od pol 7. ure do pol 9. ure zvečer v telovadnici Dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici 5. (Vhod Razlagova ulica.) Poživljamo vse članice, da se telovadbe točno in redno udeležijo! Odbor.
XIII. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 6. t. m., ob 5. uri zvečer v prostorih mestne posvetovalnice. Dnevni red: 1. Poročila 'pireidisedistva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročila odsekov.
Sestanek Korošcev. Korošci so vabljeni na sestanek, ki bo v sredo, dne 7. t. m., ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma (prva soha). Predmet sestanka je razgovor glede manifestacije o priliki petletnice plebiscita. Z ozirom na važnost predmeta prosimo polnoštevilne udeležbe! — Klub Korošcev v Mariboru.
Nedeljske nesreče. Na Cesti na Brezje stanujoči Fran Franc je dobil včeraj sunek iz nožem v hrbet. Težlkopošiko-dovaneiga je prepeljal rešilni oddelek v bolnico. — Težlko-ranjen je bil v pretepu 271 etn i delavec Weingerl Kari. Dobil je več ran na obrazu in na temenu.
Družabni večer. Opozarjamo na družabni večer v prid fondu za spomenik hvaležnosti našega naroda na-pram Franciji, ki se bo vršil v sredo, dne 7. oktobra, v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu je kratek koncert, vojaške godbe in Glasbene Matice, potem pa ples. Odbor vabi najširše sloje našega občinstva in pričakuje, da bo tudi Maribor pokazal, da ne pozabimo onih, ki so nam pomagali v težkih časih. Začetek ob osmih, vstopnina 10 D, obleka priprosta.
Ljudska univerza. V torek, 6. t. m. bo gospod inž. Ferdo Lupša nadaljeval svoje predavanje o Siamu. — To predavanje je izredno, ker se ta čas vršijo v kazini vsak pondeljek, sredo in petek predavanja o bigi jenskem tečaju; kljub temu je pričakovait obilnega obiska, kakor je to pokazalo prvo predavanje, ko je g. inženjer s svojim poljudnim načinom živo zainteresiral publiko za lepoto in prirodno bogastvo dal jnega Siama. Predavanje začne točno ob pol 8. uri.
Tukajšnje drž. moško, kakor žensko učiteljišče priredita dne 4., 5. in 6. oktobra t. 1. skupno razstavo šolskih risb v slavnostni dvorani moškega učiteljišča.
Mariborsko slovensko žensko društvo» odsek za pospeševanje domače obrti, naznanja, da se šivalni tečaj za služkinje začne v nedeljo, dne 4. oktobra t. I. ob pol 15. uri v drž. ženskem učiteljišču, soba I. letnika v
1.	razredu.
Aprovizacijska zadruga v Mariboru poživlja vse tiste vajence, kateri so končali učno dobo in želijo priti k preizkušnji, da morajo vložiti pismeno prošnjo do dne 10. t. m. Na pozneje predložene prošnje se ne bo oziralo in bo mogel vajenec čakati do prihodnje preizkušnje.
»Slomšek«, društvo bogoslovcev v Mariboru ima v sredo, dne 7. t. m„ ob pol štirih, popoldne v bogoslovski čitalnici svoj 73. redni letni občni zbor. Gospodje starešine uljudno vabljeni! — Počitniški vodja.
Društvo vpjokojenih častnikov, voj1, uradnikov, njih vdov in sirot Člani, ki še niso sprejeli članskih izkaznic, na j pridejo po iste v tajništvo. Člane, ki izkaznice že imajo, a še niso plačali članarine, prosi odbor, naj to čimprej store.	F
Posvetovalnica za matere v Mariboru. S tem tednom se bodo vršile pregledovalne ure in obiski strank v posvetovalnici za matere v poslopju dri dečjega doma po zimske mumiku, t. j. Ob sredah in petkih popoldan od pol
2.	do pol 4. ure. Zdravnik bo prisoten v prvem polčasu vsakokrat
Državna borza dela v Mariboru. Od 27. septembra do 3. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi 135 prostih mest prijavljenih, 226 oseb je iskalo službo, v 62 slučajih je borza posredovala uspešno; od 1. januarja do 3. oktobra pa je bito 5586 praznih mest prijavljenih, 8049 oseb je iskalo služb, v 2304 slučajih je borza posredovala uspešno in 588 oseb je odpotovalo.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antoni« Fogassaro,
Prevod iz italijanščine.
59
»Luka!« je rekel. »Luka! Ono je nekaj, čisto daru
»Kaj je?« je vprašala Luiza, ki se je hipno zbudila.
Mislit je, da žalitev, ki jo povzroča tuje gospodstvo, ni osebna kakor zasebne žalitve, in da izvira odtod, ker je ranjeno načelo splošne pravice. V trenutku pa, ko je hotel razložiti to svoji ženi, mu je prišlo na
misel, da izvirajo tudi zasebne žalitve vedno iz ranjenega načela splošne pravice. In videl je, da se je motil.
»Nič«, je rekel.
Njegova žena je mislila, da se mu sanja; položila je svojo glavo na njegovo ramo in vnovič zaspala. Če bi bil mogoč kak dokaz, ki bi izpreobrnil Franca k mislim njegove žene, bi bil to ta sladki dotikljaj, to sladko dihanje ob njegovih prsih, ki mu je že tolikokrat vzbudilo blaženi občutek obojestranskega ujemanja njunih duš. Sedaj pa ni občutil tega. Kakor mrzel in oster nož mu je šinila skozi možgane misel, da bo izbruhnilo prej ali slej na kak bolesten način to tajno nasprotstvo med njegovimi in ženinimi mislimi. In v tem strahu jo je stisnil k sebi, kakor da bi hotel braniti sebe in njo pred prikaznimi svojih lastnih možganov.
Šestega novembra je vzel Franco po zajtrku svoje velike vrtnarske škarje, da bi porezal kot običajno suhe vejice na vrtu in terasi. Bila je ura, tako polna lepote, tako polna miru, da se je človeku krčilo srce. Niti list se ni ganil. Proti zahodu je bil zrak kristalno čist, proti vzhodu pa se je videlo zamegleno gorovje med Osteno in Porlezzo. Hiša se je bleščala v solncu in trepetajočem odsevu jezera. Solnce je bilo precej toplo, toda krizanteme na vrtu, oljke in lavorike na obrežju, daleč vidne vsled velikih rdečkastih listov, neka tajna svežost zraka, prepojenega z vonjem »olee fragrans«, mirovanje vetra, visoko pogorje jezera Como, pokrito s snegom, vse to se je turobno združilo in oznanjevalo, da umira lepi letni čas. Ko je obrezal suhe vejice, je predlagal Franco svoji ženi, da bi šla s čolnom v Ca-sarico ter vrnila prijatelju Gilardoniju dva zvezka »Mysteres du Peupule«, ki ju je bil v par dneh hlastno prebral. Sedaj je hotel še tretji zvezek. Sklenila sta, da bosta šla opoldne, ko bo odšla Marija spat. Toda preden je še legla Marija v posteljo, se je prikazala vsa zasopla, s klobukom in plaščem popolnoma v neredu Barbara Pasotti. Prišla je skozi vrtna vrata ter je obstala na pragu dvorane. Prišla je prvič po preiskavi. Ko je zagledala svoje prijatelje, je sklenila roke in tiho ponavljala: »O Bog, o Bog, o Bog!« Planila k Luizi in jo pokrila s poljubi.
»Draga moja! Draga moja!« Najraje bi objela še Franca, toda Franco ni ljubil takih izlivov ter je naredil obraz, ki je ni dajal poguma; zato se je uboga žena zadovoljila s tem, da mu je stisnila in stresla obe roki. »Moj dragi gospod Franco! Moj dragi gospod Franco!« Končno je vzela v naročje še Marijo, ki se je upirala z ročicami ob njene prsi in gledala prav tako ko njen oče. »Stara sem, kaj ne? Grda sem, kaj ne? Ti ne ugajam? Nič ne de, nič ne de, nič ne de!« In ponižno ji je poljubila ročice in ramice, ker si ni upala približati trpkemu obrazku. Nato je rekla svojim prijateljem da jim prinaša veselo novico in oči so ji žarele od te radostne skrivnosti. Markiza je pisala Pasotti-ju in v pismu je bil stavek, ki se ga je naučila Barbara na pamet: »Bila sem zelo nezadovoljna (zelo nezadovoljna, stoji tam) ko sem čula o žalostnem dogodku v. Orii .... v Orii (čakajte) o žalostnem dogodku Vs Orii .... (oh!) in četudi moj vnuk ne zasluži, vendar želim, da dogodek ne bi imel slabih posledic.« Stavek ni imel velikega uspeha. Luiza je temno gledala in ni rekla ničesar. Franco je pogledal svojo ženo in ši ni upal izustiti ugodne razlage, ki jo je pač imel na jeziku, ne pa v srcu. Uboga Barbara, ki je izrabila odhod svojega moža v Lugano, da je pritekla in prinesla svoj sladkorček, je bila vsa potrta. Žalostno je gledala sedaj Luizo, sedaj Franca. Končno je vzela iz žepa pravi in resnični sladkorček ter ga dala Mariji. Ko je potem razumela, da hočeta iti Franco in Luiza s čolnom, je hotela ostati še nekaj časa z Marijo. Toliko je besedičila in govoričila, da sla onadva odšla in naročila Veroniki, naj spravi deklico nekoliko pozneje v posteljo.
Videlo se je, da Mariji ni bas ugajala družba nj«uč? stare prijateljice. Dolgo časa je trdovratno molčala; in ni dolgo trajalo, da je odprla usta in se spustila v jok. Uboga Pasottijevka ni vedela, katerega svetnika bi poklicala na pomoč. Klicala je Veroniko, toda Veronika se je razgovarjala s finančnim stražnikom ter ni slišala, ali pa ni hotela slišati. Ponujala ji je prstane, uro, celo veliki klobuk »podkraljice Beauharmais«; a nobena stvar ni našla milosti, Marija je kar naprej jokala. Končno ji je prišlo na misel, da je sedla h klavirju ter udarjala in udarjala osem ali deset taktov nekega predpotopnega napeva. Tedaj se je princezinja Marija potolažila ter dovolila, da jo je vzela njena dvorna muzi-kantinja tako nežno v naročje, kakor bi bile njene roke peruti metulja, in jo položila tako varno na svoja kolena, kot bi bila nevarnost, da se sesujejo stare kosti v prah.
Ko je slišala Marija petkrat ali šestkrat isti napev, je napravila prav dolgočasen obraz, Skušala je potegnili od klavirja vele roke igralkine ter tj h o rekla: »Zapoj ani kako pesem!1« Ko ni dobila odgovora, se je obrnila, jjo pogledala v obraz in iz vsega grla zakričala:
»Zapoj mi kako pesem!«
»Ne razumem«, je rekla Pasotlijeva, »sem gluha«.
»Zakaj si gluha?«
»Gluha sem'« je smehljaje odgovorila revica.
- »Pa zakaj si gluha?«
Pasotlijeva si ni mogla misliti, kaj deklica želi.
»Ne razumem«, je rekla
»Potem pa« je rekla Marija z resnim obrazom, »si neumna«.
Nato je namršila obrvi in z jokajočim glasom rekla:
»Hočem, da mi zapoješ kako pesmico!«
Nekdo je odgovoril, z vrta:
»Že gre oni, ki li bo zapel pesmico!«
Marija je dvignila oči in ves obrazek ji je zažarel. »Missipipi!« je rekla, zdrsnila s kolen Pasottijeve ter hitela naproti stricu Petru, ki je vstopil. Tudi Pasotti-jjeva je vstala, vsa začudena in smehljajoča se je stegnila roke proti nepričakovanemu prijatelju. »Ti tukaj, iti tukaj!« In hitela je, da ga pozdravi. Marija pa je tako glasno kričala »Missipipi, Missipipi!« in se tako tesno oprijela stričevih nog, da mu ni preostajalo drugega, četudi je imel zelo malo volje do tega, da je sedel na zo-io, vzel deklico na kolena in ponavljal staro pesem:
> Ombretla srdita.
Po štirih ali pelih »Missipipijih« se je Pasotlijeva poslovila, ker se je bala, da se vrne njen mož. Veronika jje hotela nesti Marijo spat. Deklica se je upirala in stric je posredoval: »Oh, pustite jo še nekoliko Ut!« -Stopil je z njo na teraso, da bi videl, če se oče in mati že (vračata.
Noben čoln ni prihajal od Casarica. Mala deklica (je ukazala stricu, naj -sede, in splezala mu je na kolena.
»čemu si prišel?« je rekla. »Zate ni nič kosila, veš.«
»Mi boš pa ti skuhala kosilo. Prišel sem, da bom
pri tebi.« "«< F—- ..........
fs »Vedno?«	^	,
]■ »Vedno.« .	....1
; t »Ali res vedno, vedno, vedno?«
‘Pr »Res vedno.«	,'/«'** h« ■**»**'
Marija je zamišljeno molčala. Nato je vprašala:
»Kaj si mi pa prinesel?«
Stric je izvlekel iz žepa punčko iz gumija. Če bi mogla Marija vedeli, če bi mogla razumeti, s kakšnim
srcem, vsled; kakšnega udarca je kupil stric zanjo to punčko, bi se od ginjenja zajokala.
(Dalje prihodnjič.)
Marljive zastopnike išče stara zavarovalnica v vseh krajih prevaljskega marehberškega in slovenjgraškega okraja. Javijo naj se le tamošnji domačini na upravo lista pod »Trajen dober zaslužek.«	487
Razstava stavbenih načrtov. Pri zadrugi »Mojmir« so na vpogled novo dospeli načrti dunajske občine in Heraklit, Gradec.	488
Dobro žgane zidake, bobrasto strešno Opeko, opeko za tlakovanje ponuja krožna peč Tschernitschek, Kamnica, Mestni naslov: Maribor, Trubarjeva ulica 5. — Oddaja se tudi potrta in	preveč žgana opeka.	486
Lahko moško kolo se proda. Vpraša se pri hišniku Cirilove tiskarne.
Premog iz svojega .premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo venska premogokopna družba k o. z. v Ljubljani,Wolfov* ulica št. 1—I.	107
®bb

□ OOP
®®®®®
Priporoča se
Tiskam sl Cirila ? Mariani
S®®
a
Za poljske križe
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 om veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 om po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
Stenski kniži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih _ po 4, 12f 18 in 24 din.
Stoječi kz»iži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
dbbbbbbbbbbbbebbbbi
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani Šla-
ger-Trio »Šmid-Hercer-Bernkopf« od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
Stiskalnice in mline (patent Rudi) za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hochnegger in Wicher, Maribor, Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbeno mizarstvo. Postrežba točna. Cfne nizke.	342
Armin Kllinger
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg t.
3MÌ1MÌEIÌ

aiianiE
mmimimm
Noske klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Aniea Traun, Maribor, Grajski trg I
Najpopolnejši Stoawer šivalni stroj
©
S
i
••a
©
S
*8
©i
T
Ì
©
Ä i-
r
*
?
©
s pogrerljivim transporterjem (glabelle). Z odnosnim premikom, je pripravljen za Stepanje, vezenje ali šrvanje.
UUDOVIK BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6/1.

ÜBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
najboljše In najvarnejše
pr»
I Spoinjestaje-rski ljudski posojilsici v Maribom,
Stolna ulica št. 6	r.nu,	Stolna alta št. 6
ki obrestuje hranilne vloge p*
najugodnejši obrestni meri.
ÌSE8BSB8SB
r^<M r v r ^ r ■v r v r'*	rv ^ rv -r •h , r? f rt rr.m% : f/ r* j rj% • F r *
^ ‘ :•« !	; ^	Ca I Ca I Ca i Ca ; Ca Ca : Ca ; Ca-rvdi! w a '■ * a ! k 4 w -> *•>%: *
1 Kreditno društvo Mestne hranilnice v
0	Mariboru
®
dovoljuje trgovske ter obrtne kredite po zelo nizki obrestni meri za sedaj 16 odstotkov proti vknjižbi ozr. menicam.
I Sprejema tudi vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in konečno celo mesto z
vso davčno močjo.
Podrobneje informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hra-I	nilnice, to je Miklošičeva ulica 2 — pritličje na levo.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBti
□ODD OD
Somišljeniki, širite naše liste !
te »v« f	ey* |?v« ! K* > »v« | »y«.-te| »V* ;	ì K
Wikz'ki 'K A ■ k. X' k. A - k,	Aik A ! k A ‘k Ai*. A V A	k A '■ k	* -> * Ct J	k	A k A k *
'I
4
, t
; %
I 5 I K |'| fili |i « ^	-^1 <r$!
Poulrnxniea * narltooriiš
V lastni. DovDF^rajeni palači« Aleksandrova eesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, izvršuje bančne po *1** najkulantneje! — Naj višje obrestovan je vlog na knjižice in v tek. računu;
«a «e ^ I j© A	I v»r«>«twimlr<r- «reci* rtr#.»*»**- «***»>•

r^ir-^ir^ r ^jr^ir^t.rTjF
S0
r v r>|fv:r	rv r ^;rv,f ijf ’t.r iLJ’LJ!***	Vm k^j ^
vNe'VNii»^	^I^ wi^ ^	-»”*.*>*	■ -	-