Leto LXVm., ŠL t Ljubljana, četrtek J. ]aimar]a 1935 Cena Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrat a Din 2.-. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica štev. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta telefon' št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon Št. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.S51. Po preokretu v pogajanjih Rim-Pariz: Laval potuje v Rim Mnssalini je včeraj stavil nove ponudbe, ki so omogočile nadaljevanje pogajanj v Rimu, kamor odpotuje drevi Laval, da zaključi pogajanja Pariz, 3. januarja. AA. Ko se je včeraj v Eiizejski paJa£i začela seja francoske vlade, na kateri so g. Lavalu dali proste roke za razgovore med Francijo in Italijo, se še ni vedelo, ali bo g. Laval mogel po:ovati v Rim. Usodni preobrat je nastopil šele v trenutku, ko ie g. Laval po odhodu iz Elize.ske palače s seje vlade odšel na Orsavsko nabrežje, kjer ga je že čakal italijanski poslanik z novimi navodili iz Rima. Razgovor med Lavalom in italijanskim poslanikom je trajal samo četrt ure. Poslanik je po tem sestanku telefonsko sporočil v Rim. da je Laval pristal na to. da odpotuje drevi v Rim. Medtem je Laval sprejel tudi avstrijskega stalnega delegata pri DN Pflugla, nakar je francoski zunanji minister sporočil poTočevalcem listov, da odpotuje v italijansko prestolnico. Iz sameea ura-dneea poročila o potovanju g. Lavala v Rim se da sklepati, da razgovori med Francrjo m Ital')o še niso popolnoma končani, čeprav ie Jasno, da sta se Frajicrfa in Italija glede glavnih točk očitno že sporazumela. G. Laval se bo moral še v Rimu pogajati in razgovarjaii in ne po*de samo parafira* dogovor. To se vidi tudi iz tega, da francoski zunanji minister ne bo ostal v R^mu samo dva dni, kakor so prei mislili, temveč celo štiri dni. Sicer se pa ne sme pozabiti, da bo g. La-vaJ del svojega b'vanja v Rimu posveti] tudi razgovorom z vatikanskim državnim tajnikom Pacellijem. G. Lavala bo. kakor je bilo pričakovati, sprejel tudi papež sam. Pariški politični krogi mislijo, da bo ta Lavaiov obisk v Vatikanu velikega pomena spričo bližajočega se plebiscita.-v. F&saarju. G. Laval prispe v Rim v* petek zvečer, odpotoval bo pa iz italijanske prestolnice v torek opoldne in se bo vrnil v Pariz v sredo. Sporazum samo v načelu Havasov poročevalec iz Rima javlja, da Laval v Rimu ne bo samo podpisal besedil pogodb, kj sta jih pripravita zunania ministra Francije m Italije, marveč da se moral z Mussolimiem sporazumeti tud o nekih podrobnostih, ki dozdaj še niso rešene. Vse kaže. da je sporazum o jamstvu za neodvisnost Avstrije že docela gotov, da pa so potrebna še pogajanja o afriških vprašanim. Sporazum o neodvisnosti Avstrije bo imel obliko protokola, ki bo dopuščal, da se trancosko-Ita-Iijansko sodelovanje v tem vprašani« lahko Dostopno razširi tudi na druge celinske države. Ta diplomatski mehanizem nai bi delov p 1 v celoti že v teku 2 mesecev. vtDober začetek ▼ novem letu44 Pariz, 3. januarja. AA. Snočnji večerni-ki so z Lavalovim odhodom v Rim prav zadovoljni. »Temps< sklepa iz tega, da mora biti zaradi tega sporazum o bitnih točkah skupne francosko-i talijanske politike že gotov. V nasprotnem primeru, po mnenju tega lista, Laval ne bi mogel kreniti v Rim Lavaiov obisk v Rimu. kamor gre še pred začetkom francosko-angleških pogajanj v Londonu, pred sestankom sveta Društva narodov in pred plebiscitom v Posaarju. mora izzvati, po mnenju lista, veliko senzacijo v vseh mednarodnih krogih. Leto 1935 se na ta način pričenja z dejanjem velikega političnega pomena za konsolidacijo evropskega miru. >Paris Soir« smatra, da je Lavaiov sklep posledica srečnega preobrata v dosedanjih francosko-italijanakih pogajanjih. >Liberte« pa poudarja, da so diplomatski krogi v Parizu in francoski diplomati v tujini sprejeli z velikim zadovoljstvom vest o Lavalovem odhodu v Rim. Lavaiov obisk v Rimu pa mora pozdraviti tudi vsa Evropa, ki si Želi miru. Vatikan pozdravlja poset Lavala Pariz, 3. januarja. AA Havas poroča iz Rima: Vest, da odpotuje francoski zunanji minister Lavai nocoj v Rim, so v Vatika- nu sprejeli z velikim zadovoljstvom. V Vatikanu so mnenja, da so dobri odnošaji med Francijo in Italijo v interesu evropskega miru. Hkratu pripominjajo, da bo Laval prvi francoski zunanji minister, ki ga bo sv. očvi sprejel v avdijenci po vzpostavitvi francoskega veleposlaništva pri sveti stolici. Tudi v Londonu so zadovoljni London, 3. januarja. AA. Havas poroča iz Londona, da so tamkaj sprejeM vest o Lavalovem otinodu v Rim z velikim zadovoljstvom čeprav priznavajo v Londonu, da so že do zdaj doseženi uspehi teh pogajanj zelo veliki, smatrajo vendar, da jih je treba tolmačiti samo kot prvo stopnjo Sprejem Nemčije v splošni evropski sporazum bi pomenil drupo stopnjo. Po zasedanju DN gre Laval v London London. 3. januarja. AA. V zvezi s po novnimi poročili o tem, da obišče francoski zunanji minister Pierre Laval v kratkem London, poudarjajo v ofeolici angleškega zunanjega ministrstva, da je angleški zunanji minister Simon med razgovor; dne 22. decembra v Parizu s predsednikom francoske vlade Flandinom in z zunanjim ministrom Lavalom izrazil nado, naj bi se ta posTpir .iddaljevalp v Lon- donu. Verjetno je, da Laval obusce London po januarskem sestanku sveta Društva narodov. Solunski borci na potu v Ljubljano Včeraj so bili v avdijenci pri Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu Napetost v Abesiniji London, 3. januarja, g. >Daily Tele-graph poroča iz Addis Abebe. da se je napetost na abesinsko-italijanski meji spet povečala Italijanski diplomatski zastopnik v Addis Abebi je včeraj nenadoma odpo toval v Rim. Ko je potoval preko meje, je prišlo med njegovim spremstvom in abe-sinsko obmejno stražo do streljanja. V italijansko Kritrejo in Somalijo ne sme po najnovejših ukrepih nihče razen uradnikov in vojaških oseb. Potniki pripovedujejo, da tamkaj Italijani izkrcujejo velika množin* tankov in municije. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE: Curin, 3. januarja Beograd 7.02, Pariz 20.3675, London 15.165, Newyork 307, Bruselj 72.25, Milan 26.41, Madrid 42-20. .Amsterdam 208.70, Berlin 123.90, Dunaj 57.50, Praga 12.89, Varšava 58 30 Bukarešta 3.05 LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2307.96 — :i3L9.~_ Berlin 1366.60 — 1377.40. Bruselj 79S.99 — 802.93, Curih 1105.85 — 1111.35. London 167.31 — 168.91, Newyork 3367.27—3395.53. Pariz 225.23—326.35, Praga 14-2.46—143.32. Trst 291.5S — 293.98 (premija 2«.5 odat.). Avstrijski šdHng v privatnem kliringn 8 ln do 8.20. Beograd, 3 januarja. AA. Včeraj ob 11-dopoldne se ie vršilo svečano polganje vencev na francoskem vojaškem pokopališču. Razen članov Poilus d'Orienta se je svečanosti udeležil tako rekoč ve6 Beograd s svojimi nacionalnimi društvi, našimi bivšmi bojevniki, zastopniki oblasti itd Bili 6o prisotni tudi mnosri častniki s Sefom glavnega generalnega štaba armiiskim generalom Ne-dičem in poveljnikom mesta Beosrrada armijskim generalom Tomičem na čelu- Vojaško čast je izkazala posebna častna četa. Ob 11.10 so prišli bivši francoski bojevniki in se razvrstili na desni od spomenika francoskim vojakom Prvi je govoril predsednik iueoslovenskega FTDACa. g Stefano-vič. odgovoril mu je oa vodja francoskih bojevnikov na solunski fronti g Marr H*»raut. Za nitma is govoril rastopnfk fra roških bojevnikov g. Lnrent Nato se is vrSH kratek, a zato tem bolj ganljiv obred polagani* ven- ca pred spomenik francoskih vojakov, nato so pa vsi udeleženci te ganljive manifestacije zapustili francosko pokopališče- Nato se je vršil svečan sprejem v klubu Društva prrateljev Francije, kjer je bil prisoten tudi bivši notranji minister g. Zivo-jin Lazič. Prisrčna govora sta imela gg Ka-lafatovič in Marc Heraut. G. Heraut je zlasti ugotovil velik napredek društva v zadnjih petih letih. Med velikim navdušenjem in vzkliki Franciji, Jugoslaviji in francoskim boievnir kom se ie nato lepa svečanost zaključila. Popoldne ie francoske borce sprejel v avdiienci Ni. Vis. knez-namestnik Pavle- ^o-setili so tudi ministrskega predsednika Jev tiča in voinega ministra Zivkoviča. Ob 11. zvečer so francoski borci odpotovali v Za- baje neoretnraite seje ministrskega sve*» ood r»r«vf«edstvom kraii? Zogu, ki pa je baje obolel. jih ali pa v nepremičninah. Posebno zavarovanje ni potrebno, če ima lastnikova iz-voljenka javno službo, ki nosi vsaj dvakrat toliko, kakor je gotovine predpisano v denarju. Dokumenti o zavarovanju (vložna knjiži-ea, vrednostni papirji itd.) se lahko glase ali na enega zakonca ali na drugega ali pa na oba. kakor se pa? dogovorita. Če aktivni častniki, upokojeni častniki ali voia'ški uradniki po roče evo jo h&er 8 častnikom, je potrebno samo polovično zavarovanje, za drugo polovico je pa zadostna pismena obveza staršev, da bodo mlademu paru dajali mesečno SOO Dim Če ie mož poročnik, in 200 Din če je kapetan II. stop-vse dotlej, dokler traja obveznost zavarovanja. Glavnica se ne sme načeti, razen v primerih i/redne potrebe. k»vor za ooeraeijo. nevarno bolezen, smrt itd. Toda rudi * v tem r>rimeru se sme porabiti največ 30°'o glavnice. Pri napredovanju v čin kapetana II. 6top-nostane svoboden in razpolaga prebitek zavarovanja, predviden za ta čin. a pri napredovanju v čin kartet»na T- stopnie postane v«« Vavciia svobodna. 8. Kakor do*l»i. se bo tudi v bodoče pazilo, da bo ?a*»tTvVnva izvolienka neopor*»c-neffa vHpti««. 'Vohr^Tonfl in dnb^o vz<»oien?i in niena roditelia onodobna ?Hoveka. Poveljnik polka, ki izda ženino dovoljenje, se za-unno sam informira o tem Ni na treba več 'zl^pzfl občinskih ne sreskih oblasti. 4. Častnikov* izvolienka ne more osiati no ooroki v službi razen če ima faknltetno 'zobrazbo in je na norMa^i nje dobila državno ali samonnravnn službo, ali ako s taksno izobrazbo vr5i »amo«tn'en in uerleden ooklic. kakor n. r»r rdravniSVetra Tato relia tudi za izvolienke. ki imaio iznbr«rbo kakšne strokovne *ol«» in vt5p vz»oiit*»1?«ki aH **mu ^HrVn poklic, kakor n. nr n^telifce 5. Uredba navaia rnd* nr?m»re. kjer se ZA VO.TA**n>: ft? a r»VT rTE veliaio nodobn«* ^olo?T)e kakor za Častnike, samo da ni predpisano gmotno »varovanje. LJubljana, 3. januarja. živimo v dobi elektrike; brez elektrike si ne moremo veo misliti življenja. Elektrika je globoko posegla v vse življenje in zlasti Se v gospodarstvo, da dandanes zavisi napredek mesta kot tudi podeželja od dobre preskrbe električne energije. Toda vprašanje Oobre preskrbe električne energije je zelo težavno; še težavnejsa je pa elektrifikacija mesta kot podeželja, kajti poraba toka na podeželju je v splošnem kolikor toliko stalna, docim v razvijajočem se mestu stalno narašča, 2e češče se je izkazalo, da je treba slej ali prej razširiti mestno električno centralo. Toda čez nekaj let po povečanju morajo že zopet misliti na zvišanje kapacitete centrale. Vprašanje preskrbe električne energije je prav za prav neprestano odprto. Ako bi pa bila kapaciteta centrale v mestu končno zadostna — česar bi seveda ne mogli doseči brez velikih investicij — bi še vedno ne mogli govoriti o idealni elektrifikaciji ter o smotrenem električnem gospodarstvu; dokler ni združenih več elektrarn na čim večjem ozemlju, ni zanesljivosti in ne možnosti, da bo taisto ozemlje vedno dobro preskrbljeno s tokom in da ne bo nedostatkov, ki so neizbežni, ako električno omrežje lahko prejema tok le od ene centrale. Zato moramo s poudarkom zapisati, da pomeni preteklo leto važno razdobje v elektrifikaciji Ljubljane, ker je vprašanje preskrbe električnega toka mestu rešeno. Na ljubljansko električno omrežje je namreč priključen tok iz Tacna in danes so priključili nanj tok iz Velenja, Združenje teh električnih omrežij je pa važno tudi zaradi tega ker je temelj združenja naših elektrarn. Mestna občina ljubljanska bi morala že lani zopet misliti na zvišanje kapacitete mestne elektrarne, kar pomeni z drugo besedo, da bi morala imeti okrog 10 milijonov dinarjev za gradnjo. To ni mala vsota, a razen tega bi s to investicijo vprašanje preskrbe električne energije Še ne bilo spravljeno z dnevnega reda Mestna elektrarna je bila že dvakrat povečana, in sicer prvič L 1925, potem pa 1. 1929. Če bi jo povečali zdaj, kažejo skušnje, da bi jo morali čez pet let zopet. Toda povečanje kalorične centrale v Slomškovi ulici ni primerno že zaradi tega, ker ne stoji elektrarna tik ob železnici in ne ob vodi. Dovažanje premoga z vozovi podraži obratovanje. Da so kupili tacensko hidrocentralo, je bilo torej potrebno zaradi preskrbe rezervne električne energije. Nedvomno pa je tudi potrebna priključitev velenjskega toka na ljubljansko omrežje, čeprav bi nekaj časa mesto bilo preskrbljeno z električno energijo, ker jo dobavlja tudi hidrocentrala Doslej je segal velenjski daljnovod do černuč in je bil brez pravega pomena. Zdaj so lahko zadovoljne KDE in tudi mestna občina čeprav so si morda želeli boljše pogoje. Kot rečeno, je priključek velenjskega toka na ljubljansko električno omrežje temelj združenja našib elektrarn Na združeno ženitev na odobri poveljnik armadne oblasti oziroma starešina istega Čina. ZA PODČASTNIKE so ostale v glavnem dosedanje določbe. Novo je pa to. da se smejo podčastniki ženiti, če služijo vsaj 3 leta (prei 5 let) v Činu narednika in so stari vsa i 27 let- Prehodne določbe odreiajo. da za vse voiaškp osebe k; so vložile prošnje za dovoljenje za žen'tev pred objavo te uredbe, veljajo prejšnje določbe- omrežje se bodo lahko kmalu priključilf gorenjske elektrarne. Do Pirnič ni več daleč od Tacna, da pride do zveze z Majdi-ćevo elektrarno in potem z Završnico Pred božičem so preizkusili kabla, položena med Tacnom in mestom ter med Črnučami in mestom. Po njiju struj_ tok s 60O0 voltov Tacenski kabel se je dobro obnesel, pri velenjskem se je pa pokazal nedoatatek, zato so priključili tok šele d^ nes. Ko so polagali tacenski kabel, so mislili tudi na elektrifikacijo vodovoda ter so naredili v ta namen priključek v Kle čah. Res je že čas, da elektrificiramo vodovod te i da začn^ obratovati centrifugalna črpalka. Kljub vsemu so ostale še nekatere mile skrbi. Velenjska centrala namreč nima prave rezerve; en agregat ima 5000 KW učinka, dva pa po 1000 KW. kar ne zadošča. Razen tega pa nima tudi daljnovod 6 žic, ampak Ie tri. Stroški za gornji ustroj bi se seveda znatno zvišali, če bi napeli še rezervne žire, vendar so neizogibni. V zvem z elektrifikacijo mesta j*» tudi vprašanje gradnje hidrocentrale na Ljubljanici pri cukrarni. Zadeva je zelo zapletena, ker je gradnja elektrarne v zvezi z gradnjo zapornice, ki je neobhodno potrebna na L-jubljanici. Brez nje bi poglabljanje struge izgubilo pravi pomen, ker bi ne mogli regulirati vode. Gre torej predvsem za gradnjo zapornice, a tu se razhajajo prispevni činitelji za regulacijo Ljubljanice. Sama mestna občina ni toliko in-teresirana n<± gradnji hidrocentrale, da bi sama prispevala pa tudi banovini ni toliko ležeče na gradnji. Kapaciteta hidrocentrale bi ne bila posebne velika in elektrarna bi tudi ne mogla obratovati, kadar bi morali spustiti vodo. Ker je pa dobiček hidrocentrale namenjen za popravilo Gruberjevega prekopa bi vsekakor bilo umestno, da bi prišlo do sporazuma ter da bi zgradili elektrarno Poraba toka je rasla v Ljubljani tudi zadnja leta, ko je po nekaterih mestih celo silno padla. Tega pojava pa ne smemo pripisovati morda ugodnejšim gospodarskim razmeram pri nas ali nižji ceni toka v Ljubljani. Pri nas je namreč še vedno nizka industrijska poraba toka Po drugih mestih je padla poraba toka s skrčenjem industrijskih obratov, pri nas pa porabimo večino energije za razsvetljavo. L. 1933 decembra je znašala najvišja, večerna konica 2853 KW, novembra lani pa skupno s hidrocentralo 3353 KW. Odslej bodo stroji v kalorični centrali v Slomškovi ulici počivali, obratovali pa bodo, ko bo potrebna rezerva Med KDE in mestom je sklenjena pogodba, da bo oddajala mestna elektrarna tok banovinskim, ako bo kdaj potreba. Navadno bo pa najbrž dovoli, če bo obratovala hidrocentrala ki dela ceneje od kalorične centrale. Zdaj še ni izgledov za pocenitev toka, ker mesto mora pač še računati z amortizacijo velikih investicij, vendar smemo upati da prej ali slej pride tudi do pocenitve toka Rešitev vprašanja preskrbe mesta z električno energijo pomeni nedvomno resničen napredek, ki si lahko od njega obetamo še mnogo, saj je dandanes pojem elektrike v neločljivi zvezi s pojmom pravega napredka Dunajska opoldanska vremenska napoved za petek: Nadaljnji padec tempera ture, na jugu pretežno jasno. Novosadska vremenska napoved za petek: Znatno ohlajen je z obilnim snegom po vsi Jugoslaviji, raven v Primorju Stran 2. /8LOTBNSK1 NAROD«, dne 3. januarja 1935 St v B Delo glavnega odbora JUU Komunike glavnega odbora Jugoslovanskega učitol)-skega udruženje o seji dne IS«, 29. 111 SO« decembra LJubljana, S. januarja. Da bi se tevršil pregled dosedanjega poslovanja In dal večji zamah stanovskemu, prosvetnemu in kulturnemu delu, je v dneh 28., 20. in 30. decembra posloval glavni odbor JUU in o svojem delu izdal naslednje poročilo: Minister prosvete g. fttefan Cirić je sprejel celokupen glavni odbor, zaslišal željo učiteljstva po njegovih predstavnikih in obljubil popolno moralno pomoč delavcem za slogo, za stanovski in šolski napredek. O svojem delu je izdal glani odbor naslednji komunike: Glavni odbor JUU je na svoji seji dne 28., 29. in 30. decembra 1934 pred poročili in referati, ki so bili na dnevnem redu, počastil spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Ko je predsednik izvršnega odbora poročal o vsem, kar se je povodom tragičnega dogodka izvršilo, je glavni odbor ugotovil, da je ta dogodek bolno pretresel vse naše organizacijske edinice in da je izvršni odbor znal tolmačiti žalostna čuvstva, ki so vladala v srcih vsega jugoslovenskega učiteljstva. Po prehodu na dnevni red: 1. Glavni odbor je z zadovoljstvom sprejel poročilo predsednika JUU glede prosvetnih. Šolsko političnih in stanovskih vprašanj. Nato je podrobno obravnaval in v celoti sprejel predložena načela v pogledu prosvetne, šolske in stanovske politike, po katerih bo v bodoče delal centralni odbor, kakor tudi vse organizačne edinice in posamezni člani. Na podlagi referatov ostalih poročevalcev se je ugotovilo: 2. Da se je mnogo storilo in dosegli uspehi v pogledu dviganja učiteljskega ugleda, učiteljske etike v splošnem in pri utrjevanju stanovske solidarnosti v organizaciji. Posebno se podčrtava kot pohvalna zamisel izdajp spominska knjige, ki bo vsebovala izražene misli velikih ljudi o uspehih jugoslovenskega učiteljstva v kulturni in nacionalni bcrbi. 3. Da je v pogledu moralne in pravne zaščite članstva ukrenil izvršni odbor vse, kar je bilo v njegovi moči, posebno v pogledu odprave vseh kvarnih vplivov na pravilen razvoj organizacije, kakor tudi na prosvetna, šolska In personalna vprašan ja. 4. Izvršni odbor je povsem pogodil željo članstva s tem, da je na seji glavnega odbora iznesel predlog glede novih pravil in poslovnika, ki pride na dnevni red prihodnje skupščine 5. Glavni odbor z neprikritim zadovolj- Božićnica sokolske dece na Viču Vič, 2. januarja Sokol na Viču je kakor doslej vsako leto priredil tudi na praznik novega leta božićnico za svojo deco in naraščaj. Popoldne ob pol 16.se je zbrala v dvorani sokolska mladina, katere je bilo nad 600, prišli pa so tudi starši in prijatelji sokolske mladine. Naraščajski orkester je uvodoma zaigral nekaj koncertnih komadov, nakar so članice pogostile sokolsko mladino s Čajem in pecivom. Mladina je bila presenečena in izredno zadovoljna z /akusko. Po zakuski je starosta br. mag. phar. Rems najprej pozdravil navzoče zlasti župnega podstaro-sto br. Milka Krapeža, nakar je imel lep programatičen govor, v katerem se je najprej spomnil blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, mladega kralja Petra II, nato pa pozval navzoče starše, da zaupajo svojo deco Sokolu, ki jo bo vzgojil v poštene in značajne državljane, sinove in hčere močne Jugoslavije. Ob zaključku svojega govora je želel vsem srečno novo leto, med velikim odobravanjem dece in odraslih. Zažarelo je nato božično drevesce, mladina pa je s spremlje-vanjem orkestra ubrano in pobožno zapela >Sveto noče, ki je napravila zlasti na starše globok vtis. Nato je nastopil vedno šegavi Jurček, ki je najprej pozdravil sokolsko mladino, potem pa zaplesal in zažvižgal polko, ki je vzbudila silno veselje med mladino. Lutkovni odsek je vprizoril lutkovno predstavo dvodejanko: >Tri željec, ki je mladini izredno ugajala. Vsi igralci so svoje vloge rešili dobro in želimo samo. da bi nam lutkovni oder čim prej zopet vprizoril kakšno igrico. Božićnico je zaključil zopet neugnani JurČek, mladinski orkester pa .'re zaigral zaključno koračnico. Odbor Sokola Vič se vsem darovalcem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha, bratsko zahvaljuje in prosi za nadaljno naklonjenost. Zanimiva sodna obravnava Ljubljana, 3. januarja. Pred sodnikom poedincem Lederhasom ae je vršila dopoldne zanimiva razprava aro ti vodji Ljubljanske gradbene družbe graditelju g. Ivanu B r i c 1 j u, in sicer zarada vloge, ki jo je poslal na bansko upravo ob priliki smrtne nesreče svojega brata g. Jožefa Briclja Javnosti je nesreča še dobro v spominu. V sredo lani 18. julija zvečer ae je peljal prokurist Ljubljanske gradbene družbe g. Joše Bricelj po opravkih s kolesom po Tyrševi cesti- Ko je pa privozil mimo topniške vojašnice, je zadel ob ograjo in padel s kolesa v jarek, ki so ga poprej izkopali vojaki. Obležal je t jarku s prebito lobanjo in dvignili so ga od tam šele vojaki, nakar je bil r ponesrečenec prepeljan v splošno bolnico. Tam je ležal od 11. zvečer do 10. drugega dne. Njegov brat g. Ivan Bricelj je takoj naslednji dan, ko je zvedel za tragično nesrečo, poizvedoval v bol ni cd, kaj se je ukrenilo za zdravljenje ponesrečenca in dobil vtis, da zdravniki baje niso posvedah' ranjencu zadostne pozornosti. Dal je prepeljati brata v šlajmerjev dom, po njegovi smrti, ki je nastopila dne 34. julija, pa je, še vedno prepričan o nezadostni pozornost] zdravnikov v bolnici, napravil pritožbo potom vloge na oblast. Zdravniki odnosno bolniška uprava pa je g. Ivana Briclja tožila, in sicer po § 302 k. z. Sodnik takoj po preči tanju obtožnice vpraša Tvana Briclja: »Kaj vas je do-veDeželi smehljaja«. Dne 5. t. m. nastopi stalni gost hamburškega gledališča g. Ado Darian kot princ Suchoog. v Zagrebu, kjer je gostoval preteč eno sezono, je imel tovrstne kritike. >NovostU so pisale: >da je inteligenten, muzi kal en in kulturen pevec. Njegov mehki organ liričnega značaja se odlikuje po prav prijetnem, plemenito kolori ranem timbru in razvija v visokih legah potreben sijaj in moč. Posebno lepa sta pri njem mezzavoce in piano, kar pevec dobro čuti in se ju obilno poslužuje. Razen brezhibne dikcije ga odlikuje njegov s pravim glasbenim občutjem razviti način fraziranja, a te vsega njegovega petja prihaja mnogo toplote m prisrčnosti. Je eleganten in prikupen po vnanjosti, a kretnje so mu vedno disciplinirane, zato je mogel ob posrečeni maski prepričeval- no realizirati lik kitajskega princa. Občinstvo je novega gosta, ki bi bil tudi v operi, če bi mu dali primarno vlogo, dostojno zavzel svoj* mesto, sprejelo prav toplo in prisrčno.c Ot>činstvo opossrjamo ns to enkratno gostovanje g, Dniiin« Opereta je na novo oastudiraiia in obeta postati ena izmed privlačnih točk v naši opori. Goa te vanje gospodična Druzovlcovs, članice zasjrobške opere, v naši operi. Drevi ob 10, ari gostuje v operi Misaon odlična članica zagrebške opere gdč. Dru-sovičeva, ki Je že parkrat gostovala i največjim usponom v našem gledališču. Sprememba repertoarja je nujno potrebna vsled utrujenosti posameznih članov našega opernega ansambla. Predstava opere Mngnon se vrti drevi ob 20. uri namesto napovedane opere Štirje grobjani za stalni red četrtek. Velika tatvina lesa Skorja Loka, 2. januarja Ne le v fikofji Loki, temveč tudi po okoliških vaseh se je že dolgo šušljalo, da imajo gozdne parcele barona Wolkensper-ga, stanujoče ga v puštalskem gradu. Često nezaželjene goste, ki po tujem svetu prav neusmiljeno gospodarijo. Tem vestem pa niti domači, niti okolica očividno ni verjela, ker si je le tako mogoče razlagati, da je bila takorekoč pred očmi vse javnosti izvršena tatvina lesa, kakršne kronika na- šega mesta se ne pomni. Te dni pa je prišla tatvina na dan, žal tako pozno, da bodo lastniki tenko prizadeti. Preiskava je ugotovila, da se je delalo kar na debelo. Storilci so se morali čutiti pri svojem poslu bržčas varne, misleč, da pri hiii itak ni prave moške roke — baron VVoUconsperg je namreč od takrat, ko ga je podrl vos, precej boleh en — pa zato domači tatvine niti opazili ne bodo. Pa ae je zadeva sssuksJs in je gotovo, da bodo sedli na zatotao klop vsi, ki so bili soudeleženi pri tatvini. Izsekavsnje baronovih parcel se je vršilo z vso brezobzirnostjo in so posamezni gozdni kompleksi docela izropani, da, upast oš eni. v kolikor se je zaenkrat ugotovilo, so izseksU Wolkenspergovim nad 1200 dreves, med tesni okrog 600 hrastov, 100 kostanjev in prav toliko smrek in jelk ter 250 bukev. Te številke povedo, da o pomoti ne more biti govora, temveč se je iz-sekaval les na tujih parcelah z namenom, prisvojiti si tujo lastnino, škode je okrog 30.000 Din. Najbolj se domača javnost zanima za vprašanje, kdo vse Je kradel les. Omenja se več imen. Sokrivdo pa več ali manj nosijo tudi dotični, ki so les sekali, ga vozili, žagali in prodajali. Izropane gozdne parcele so deloma v območju občine Zminec, v Polhovgrajskih dolomitih, posestvo upravlja baron g. Avgust Wolkenaperg sam poleg soproge in dveh že odraslih hčera. b 18.45 sem čakal pred glavno pošto na ravnatelja kemične tovarne g. Valen-čaka, s katerim sem imel dogovorjen sestanek. Tedaj je pa pristopu k meni neznan manjši moški, češ da Valenčaka ne bo ker nima časa in če hočem, naj grem z ojim na Valenčakov dom. Res sem takoj opazil ravnatelja v družbi neke dame m dveh gospodov, ko so krenili mimo poete. Z neznancem sem zavil mimo Daj-dama in odšel proti policiji. Ko sem zavil v Subi-čevo ulico, se mi je vse skupaj čudno zdelo in tik pred Mladiko sem ae ustavil ta nisem hotel naprej. Tedaj se mi je stemnilo pred očmi in zavedel sem se šele v bolnici, kjer so mi povedali, da so ne našli zvezanega na progi.« Pire js danas toatl, da mn neprestano brni po glavi in da ga bon desna ključnica, ki jo je tanet tudi obvenano. Na zapestju obeh rok so vidne podplutbe, povzročene od vrvice, s katero je imel zvezani roki Napadalca opisuje Pire takole: Majhne postave, čokat, na sebi je imel črno suknjo ta tsmen klobuk, nosil je črno obrobljene naočnike ta je star okrog 35 let V splošnem je napravil vtis simpatičnega človeka. Na vprašanje našega poročevalca, če ve, kdo ga je napadel hi zakaj, je Pire odgovoril, da napadalea sicer ne pozna, da pa sluti, da gre za osebno maščevanje tn misli, da so se ga hoteli odkrižati. Pravi, da so imeli za to vzrok, ker je v nekem procesa neugodno pričal zoper neko podjetje v Ljubljani. PORCIJA JE SKEPTIČNA Policija je pa glede Pirčevega pripovedovanja zelo skeptična ta domneva, da je vsa stvar najbrž fingirana. Roki ta nogi js imel pire samo narahlo povezani ta ne zvezani, tudi je tiščal v ustih robec z zobmi. Vse njegovo pripovedovanje je nekam zagonetno in po raznih okoliščinah sodeč nelogično ter neverjetno. Tako je skoraj neverjetno, da bi ga kdo napadel v Šubičevi ulici kmalu po sedmih takorekoč pred nosom policije. Na drugi strani je nemogoče, da bi krepkega m-iža nekdo tako naglo zvezal ta sam odnesel na progo. Cp je bil res napaden, bi moralo pri tem so delovati več ljudi. Sploh je bilo takrat v bližnji okolici polne ljudi in bi napad gotovo kdo opazil. Zanimivo je tudi. da ni na pirtsvi obtesd nobenega madeža Ko so Pirca zaslišali, je bil precej vinjen in zato na policiji domnevajo, da se je to Pircu samo dozdevalo, mogoče pa je tudi, da se je v vinjenosti potikal okrog železniške rampe in ko so spuščali zapornico, ga je morda ta oplazila. Za vsak slučaj je pa policija uvedla preiskavo. I Dr. Viktor Gregor ič j Novo mesto, 3. januarja. Novo mesto je zadel zopet hud udarec, neizprosna smrt je iz naše srede iztrgala odličnega moža in javnega delavca dr. Viktorja Gregorica, višjega sanitetnega referenta, ki je preminul snoči ob 22.30. Že nekaj časa je bil pokojnik v domači oskrbi, ker se ni počutil dobro, vendar so vsi njegovi znanci in Številni prijatelji upali, da bo njegova krepka narava premagala bolezen, toda snoči je bela žena iztegnila koščeno roko no njem. Pokojni je bil rojen 4. aprila 1869. v Novem mestu, kjer je preživel svoja dijaška leta, nato pa je odšel na medicinsko fakulteto v Gradec, kjer je Študirala tudi večina naših starejših zdravnikov. Po končanih študijah je bil nameSčen kot okrožni zdravnik v Ribnici, nato je pa služboval v Sevnici, Sežani, Senožečah, Ilirski Bistrici in Rogaški Slatini, od tam pa je bil po smrti dr-Janeza Vavpotiča imenovan za okrožnega zdravnika v Novem mestu. Pokojnik se je udejetvoval javno v vsem našem : vnem življenju, bil je član Sokola, gasilcev. Narodne čitalnice, strelske družine in raznih drugih humanih ter narodnih društev. Znan je bil tudi kot zaveden narodnjak, saj }e leta 1912, ko je bila Srbija v balkanski vojni, zbiral prieoevke za Srbski rdeči križ in je prejel pismeno zahvalo takratnega srbskega metropolita Dimitrija Zaradi svojega narodnega udejstvovanja je bil seveda med svetovno vojno politično sumljiv in pod stalno kontrolo. Po prevratu je bil leta 1923 imenovan za mestnega gerenta, v kateri funkciji ie ostal več let Pokorni je bil tudi lastnik znanih ftmarfetskih toplic, katere ie preuredil In moderniziral, da so tam mnogi bolniki našli prijeten oddih Bil je znan kot velik dobrotnik in podpornik revežev. njegova smrt pa pomeni tudi bridko izgubo za di'ake, ki so imeli v njem pravega krušnega očeta V letu 1933 ga ie ns oveti dan zadela kap in čudno naključje usode je hotelo, da ga je zadela istega dne tudi lani- Od takrat se ni več opomogel in včeraj je za vedno zatisnil oči. Za njim žaluje sooroaa ga. Berta, hčerka Pikica ker sestra Alojzija. Bodi mu ohranjen časten spomin, Preostalim pa naše iskreno sožalje! V nedeljo na Polževo! Ljubljana, 3 januarja. V nedeljo o. t. m. bo torej prvi dolenjski smučarski in planinski dom na Polževem nad Višnjo goro slovesno otvor-jen. Blagoslovil ga bo knezoikof ljubljanski g. dr. Gregorij Rozman, ki bo pred otvoritvijo v cerkvici pri Sv. Duhu opravil službo božjo. V cerkvi bo pel med službo božjo oktet pevskega društva »Ljubljane«. Višnja gora in njena okolica, pa tudi Žalna, Stična in Krka se pridno pripravljajo na praznik, kakršnega Dolenjska še ni doživela. Od vseh strani prihite v nedeljo Dolenjci in njihovi prijatelji na Polževo, kjer bodo prisostvovali za vso Dolenjsko in našo ožjo domovino pomembnemu dogodku, ki naj bo prvi res-nejito korak v lepšo bodočnost Dolenjske. V Višnji gori na kolodvoru bo prvi sprejem dostojanstvenikov in gostov iz Ljub ljane. Tam bodo že zbrani tudi udeležen ci svečane otvoritve iz dolenjskih krajev onstran Višnje gore, ki imajo zelo ugod no zvezo z jutranjim vlakom. Iz Višnje gore krenejo udeleženci otvoritve s kne zoškofom in drugimi dostojanstveniki ns čelu po poti pod Starim gradom preko Pristave in Zavrtač k Sv. Duhu, kjer jc /a sprejem gostov že vse pripravljeno. Snega nam sicer letos nebo noče po slati, vendar se pa obeta za nedeljo slovesnost, kakršnih smo imeli pri nas še malo. Blagoslovitev in otvoritev doma na Polževem bo prenašala naša radio posta ja, da ji bodo lahko v duhu prisostvovali vsi naši kraji. To bo prvi primer, da bomo čuli po radiu prenos otvoritve smu carskega in planinskega doma. Nevaren divji lovec Ljubljana, 2. januarja Kaj vse se človeku na svetu ne primeri. Podpolkovnik Mihajlo Bakič pač niti malo ni slutil, da bo imel na lovu prav razburljivo srečanje z opasnim, strastnim divjim lovcem. Večja skupina škofjeloak-h lovcev, ki se ji je priključil tudi g. Bakič, se Je napotila za prajmike na lov v Karavanke, kjer ima na Zaplati poznani staroloskl industrij ec Franc Dolenc svoje lovišče. Gospodje so bili baš na tem, da zavzamejo svoja mesta in tudi podpolkovnik Bakić je sam ubiral pot navzgor, slo ni kaj prida lahko, ker se mu je udiral sneg skoro do kolen. G. Bakič zaradi naporne hoje seveda puške ni imel pripravi jene na strel. Presenečen pa je obstal, ko je zagledal za grebenom prizor, ki bi bil vsakogar spravil iz ravnotežja. Nenadoma se je prikazal nad njim moški, ki se je že v naslednjem hipu toliko skril, da se je videla samo njegova glava, nato pa je naperil puško naravnost na podpolkovnika. Gosp Bakič si ni mogel pomagati. Hitro je skočil za bližnjo skalo, pripravljen spustiti ee z neznancem v boj! Pa ni bilo treba. Pomagal si je z zvijačo. Kakor da bi imel gonjača s seboj, je zaklical: Janez, streljaj I In to je najbrž divjega lovca toliko uplašilo, da se je umaknil za greben in izginil, ne da bi mu bil mogel priti kdo Izmed lovcev na sled. Srečanje, ki bi bilo prav lahko končalo z usodnimi posledicami, je seveda povzročilo med navzočimi mnogo komentarjev in razumljivega razburjenja. Amerika se oborožuje VVashlngton, S. Januarja. AA. Po japonski odpovedi vvashingtonske pomorske pogodbe je predsednik Roosevelt poslal ameriškemu kongresu poslanico, v kateri zahteva zvišanje vojaških kreditov za 455 milijonov dolarjev, kreditov mornarice pa za najmanj 100 milijonov dolarjev. V ameriških uradnih krogih poudarjajo, da so pristojni resori naprosili Roosevelta, naj bi zedinjene države do konca 1. 1937 zgradile skupno 24 vojnih ladij izmed 79 ladij, kolikor Jih Amerika sme zgraditi na podlagi dogovora o omejevanju pomorskega oboroževanja. Obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da je Vsemogočni v sredo ob 22.30 rešil trpljenja našega ljubljenega, dobrega in nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda dr. Isiia fr višjega sanitetnega svetnika in s redkega sanitetnega referenta ter ga v 65, letu starosti, previdenega s tolažili sv. vere, odpoklical v večnost, K večnemu počitku ga položimo v petek 4. januarja ob 15. uri. Maša zadušnica bo darovana v soboto 5. januarja ob 8.30 v cerkvi očetov frančiškanov v Novem mestu Novo mesto, dne 3. januarja 1935. žalujoči ostali. Stev. 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. jamarja. 1935 Stran 3. DNEVNE VESTI — Napredovanje v naši vojski in mor-nariol. V čin konjeniškega polkovnika je pomaknjen podpolkovnik častni adjutant Nj. Vel. kralja Petra H. Nj. Vls. knez namestnik Pavle, v čin kapetana fregate so pomaknjeni kapetani fcorvete Josdp Petrar-ka, Anton Gatin. Hijacint Mundorfer in Vladko Naglic, v čdn majorja kapetan 1. klase v sanitetni mornarici dr. Ivan Ko-privnjk, v čin kapetana I. klase kapetani H. klase artiljerijski za generalštaone posle Marjan žmavec, Peter Schwarz. Veko-slav Bajec, Anton Odriček, Jakob Cerek in Ladislav Sobek, konjeniški Vladimir Gradnik, inženjerski Branko Schuster In Ivo Božič, zrakoplovni Pavel Sič, Anton Suh, Vinko Bulat in Branko Fanedel, artiljerijsko tehnični Franjo Rebernik, sanitetni dr. Viktor Fon in dr. Pavel Loboda, sodni Dragotin Vari, žendarmerijski Branko Cerovac in Adolf Seidel, strokovni Anton šparovec, strojni Josip Stranski, Ivan Varljen, Josip Pišmaht ln Adolf Cižmek, sanitetni v mornarici dr. Anton štor in dr. Vinko Ivankovič, v čin kapetana II. klase poročniki pehotni Feliks Predan, Branko Maric, Ivan Vidič in Josip Majer, v čid poročnika bojnega broda II. klase poročnika fregate Pavel Zupan ln Franjo Rauš. — Izlet Beograjčanov v Slovenijo. Beograjska >Politikac objavlja danes poziv, naj se prijavijo udeleženci velikega izleta v Slovenijo, ker je danes zadnji dan za prijave. »Politika« piše, da je zapadel v vseh krajih Slovenije za smučanje in za zimski sport sploh zelo prikladen sneg, da bodo lahko izletniki preživeli pravoslavne božične praznike v visokem snegu, kakršnega v Beogradu najbrže ne bo. Ne vemo, kdo je tako imenitno potegnil »Politiko«, prav pa ni, da se širijo po Beogradu take vesti. Kaj si bodo mislili o nas Beograjčani, ko se pripeljejo v Slovenijo in bodo videli sneg 6amo na vrhovih naših planin, ali pa še tam ne, če bo megla? Skrajni čas je že, da postanemo v poročilih o vremenu zlasti pa o snegu strogo objektivni, ker nam prikrivanje resnice več škoduje, nego koristi. • Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin »elo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■■BffiBBBSSaBnaBHMDl — Izdelovanje filma »Cigan baron«. Poročali smo že, da je znano nemško filmsko podjetje Tjfa sklenilo izdelati v Jugoslaviji film >Cigan baron« po istoimenski opereti. V ta namen so izbrali Trebinje in Dubrovnik. Te dni se je mudil v Splitu glavni režiser TJfe Karlo Hartl, ki je bil tudi v Trogiru, Dubrovniku in Trebinju. Včeraj zjutraj je pa prispela v Split pomožna skupina Ufine filmske ekspedicije in nadaljevala pot v Dubrovnik, V kratkem prispe glavni del ekspedicije. V filmu bo sodelovalo okrog 70 igralcev in igralk iz Nemčije, nastopili bodo pa tudi francoski filmski igralci, ker bo film izdelan v francoski in nemški verziji. Statistov bo sodelovalo okrog 200- V Trebinju bodo delali 30 dni in stroški bodo znašali okrog milijon Din. Režiser Hartl je izjavil, da je naša dalmatinska obala s svojim ozadjem edinstvena za snemanje filmov, ker ima motive, kakršnih ni nikjer. — Potniški zračni promet Zemun— Egipt. V začetku spomladi obnovi nemška ^Lufthansa* s svojimi trimotornimi Jun-kersovimi letali redno potniško in poštno zračno zvezo na progi Barlin-Dunaj-Ze-mun-Solun-Atene-Kaii- >. Tako bo naša država po zračnem prometu svezana z mnogimi tujimi državami to neposredno z glavnim mestom Egipta. V Junkersovih letalih, ki bodo letala na tej progi, je poleg posadke prostora za 18 potnikov In 2000 kg tovora Ta letala letajo s hitrostjo 270 do 280 km na uro, da rabijo od Berlina do Kaira 17—18 ur. Zračna zveza med Kairom m Berlinom bo dvakrat na teoem. JUTRI NAJVEČJA SENZACIJA!!! Premiera za Jugoslavijo Prvi film v naravnih barvah Muzej živili lutk Nekaj takega Se niste videli!! — Rezervirajte vstoonlce Še danes za jutri. ELITNEM KINT7 MATICI — Pomlad sredi time. Iz Šibenika poročajo, da v Dalmaciji letos zime sploh še niso čutili. Lepo solnčno vreme so imeli vso jesen, pa tudi zdaj je tako toplo, da hodijo ljudje oblečeni kakor spomladi. Za božične praznike je bilo v Dalmaciji kakor sredi poletja. Sadje cvete in bo tudi dozorelo, Če ne pritisne mraz. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo iz megle v Ljubljani, Rogaški Slatini, Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11. v Zagrebu 9, v Mariboru 8, v Skoplju 6, v Rogaški Slatini 5, v Beogradu 4, v Ljubljani 3-2, v Sarajevu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.3, teariperatura je znašala —1.5. — Strašna smrt božjastnlce, V vasi Vučkovici blizu Gračanice se je pripetil strašen primer smrti božjastnice. Zlati j a Hršič je bila božjastna in domači so morali neprestano paziti na njo. Na praanik zvečer jo je vrgla božjast in padla je na ognjišče. Najprej so se ji vneli lasje, potem pa še obleka da je bila kakor živa bakla. Na njene krike so prihiteli domači, toda bilo je že prepozno. Nesrečna božjast-nica je v strašnih mukah kmalu izdihnila. Samo še danes: Randolph Scott v cowboyski seraac?ji UGRABITELJI ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4.. 7. in 9. uri zvečer Iz Ljubljane —lj Prav os I aT ni cerkveni boli t ni obredi Ob priliki pravoslavnih božičnih praznikov se bodo vršili cerkveni obredi v pravoslavni kapeli po sledečem redu: sobota 5. tm. na Tucin dan ob 18. (6. uri zvečer) bdenije v kapeli; nedelja 6. tm. na badnji dan ob 9.30 sv. liturgija v Kranju in na Gorniku, ob 17. večerna molitev v ljubljanski kapeli; ponedeljek 7. tm. na prvi dan božiča ob 5. jutrenja, ob 10. sv. liturgija, ob 17. večerna molitev; torek 8. tm. na drugi dan božiča ob 7. jutrenja, ob lo. sv. liturgija, ob 19. bdenije; sreda 9. tm. ob 9. blagoda-renije za Nj. V. Kraljico Majko, ob 10. sv. liturgija. —ij Včerajšnji živinski sejem ni bil posebno živahen. Ker je bilo prignane precej več živine kot prodane, kaže, da je kmet v hudih stiskah. Pozimi prodajajo živino navadno le tisti kmetje, ki jo morajo. Volov ni bilo mnogo v primeri z živahnimi sejmi, in sicer samo 68, prodanih pa ni bila niti polovica, le 23. Bolj gredo v denar teleta, ki jih je bilo prignanih 23, prodanih pa 17. Tudi krav ni bilo mnogo prignanih, le 44, prodali so jih pa 23. Zdaj je sezona kolin, vendar tudi prašiči za zakol ne gredo posebno v denar. Včeraj so jih pripeljali na sejem 32, prodali pa 20. Precej je bilo na prodaj plemenskih pujskov, 6 do 12 tednov starih, namreč 143, prodali so jih pa 90. Prašički imajo precej stalno in primerno ceno, komad po 85 do 150 Din. Zdaj ni čas za konjske kupčije, zato ni bilo včeraj mnotio konj na sejmu v primeri z nekaterimi prejšnjimi sejmi, ko so prignali okrog 300 konj, dočim jih jo bilo včeraj le 110. Kako malo je bilo kupcev, nam pove to. da je bilo prodanih samo 28 konj. Cene volov niso posebno visoke. Vole I. vrste so prodajali včeraj po 4 do 4.50 Din kg žive teže, II. vrste 3 do 3.50 Din. III. vrste pa 2 do 2.75 Din. Teleta so po 4 do 5.50 Din Krave so po 2 do 3.50 Din kg boljših vrst. dočim so kloba-sarice po 1.50 do 2 Din kg žive teže. prašiči za zakol so malo cenejši, po 5 do 7 Din kg žive teže. Samo še danes ob 4-, 1| 8. in 9 M zvečer nadvse vesela IcomedMi " katheWwilly MALA TRAFIKA jo kurzisti narodni muzej, zvečer prisostvujejo predavanju dr. Boh no a v Ljudski univerzi, jutri opoldne pa posetijo Narodno galerijo. —lj Dva nepoštena Bosanca. Na slive-strovo j« strašni* v msstu aretiral 301et-nsfa Bosanca Salka Disdaroviča iz Tuzle, ki je nosil veMk kovčeg ln ni vedel povedati, kje ga Je dobil. Naposled js priznal, da ga je odnesel lz neke Mfie na Starem trgu. Na policiji so kovčeg odprl! in videli, da je poln ženske obleke. Včeraj je bil Salko zaslišan na policijski upravi in je povedal, da je na Starem trgu beračil in ko je prišel v hišo, je našel tam stanovanje odprto. Stopil je v sobo, vzel kovčeg ln odšel. Kovčeg z obleko je bil last Marije Koselove in ga Je policija davi vrnila lastnici, tatinski Bosanec Je pa romal v zapor. — Pred dnevi je bila uradniku Avgustu zigonu ukradena zimska suknje, vredna 1200 Din. Kmalu je policija aretirala bosanskega prekupčevalca Bajra Ome-roviča iz Prijedora, ki zatrjuje, da je kupil suknjo od neznanca za 130 Din. Tudi Bajro je moral v zapor. SAMO ŠE DANES!! Svetislav Petrovič v velefilmu ! 2 A N O L E S C V ZVOČNI KINO IDEAL. Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Hans Moser. Po znanem gledališkem komadu. Elitnem kinu Matici Telefon 21-24. — Štajerska jajca; 30 komadov za 14 dinarjev. Podružnica L6-w y, Kolodvorska ulica 35. — Odprto od 8. do 12. ure. —lj S porfirnim peskom so posipali del Cankarjevega in Gallusovega nabrežja ob Čevljarskem mostu ter del nabrežja na levem bregu ob mostu. Tam je bilo vedno največje blato, čeprav ni živahnega prometa. 2daj se bo nedvomno izkazalo, da je za posipanje cest najprimernejši materijal vulkanskega izvora, kot se je že na nekaterih cestah v zahodnem delu mesta. Umestno bi bilo, da bi posuli vse nabrežje vdolž desnega brega Ljubljanice od tromostja do šentjakobskega mostu. Porfirni pesek je sicer nekoliko dražji, toda cesta, posuta z njim je tem delj časa v dohrem stanju, kar bi moralo vsekakor odločati. —lj Ne sMite v bolnico brez potrebe! Takoj po novem I«tu je bil na bolnico zopet Izredno velik naval in samo včeraj se je prijavilo 123 bolnikov, ki pa zaradi pomanjkanja prostora niso bili vel sprejeti. Tudi davi se je v sprejemnem uradu kar trlo ljudi, ki bi radi v bolnico, toda sprejeti so bili samo taki, ki so pomoči res nujno potrebni. V bolnici so vsi prostori prenapolnjeni in naš poročevalec se je davi sam prepričal, kako morata na kirurgič-nem oddelku ležati po dva bolnika skupaj. Največji naval bolnikov je ponavadi z dežele in prihajajo zlasti tudi z oddaljenejših krajev, čeprav imajo bliže v drugo bolnico. Bolniki navadno pripovedujejo, da jih pošiljajo okrožni idravniki v ljubljansko bolnico in so seveda potem zelo razočarani, ko tu ne najdejo prostora in se morajo vračati. Ne srflite torej brez potrebe v bolnico. —lj Pomorsko-propagandni tcfaj Jadranske straže se je pričel včeraj 2. tm. ob 15. uri na trg. akademiji v Ljubljani. Udeležencev je bilo preko 160, v pretežni večini učitelji in učiteljice iz cele banovine, pa tudi nekaj profesorjev in ljubljanskih srednješolcev. Tečaj je v odsotnosti predsednika O. O. JS dr. Pirkmajerja otvoril načelnik prosvetnega oddelka in sekcije PJS g. prof. Josip Breznik. Povdaril je pomen organizacije JS ter važnost pomorsko-propa-^andnega tečaja, ki ga Oblastni odbor Ljubljana prvi v državi prireja izven Splita. Za njim je pozdravil kurziste odposlanec Izvršnega odbora JS v Splitu, znani jadranski propagator prof. dr. Ivo Ru-bič, ki je potem v dveumem govoru pred zainteresiranimi poslušalci razvijal ideologijo JS. Sklepno ie tajnik sekcijp g. Viktor Pirnat podal tečajnikom Še nekaj navodil. Radi velikega števila prijavljencev «e bo tečaj od dane? naprpi vršil v dveh spored nih oddelkih. Predavanja se prično vsak dan ob S. zjutraj. Danes opoldne si ogleda- —lj »Hčerki njene ekselencec, izvrstno veseloigro ponove na splošno željo v Šentjakobskem gledališču v soboto 5. in v nedeljo 6. tm. ob 20.15. Igra je zelo zabavna in duhovita in je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavi. Ker sta bili tudi zadnji predstavi popolnoma razprodani in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo že v predprodaji od sobote dalje. V nedeljo 6. tm. popoldne ob 16. pa se ponovita mladinski igrici Milana Srbinška »Siroti Zorica in Marko« ln »Pod božičnim drevesoma po znižanih cenah. —lj Sestra namesto brata 3 leta ▼ kadetnici v Dunajskem Novem mestu! In zopet se boste lahko nasmejali do solz, kajti enodušpa sodba je in ostane, da je >Lju-bavni regiment« najboljši, najzabavnejSi in najveselejši film. Film v katerega se more vsak zaljubiti. Vsak kdor je ta film že videl, nimn besed, da bi mogel dovolj pohvaliti vsebTno, igralce, muziko. šlagerje, zabavne dovtipe itd. itd. Opereta z najboljšimi šlagerji in očarljivo muziko najpopularnejšega komponista Roberta Stolza. V glavnih vlogah znani ljubimci Dolly Haas, Gustav Frolich, Tibor v. Haimav. Vstopnina je pa najnižja Din 3.50, 4.50, 5.50, b.5o tako je ogled tega filma vsakomur mogoč« Torej jutri ob l.U 3. pop. vsi k ZKD. filmski predstavi v prostorih Elitnega kino Matice. —lj Na Gradu delajo tudi *daj, ko počiva povsod drugje delo, ki so bili pri njem zaposleni delavci iz sredstev za podpiranje nezaposlenih. Zaposlenih sicer ni mnogo. Dogradili so visečo pot, ki sestoji iz betonskih stebrov in lesene konstrukcije. Ta nenavaden viadukt mora dobiti še ograjo, nakar se bodo sprehajalci sprehajali med nebom in zemljo. Zdaj še kopljejo za zadnji del poti tik pod vrhom. —lj Zdrušenje brivcev, frizerjev in lasni jarjev t Ljubljani obvešča svoje člane, da je kr. banska uprava v toliko uveljavila novo naredbo o odpiranju in zapiranju obratovalnic glede brivske in frizerske stroke, da morajo biti brivnice v okolišu mesta Ljubljane ob nedeljah ves dan zaprte. Glede praznikov in glede dnevnega odpiranja in zapiranja lokalov pa velja do nadaljnjega še stara naredba, na kar združenje svoje Članstvo posebno opozarja. O uveljavljenju nove naredbe radi odpiranja in zapiranja bo članstvo pravočasno obveščeno. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajca, izprašanemu optika, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 3/L —lj Zadruga »Dom učiteljic« vabi vse tovarišice na sestanek dne 4. januarja 1985 ob 9. uri dopoldne na šentjakobski Šoli v Ljubljani. Dnevni red: X. Poročilo o delovanju zadruge. 2. Predavanje: Žena pred novimi vidiki — s posebnim ozirom na naše razmere. 3. Razgovor o načinu zbiranja sredstev za naš dom. 4. Slučajnosti. Načel-stvo. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. V petek 4. tm. ob 20. uri vaja vsega mešanega zbora. Drevi ob 18.15 seja odbora in roditeljskega zbora. —»Irj Bat'a 3» pomožno akcijo. Pozi* vu g. predsednika občine dr. Puca ao je odavala jugoslovemska tovarna obutve Bat'a v Borovu z lepim novoletnim darilom za pomožno akcijo ljiitoljansilajn revežem. Včeraj je izročila ljubljanska podružnica mestnemu socialnemu uradu 200 parov raznih Čevljev, Id jih je tvrefika poklonila pomožni akciji. —lj Spet je spravljen. V razpravno dvorano St. 79 so davi taJcoj po 9. privedli 30-letnega Leona Podborška, ki se je avoj čas klatil po Avstriji, nazadnje pa kot rojen Slovenec vendarle obtičal v Ljubljani. Tu ae je pečal z vsem mogočim in se slasti zadržaval pri nekem mojstru v Trnovem, kjer je popravljal čolne. Vozil se je tudi sam po Ljubljanici in pri tem spoznaval čedalje več ljudi, h katerim je zahajal. Iščoč posla, tudi v hise. Leon je govoril zmerom nemško. Par dni pred Miklavžem je prišel v Kosovo nišo v židovski ulici, kjer je vdrl v sobo in pobral am okrog 1500 Din obleke, ki jo je odnesel g obešalnikom vred. Na stopnicah ga ja srečal Stanko Mušič. ki ga je spoznal in celo pozdravil Tatvina je bila odkrita 4e naslednji dan in so Leona Podborška aretirali. Danes je pa pretkanec na sodišču vse tajil, pomagalo mu nI dosti, po zaslišanju priče Mušič a si tudi pred sodnikom ni skušal ven pomagati i nemščino. Obsojen je bil, kar je zaradi tatvin že aedel, na 4 mesece strogega zapora tu na izgubo državljanskih pravic za ene leto. —lj Udruženje geometrov In geodetov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljsbljana vabi svoje člane, da se udeleže rednega letnega obrneta zbora ki bo dns 6. januarja 1935 ob 10. uri dopoldne v prostorih katastrske uprave v Ljubljani. Zbogom kriza je bila deviza Burno silvestrovanje v nebotičniku — Frekvenca naših umetnikov Ljubljana, 3. januarja. V nebotičniku so imeli ob slovesu starega leta devizo, s katero ao v novem letu »pognali« krizo! Čitali smo mnoga obetanja o »razkošni« razsvetljavi, čudovitih »dekoracijah«, tomboli, nastopih umetnikov in šampanjca. In uspeh? Tri dni poprej že vse rezervirano! Vse mize in vsi prostori opremljeni z napisi rezervirano! In res, »razkošna« razsvetljava je dobila na belih kroglah se črne glave vseh mogočih tipov, ki so radovedno zrli na svet, kako je preganjal krizo___ Torej: vse polno! V kavarni &lava pri glavi, v baru in še višje gori tudi. V baru ni bilo »razkošne« razsvetljave. Samo zvečer je od časa do časa ovila pestro družbo in to je bilo dovolj. Sploh se mi je zdelo, da bi bilo bolje, če bi bila tema, vsaj proti jutru... Vrišč in zopet vrišč je bil tak, da se ni moglo razumeti, kaj je povedal papači Danilo za uvod v novo leto, razumeli smo samo nekaj o izginjajoči dobi... Vmes nam je Jelačin zapel nekaj pesmic, sredi gneče mi je zaupal, da je pel svoje pesmi, da jc velika frekvenca, da se samo vozi z avtom, iz radio-studija v nebotičnik, povsod malo zapoje in tako dalje. Pa Smrkoljeva in Go-lovin sta plesala in pela. Tudi onadva sta imela »turnejo« ta večer. Opera, nebotičnik in še kje drugod, povsod malo plesa, mnogo apla\.:a -~ pa dobre volje! Tudi naša Smrkoljeva Vali se je dobro počutila visoko vrh nebotičnika: »velik direndaj — pa preveč cvička«, je dejala potem, ko ni več »oficielno« plesala... In angleško je pela! Prima! Tudi Golovin je pel! Skratka: lep večer! Opolnoči je nastala tema — mnogim dobrodošla. Sploh se je ves narod dobro razumel in — ljubil! Vsi so bili razigrani. Natakarji so švigali kot jegulje in nosili vse, kar sta komu srce in želodec zaželela. In plačilni — ti so nosili težke denarnice — Skrbni pogledi so jim pa venomer uhajali k vratom in tu pa tam so še k sreči »opomnili* pozabljenega gosta na prostovoljne »dolžnosti«. Kaj se hoče, zbogom kriza! In Če ne bomo nič plačali, samo jedli in pili — se krize ne bomo znebili... Potem je prišel zopet »papači« z belo vrečo in nasmejanim obrazom. Tombola! Kar hitro so razdelili darila, papači je sprejemal zahvale in — poljube, tako, da smo imeli vsak nekaj! To se pravi tisti, katerim je Tušina ročica izvlekla pravo številko — drugI so bili pa ob lz Kranja —- Parastos za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinlteljem in prva pravoslavna liturgija v Kranju. V nedeljo 6. t. m. bo pravoslavni paroh iz Ljubljane vršil ob 9.30 uri dopoldne v Kranju v Narodnem domu službo božjo (sv. liturgijo) za pravoslavne vernike, ob 10.30 uri pa svečani parastos za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedri ni tel je m. Uprava parohijo prosi svoje pravoslavne vernike, da se tepa prvega pravoslavnega obreda v Kranju polnoštevllno udelež.1. Vabi se tudi ostalo občinstvo, posebno k svečanemu pa-raetosu za blagopokojnim kraljem mučenikom. 17 Trebnjega — Osebna vest Premeščen je iz Rog. Slatine na postajo Trebnje železniški uradnik g. TrSan Janez. Novo službeno mesto v Trebnjem je že nastopil. — 2880 božičnih drevesc je lzsekalo 11 lastnikov gozdov za minile božične prasni-ke v občini Trebnje. Drevesca so šla večinoma v Zagreb, na Sušak in v Pančevo. Obfidna je izdajala potrdila le onim, ki so dokazali opravičeno izeekavanje, ostali, ki so hoteli sekati zgolj zaradi prodaje same ne glede na škodo v gozdu, potrdil niso prejeli. Zato je Izvoz smrečic iz te občine letos padel na minimum. — Dvakrat si je zlomila roko. Smollč Matilda iz Dobrniča si j« na novega leta zjutraj po nesreči zlomila dvakrat roko. Iz vodnjaka na posestvu graščine Lah v Mali vasi je zajemala vodo. Vodnjak je napravljen na vedro in pogon na kolo, ki ga je pri dviganju vode kz vodnjaka izpustila, da jo je vrglo na vso moč nazaj in prelomilo dvakrat roko. Prepeljali so jo v bolnico. _ Kako smo dočakati novo leto. Ne tako veselo kakor druga leta. Nekatera društva so sicer priredila interno silvestrovanje, ki pa ni poteklo v posebno veselem razpoloženju. Tako js bil prirejen v Delavskem domu prosvetni večer, ki je bil dobro obiskan. Pri Forteju pa je priredila silvestrovanje Narodno strokovna zveza oziroma njen prosvetni odsek. Tudi v Dru-štvenem domu je Ljudski oder priredil skromno prireditev, da ie člani poslove od starega leta in pozdravijo srečnejše Novo leto. Toda nikjer pravega novoletnega razpoloženja. Ljudem se pozna na obrazih skrb pred negotovo bodočnostjo. V jeseni je vse kazalo, da se bližamo boljšim časom, sedaj so nas pa pričakovanja ostrejše zime razočarala. Sicer pa še ni prepozno, kajti ostra in dolga zima lahko pride čez noč, kar si želi nedvomno vse prebivalstvo rudarskih revirjev ln to so tudi naše želje k novemu letu. _ V zaslužen pokoj. V novim letom je Stopil v pokoj naš organlst g. Miha Ličar. Službo organista je nastopil pred 42 let!, t j. v času, ko se je jela med našim narodom buditi narodna zavest in želja po narodni svobodi. Kot prava kraška korenina se je g. Ličar krepko oprijel dela in je skupno s takratnimi trboveljskimi rodoljubi ustanovil prvo slovenpko pevsko in tam-buraško društvo, predhodnico sedanjega trboveljskega »Zvona«. Delaven kakor je bil vsa lete, se mož ni ustavil le pri gojitvi nese narodne pesmi, ki je bila v tistih letih najjsčja in najuspešnejša budnica narodne zavesti, marveč se je oprijel f vso ljubeznijo do naroda tudi prosvetnega dela na naših prvih slovenskih odrih. Njegovi žilavi vztrsinostl in nesebični požrtvovalnosti gre zahvala, da je v tisti mračni dobi, ko je prodirajoči germanizam za- svojeni ... Pa drugič! Plesišče še nikdar ni bilo tako »nabasano« kot to noč. In nič ni bilo treba znati — samo gnetlo se je in ... Vroč pripadnik je glasno dajal duška svoji notranjosti: »Živela ljubezen — narodov!« Hitro mu je odgovorila okolica »Tako je!« Pa se je začelo cmokanje, da smo »zardevali« do ušes. Na vijugastih stopnicah se je vila reka teles, ki so skušali priti gori ah doli, pa so obtičali kot v dvigalu — na sredi ... S kroii v ustih so zabavljali nad gnečo, vmes si pa stiskali roke in želeli srečno! K sreči so bili previdni, na teraso niso pustili nikogar! Proti jutru, ko je marsikdo dobil te/ko glavo za novoletno vezilo in bi celo megla bila dobrodošlo »zdravilo«, bi ne bilo izključeno, da bi ta ali oni obupal nad krizo in poskusil plezalne ture, ki bi se končale na tej ali oni strani ograje. In kje bi bila garancija, da se ne bi »rešilne« ekspedi cije izgubile v megli? Pa kaj so si govorili? Ej, čudovite stvari, pravljice o 2 m visokem snegu, o teatru, o krizi za kulisami, o šampanjcu, ki ga nismo zadeli, o »Polževem«, kamor gremo prihodnjo soboto, ker do tedaj da bo že sneg, vsaj tam, o tem, da bi bar postal res bar, kjer bi vsakdo lahko pokazal kaj zna. Vsi bi sodelovali zastonj, vsak večer bi bil nov spored, akterjev bi bilo vedno dovolj na razpolago, »razumevanja« tudi dovolj in obrt bi cvetela, da bi bilo veselje — ali pa tudi joj. To, da jc ta ali oni plačal z vizitko, za spal za mizo, se zaljubil, se celo naučil tango ali pognal vse. kar je bilo za ves mesec, za vsak dan malo, — to ni važno! Res pa je, da so postali vsi tam gori to noč čudovito mehki, razneženi, radi so se imeli in to je tudi nekaj! »Orkaš, Vali pa zna, pa papači, ta je imel lepe govorance — napisane, no. In sploh ...« jc zatrjeval prijatelj onim v kavarni, kjer se ni plesalo. Česar kdo ni videl, je pa zvedel. In od večih je zvedel, ps od vsakocar drugače, tako, da je bil uverjen, da je bilo res čudovito ... Mogoče smo res »pognali« krizo — pregnali je gotovo še nismo, pri mnogih tulijo — prazni žepi ob spremljevanju šumenja in brnenja v težkih glavah. One iz svetilk bodo pa z vodo sprali, da bodo zopet zasijale v svoji belini. Voda pomaga pač tem in onim! R. K. stavljal močne temelje mostu do Adrije, vzklil mogočen val narodne zavesti tudi v naši dolini, ki je rušil v prah vse načrte takratnih germanskih vlastodržcev. — Pri vsej svoji narodni agilnosti pa je bil g. Ličar tudi skrben oče svoji številni dru zini in vzoren gospodar. Svoje otroke je vzgajal v pravem nacionalnem duhu. kar je pa najbolj značilno, vsi so podedovali po svojem očetu izvrstne glasbene talente, saj je starejši srn Ciril profesor glasbe v Beogradu, tenor mlajšega sina Sokola Toneta pa je zaslovel že preko mej naše ob čine, pa tudi hčerke so že dolgo let vodil ne pevke tukajšnjega cerkvenega pevskega zbora. — S svojo marljivostjo si je ustvaril lep dom. v katerem bo s svojo družino preživel vedno vesel in šaljiv večer svojega plodnega življenja. Želimo mu, da bi učakal se mnogo let v zdravju in zadovoljstvu in v srečo svoje družine. — Volitve nameščenskih zaupnikov. Banska uprava je te dni ugodila davni že 1 j i rudniških nameščencev tor razpisala volitve nameščenskih zaupnikov, ki bodo v nedeljo, dne 30. januarja. Ober m je po rrjen vollni odbor, ki bo te volitve vodil. Predsednik tega odbors je rudniški nad paznik g. Kuhar Avgust, člani pa so: paznik g. Bočko Martin, kancliet g. Leveč Jože, paznik g. Gosak Martin in kanclist g. Kostajnšek Danilo. Kje bodo volitve, ke daj se bodo pričele fn kedaj končale, bo v kratkem določil volilni odbor. — S temi volitvami dobe tudi rudniški nameščenci svoje legalne zastopnike, kakor jih ima delavstvo v zaupnikih II. skupine rudar-so zadruge. Ker so rudniški nameščenci organizirani le v eni stanovski organizaciji, t. j. Društvu rudniških nameščencev, bodo potekle volitve v najlepši stanovski slogi in tovariški vzajemnosti. Cella —c lz celjsks statistike. V ceijaku žup niji je bilo lani 544 rojstev (predlanskim 569), 441 primerov smrti (predlanskim 452) in 140 porok (predlanskim 148). Poli cijska statistika za 1. 1934 bsleži 123 najdb in 13S izgub. Odgonska postaja na mestnem poglavarstvu je lani izvršila 1103, predlanskim pa 806 odgonov. Lani Jp obiskalo Celje 12.441 tujcev nasproti 11.12T, v L 19S3 in 8767 v 1. 1932. V lanakem de cembru je obiskalo Celj« 892 tujcev (nasproti 1045 v lanskem novembru ln glO v predlanskem decembru), in s*cer 758 Ju coslovenov ln 134 inozemcev, med tem: 8« Avstrijcev, 29 čehoslovakov, 13 Italijanov, 10 Nemcev, 5 Rusov, S Rumunl, 2 Madžara ter po 1 Francoz, TJtvanec. Poljak in Turek. —c Sestanek upokojenega učiteljstva iz C«lja ln okolice bo v soboto 5. t. m. ob 16. v prostorih Nabavljaln« zadruge drž nameioencav v Prešernovi ulici. —c Poziv. Jugoelovaneki državljani, stanujoči v mestu Celju, ki uživajo in dobivajo iz Nemčije kako pokojnino, rento al! drugo socialno podporo, naj se takoj oglasijo na mestnem poglavarstvu v sobi št 2 —c V mestnem gledališču bo uprizorila ljubljanska drama v torok 8. t. m. ob 20. Dieken«onovo božično Igro »Cvrček za pečjo*. Predstava je za abonma, neabo-nenfcl dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »r>omovini« na Kralja Petra cesti. —c Umrl je na novoga leta dan v celj »ki bolnici 5f51etni dninar Anton Sdmoni-Svk iz Podsrada. Med plJanoL — Prijatetf, 6e ga bol tako cukaJ, bo tvoia uboga žena umrla od žalosti. — Ne, tesa se ne bolim. $aj pijem vedno na njeno zdravje. Stran 4. vobof ono&i makuv+, one 3. januarja xwk> ^itev. 2 Frank HeUer: 7 Sibirski brzovlak ROMAN — Osebno ne, — je odgovoril Gerdt Lyrnan. — Samo po imenu ga poznam. — Ta, — je dejal bradač z grozečim glasom, — ta bo prvi, ki ga pošljem v krtovo deželo, čim mj pride v roke. On namreč še nikoli ni zapustil Gdi-nje, jaz pa potujem okrog sveta, potujem in potujem, nepretrgoma, on pa trdi, da sem norec da me je treba zapreti. Ste že slišali kaj takega? Vprašam vas: ste že slišali kdaj kaj takega? — To je pa res nesramnost! — je zaklical Gerdt Lyman v odgovor, kajti gostu so grozeče žarele oči in videti je bdk>, da bi rad pokazal na svojem gostitelju, kako misli zadaviti profesorja Preudenthala. Ce bo Gerdt Lyman kdaj srečal profesorja Freudenrhala, mu pove nekaj besed na lastno pest. Da je zaprl tega norca, to je bik> jasno in samo ob sebi umevno, to je bila njegova sveta dolžnost, da ga je zaprl tako slabo, da je prišel norec na streho in zlezel skoz: okno k mlajšemu profesorjevemu kolegi sredi noči, to je bilo neod-pustljivo. Sicer se je pa mimogrede začudil, da sta se blazneževa in profesorjeva življenjska pot križali tu v Gdinji. — Zapreti človeka zato, ker preveč potuje, — je nadaljeval gost Gerdta Ly-mana, — če to ni blaznost, potem pa res ne vem, kaj je blaznost. To je isto, kakor bi dejal ribi: abnormalno je biti v vodi, kakor si ti, moraš se torej opogumiti in živeti na suhem. Pred sto leti so lečili zdravniki melanholijo s tem, da so ljudem vbrizgavali garje ali pa so jih pustili dovolj dolgo voziti se na vrtiljaku. Lahko si mislim, da je bilo garjevim melanholikom težko sedeti in gubati se in da tisti, ki so se vrteli na vrtiljaku štiri ali pet ur nepretrgoma, so bili gotovo nekoliko razburjeni, rad bi pa vedel, kaj bi se zgodilo z zdravnikom, če bi bil deležen svojega lastnega lečenja. Gerdt Lyman je zač::deno poslušal blazneža. Ce ga je profesor Freudenthal zaprl zaradi duševne bolezni, ki jo poznamo pod imenom psychopathia va-gans, je zakrivil nedvomno grob povra-tek nazaj v zdravilne metode preteklih časov, kar bi ga lahko drago stalo. Sicer je pa b:lo čudno, da je znal slabo-.umen človek, ki je trdil, da prihaja s severnega tečaje in ki je govoril o potovanju okrog sveta v osemdesetih sekundah, enako logično modrovati, kakor je modroval ta bradač. No, njegov svet predstav je mogel biti samo deloma izkrivljen. — Zdaj, — je dejal bradač in se Še boii sklonil h Gerdtu Lymanu, — zdaj ie tu zadeva, ki jo morate vi urediti. — Katera? — je vprašal Gerdt Ly-man in strah ga je znova spreletel. Kaj je hotel od njega ta blaznež? Da bi mu pomagal umoriti profesorja Freude nihala? — Najprej mi odgovorite na nekaj in odgovorite mi odkrito. — je dejal bradač. — Vi ste mi všeč. Ali sem tudi jaz všeč vam? — Všeč ste mi bili od prvega trenutka, — je odgovoril Gerdt Lyman. — Ze od prvega trenutka? — se je začudil blaznež. — Saj sem vas vendar stisnil za vrat. — To nič ne de. — je odgovoril Gerdt Lvman velikodušno. — Všeč ste mi vedno bolj. to vam povem odkrito. Tako torej, zdaj sva dobra prijatelja. — Najboljša na svetu. — To je bilo rečeno lepo. zek> lepo. Razumete torej, da bi me prijeli, če bi bil korovratil po mestu. Gotovo me preganjajo. Goldschmidt, zver in profesor, — vem. kaj morem pričakovati. Toda to nič ne de, samo da ste moj dober prijatelj. Ju bom ie pretental. Ne bom hodil po mestu. Kar pri vas ostanem. Gerdt Lyman ie prebledeL To je bik> hujše, kakor je pričakoval — Pri meni ostanete... — Da, ali imate kaj proti temu? Gerdt Lyman je naglo pomislil. Ce je bilo kaj na svetu, česar si ni želei je bilo to nadaljevanje stika s tem eksemplarjem človeškega pokolenja za erio sekundo več, kakor je bilo nujno potrebno. Da bi se ga odk-rižal, je bH pripravljen na vse, na *až, na krivo prisego in celo na umor. Toda bil je brez moči. Blaznež je bil mnogo močnejši telesno, za duševno premoč Gerdta Lymana je bil pa slep. Razmišljanje Gerdta Lymana ni zapustilo sledov v blazneževi zavesti, pač so pa bili zapustili blazneževi prsti tem globlje sledove na vratu Gerdta Lvmana. Kaj za boga naj počne? — Kaj torej? — je dejal blaznež z mirnim začudenjem. — Mislil sem, da ste dejali, da sva dobra prijatelja. Ali mi nočete storiti tako enostavne usluge, kakor skriti me pri sebi? — Seveda hočem. Bolj vroče želje nimam. — Toda zdelo se mi je, da ste oklevali z odgovorom. Gerdtu Lymanu je šinila v glavo srečna misel. — Samo v vašem interesu. To je hotel. Ne razumem, kako hočete preprečiti, da bi vas služinčad ne opazila, ko bo pospravljala sobo. Blaznež se je ozrl po sobi. — Hotel? — je zamrmral ves potrt, — hotel, to je nekaj drugega. Gerdt Lyman je že mislil, da je rešen, ko se je blaznežu naenkrat zjasnil obraz in pokazal je na okno. — Nikjer ni rečeno, da me mora služinčad opaziti. Saj lahko zlezem na streho. — Tam bi vas mogli opaziti sosedje. — Mislili bodo. da sem krovec — ne. že vem. V tistole omaro zlezem. Kar v omaro se skrijem. — V omaro se skrijete? — je ponovil Gerdt Lvman, — toda, kje boste spali? Tu je samo ena postelja. — Spal bom pa kar na tleh. Saj rrri vendar lahko posodite blazinico za zglavje. — Na tleh boste spali? — je ponovil Gerdt Lyman ves iz sebe. — Kaj pa jed? Kdo vam bo dajal jesti? — Oh, toliko pomislekov imate, — je dejal blaznež očitajoče. — Človek bi mislil, da se me hočete odkrižati. Zakaj bi ne mogel naročiti, naj vam prinašajo hrano v sobo? Gerdt Lyman je videl vlogo, ki jo je moral igrati. — Zato, — je dejal. — ker je treba vse, kar se naroči v sobo nlačati v go-* ♦ovini. Jaz sem pa siromašen. Denarja skoraj sploh nimam. — Ne. veste kaj. bih' bi neotesan*', če bi ne bili komični, — je vzkliknil bradač in se sočutno ozrl na svojega gostitelja. — Kaj si prav za prav misM-te o meni? Mar mislite, da se hočem obesiti na vrat siromaku in dovoliti vam plačevati zame? Pozabili ste že, da sem vam obljubil dvajset tisočakov od svojega milijona. Dvajset tisočakov! Kar obljubim, tudi izpolnim. — Seveda, — je dejal Gerd-t Lyman in se nehote ozrl na tesno obleko bradatega moža. svetlikajočo se od starosti kakor ogledajo. — Da, strašno sem vam hvaležen, toda ... — Toda kaj? Mar se ne zanesete na mojo besedo? — Da. seveda, samo ob sebi umevno, toda traja lahko nekaj časa, pred-sno pride vaš milijon, ta čas pa... Postani in ostani člar „Vodnikove družbe" Rekordi, o katerih se ne govori 33 let nosi Isto obleko — 18 let stara mati 8 otrok — 2*86 m visok Turek Športne rubrike vseh listov ne glede na politično smer, posebno pa strokovni tisk, je poln vesti o novih rekordih na najrazličnejših poljih človeškega udejstvovanja, sile, poguma in vztrajnosti, rekorderji so vedno bolj v modi. ljudje jih časte kakor so častili v starih časih narodne junake, pozneje pa pesnike in umetnike. Med njimi so pa tudi rekorderji dokaj dvomljivih vrlin, ki so se s svojimi posebnimi sposobnostmi za hip dvignili nad povprečne ljudi, kakor vidimo to pri zmagovalcih na tekmah v jedi. pijači, kali, plesu in poljubovanju. Je pa tud" mnogo drugh. malo znanih čudakov, ki jim pa tudi gre košček slave in pravica do popularnosti. Zakaj ne bi ostalo za vedno neznano ime človeka, ki je dosegel pošten rekord s svojo grdo zunanjostjo ali potrpežljivostjo. Poskusimo torej popraviti storjeno krivico in zapolniti zevajoče vrzeli. Dovolite, da vam najprej predstavimo moža, ki k dosegel rekord največjega starokopitneža. kar se tiče stanovanja. To je 83'etni Američan Wi!liam Dennis. Vse svoje življenje se ta mož ni izneveril svoji postelji in svoji strehi. Še nikoli ni prenočil izven svoje rojstne hiše. kjer hoče tudi umreti. Tud; njegov rojak Dav'd WaJdie je dosege1 rekord, ki mu ga bo težko kdo iztrgal, ki mu pa najbrž ne bo prinesel naklonjenosti teksfiln;h tvornic. Mož namreč nosi že 32 let isto obleko, nad 20 let iste rokavice .goioRlav pa hodi že 15 let, oa naj bo poleti ali pozimi. Rekord v plodnosti je dosegla glede na svojo mladost Američanka F. A. Sultzbanghova, ki je nedavno rodila devetega otroka, pa ie stara šele 18 !et. Pa preskoČ'mo z lepote materinstva na grde moške. Naigrši obraz so prisodili Angležu T. Richardsonu, ki mu pravijo rojaki »mož s kavčugastim obrazom«. Zdaj je njegov obraz najstrahot- Mesto brez dežja Arequipa, zelo dobro ohranjeno mesto iz španskega srednjega veka. ima zdaj dobro zračno zvezo z glavnim mestom Peru Limo. Polet iz Arequite do Lime je zelo kratek, da komaj opaziš krajino pod seboj. Poštni zračni promet pa hitro narašča. Pošiljka rabi iz Evrope do glavnega peruanskega mesta devet dni. Ob?'a je pu?T? ;n n:kče bi ne verjel, da je 50 km daleč eno najlepših mest Južne Amerike. Ta bser Pacifika je ustanovil 18. januarja 1535 španski raziskovalec Francsco Pizarro. V španski kolonija'ni epohi ie b:lo mesto L:ma sedež kraljevega namestnka in zato je igralo pomembno vlogo. Tu so se odigravali važni zgodovinski dogodki. Ko je bilo mesto ustanovljeno, je štelo samo 70 preb:valcev. ob koncu 16. stoletja pa že 14.000. Zdaj šteje Lima 250.000 prebivalcev in je glavno trgovsko mesto vse republike. Nekaj posebnega so v tem mestu vrtovi, ki se namakajo od spodaj iz reke Rimac in iz omrežja kanalov. Lima je namreč mesto, kjer nikobleke, perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri FRESKERJU, LJubljana, Sv. Petra cesta 14 PREMOG, DRVA, karbopaketl. — Slo vsa Fran, Koleri joka ulica 19. — Telefon Št. 8934 68/T HARMONIKARJI POZOR! Najlažji samopsuk na dia toni o harmoniko (Lubaaovo in drugo). Zahtevajte brezplačno navodilo. Priložite mamke za poštnino. — Ivan Romsak, Kranj. 276 DOBREGA AKVLZITERJA s zaslužkom 80%, ki bi obenem za posebno nagrado lahko vršil tudi ves inkaso, išče dobro vpeljana slovenska revija. Možnost dela in zaslužka je velika. — Oglase naj se le dobro uvedeni ln agilni reflektan-ti na upravo »Slovenskega Naroda« pod Šifro »Vesten, energičen, marljiv«. KUHARICO perfektno, išče družina brez otrok. Plača in oskrba dobra! — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3823 LAHKO SLUŽBO dobi oseba do 30 let stara, s kavcijo do 5.000 Din. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Podružnica 3151«. ~ PERNICE izgotovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-. 300.- in 340.- Din. — Ia puh pa 450.-, 550- Din. Garantiramo. Solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg atev. 2 l/L OGLAŠUJTE V malih oglasih v > Slovenskem Narodu« velja vsaka besed t> 50 para. da ves Din 2.- Naj manjši znese k za mali ogla* Din 5.-, daves Din 2.- Man oglasi se plačujejc takoj; po pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko Trgovski potnik za galanterijo ia papirno stroko se Išče. — Ponudbe pod »Poštenost 275". nejši, zdaj zopet tak, kakor ga de ustvarila narava. Richardson ga lahko izpre-minia kakor hoče, samo lepega ne more napraviti. Največ kruha poje Egipčan Hassan Falcva. Dopoldne lahko noje 60 žemelj. kaT smatra za navadno zakusko. Nekoč je dobil težko stavo. po;edel ;e namreč par čevljev, seveda razrezanih, in prav nič se mu ni zgodilo. Rekord v kaoi je dosegel letos Francoz Clement. Svojevrsten rekord ima *e 17 let J;mmy Samburv. ki n^si igraje 30 ko*ar na g'avi drugo vrh druge. Nemec F T p F:nb;*der ^ vtaknil 18 n>k skozi uho navadne šivanke. Največji mn? na svetu *e Turek Ali Ismail. v^sok 2JS6 m. Seveda si ne more najti enake družice. Dolero je iskal ženo. ki bi imela usta in srce v enaki višini, kakor on, oa jeni mogel najti. Ind Dansher iz Kal-kute ima pa rekord s svojo brado, dolgo skoraj 1 meter, tako da jo mora ovijati okrog vratu. Najzanimivejši in najpomembne:Ši je pa menda rekord Kalitornijca de \Var-forda. najbolj tetoviranega moža na svetu. Da nima svoje kože tako bogato pokrite s slikami in napisi, bi najbrže nikoli ne bil postal kralj Ijudožrcev. Dogodek izvira iz špansko-ameriške vojne. "VVarforda so poslali z ameriško vojsko na Rfrpioe, kjer se je spoprijel na-mestu s Spanci z ljudožrei. Nesrečnež ie bil že slečen in divjaki so ga hoteli speči za večerjo, ko so naenkrat opazili na njem skrivnostne slike in znake. Krvoločni ljudožrei so popadali od groze na kolena in začeli moliti. O večerji ni bilo več govora. Divjaki so smatrali VVarforda za viš;e bitje in začeli so ga prositi, naj postane njihov kralj. Mož ie spozna!, da je boljše biti kralj ljudo-žreev. kakor pa njihova pečenka. Pri prvi priliki *e pa vrgel žezlo proč in pobegni!. Rekord mu je pa le ostal. mesto v razvalino, ker je prav za prav umetno vzdrževana oaza v pustinji. Takoj za mestom je samo kamenje in goli hrib St. Christofbal moli kvišku in dela vtis, kakor bi začudeno zrl na pestro vrvenje v kitajskem okraju, na množico tramvajev, težkih tovofnih voz in avtomobilov. V Limi živi okrog 50.000 Kitajcev, ki so se izkazali kot dobri delavci in trgovci N'im se mora zahvaliti mesto za krasno urejen trg. Kitajci pa niso poskrbeli samo za razvoj trgovine v mestu, temveč tudi za pomnožitev prebivalstva. Zato je bila republika Peru prisiljena prepovedati nov dotok Kitajcev. Kitajci imajo v Limi celo svoje gledališče. Posebnost republike Peru je tudi v katolicizem prodirajoči konfuci-zem. Idealne icštne razmere Daleč so že časi, ko smo kupovali poštne znamke po vinarjih. O tem. da bi mogli dobiti poštno nakaznico na pošti brezplačno, kakor je to v.Belgiji in Franciji, se nam pa še nikoli niti sanjalo ni. Ce b: nas pa zanesla pot v srednjeameriško republiko Gosta Rico. bi se še bolj čudili poštnim razmeram. Krasne podeTgovate znamke te dežele so vzbujal največje zanimanje med filatelisti že pred 50 leti. Tu je ostalo glede poštnih pristojbin vse tako, kakor je bilo pred voino. poštne pristojbine so se celo znižale. Pisanje v notranjosti republike je vezano na znamke, ki se prodajajo v našem denarju po 2 pari. V države pan-ameriškega združen;a republik namenjena p'sma se franki-rajo z znamkami po 8 par. V g!avnem mestu San Jose so razstavljene na glavnem poštnem uradu vse znamke v veliki stekleni omari, da si lahko vsak filatelist izbere znamko, kakršno hoče imeti. K vsaki znamki pa dobite še brezplačno dopisnico. Zelo poceni je tudi notranja zračna pošta. Pri vsem tem je pa poštna služba v Costa Rici vzorna, tako da bi lahko služila za vzor marsikateri evropski državi. Nasedli so ji Bolgarski listi priobčujejo zanimivo zgodbo o dedščini. V Sofiji je živela vdova po visokem državnem uradniku. Izvirala je iz staTe ruske plemiške rodbine in bl'la je zadnja njena potomkinja. Prezivltjaila se je s pokojnino, toda o nji ie bilo splošno znano, da ima izredno dragocene rodbinske dragulje, prstane, uhane, zapestnice itd., ki jih je pred vojno vedno nosila na družabnih prireditvah. Po smrti svojega moža pa ni veo hodila na zabave, pač ie pa večkrat omenila, da ima vso zlatnino spravljeno v železni blagajni in da bo zapustila po smrti vsakemu svojemu prijatelju nekaj, da se je bodo s hvaležnostjo spominjali. Vsi so se seveda veselili dedščine. Toda prišli so slabi časi in vdova je začela tarnati, da ji pokojnina ne zadostuje več za preživljanje in da bo morala prodati ves svoj nakit no nizki ceni, da ji ue bo treba delati dolgov. Prijatelji so ji po vrsti ponudili denar na posodo, samo da bi ne prodala nakita. Nekega dne je pa vdova umrla in ko so odprH njeno blagajno, so bili radodarni prijatelji neprijetno presenečeni. V blagajni je bila sicer bogata zaloga nakita, toda vse je bilo ponarejeno. Pred vojno je imela podjetna dama sicer pristne dragulje, ki jih je pa prodala, da je lahko udobno živela po inozemskih letoviščih, kjer je razmetavala denar. Tako so prišli pr'/ite!ji še ob svoj denar, ki so ga bili posodili vdovi. Iz $k*S1? Loke — Od starega leta se je poslovila skof ja Loka v veliki veČini na Sokolovem Sil vestrovem večeru, Id se je vrs.il letos laje moma brez plesa in pri pogrnjenih mizah Pred-polnočni program Je imel resnobno družaben značaj in sta nastopila društveni orkester in pevski zbor. Vrteli so tudi film, prijetno pa je pozabaval navzoče g Reš iz Kranja. Omenimo naj se satirično dramatični prizor avtorice ln režiserke gdč. Minke Kalanove, ki je bil podan e preštudirano fineso in taktom, polnega poznanja domačih prilik. Opolnoči je spregovoril br. Horvat, ki je v vznesenih, sokolskih besedah vabil vse brate in sestre na delo. za sirečo ln procvit nase zed-injene domovine, pod visokim vodstvom nafeega ljubljenega vladarja NJ. Vel. kralja Petra n. — Strelska družina sd je nabavila ogla* no desko, ki je nameSčena na občinski hI-Si. Vse strelce vabimo, da se udeleže danes ob 19.30 rednega streljanj*. — Nerodna avtobusna nezgoda se je pripetila v ponedeljek zvečer avtu. k1 oskrbuje zvezo med Skofjo Loko in kolodvorom. Natlačeno polnemu vozilu se je blizu kolodvora zlomila os, da so moraF vsi potniki izstopiti ter nadaljevati peg pot v mee-to. It Maribora — Znanost, umetnost in prosveta. Po novem mestnem proračunu je namenila mariborska mestna občina znanosti, umetnosti in prosveti naslednje zneske v obliki subvencij: Narodnemu gledališču v Mariboru Din 115.000; Glasbeni matici Din 14.400 Muzejskemu m zgodovinskemu društvu Din 12000: dotacija Javni študijski knjižnici Din 51.100: podpore kulturnim društvom Din 120.000: revnim diiakom Din 15.000 in za spomenik kralju Aleksandru L Din 50.000. Predvsem gre priznanje mariborski mestni občini za subvencijo Narodnemu gledališču, ki dobiva od mestne občine poleg banovine največio subvencijo. — *Ocf zore do mraka*. Drama pričenja s študijem Golouhove basni za odrasle »Od zore do mraka«. Krstna predstava tega najnovejšega dela mariborskega podžupana in upoštevanega književnika bi morala biti že lani, pa to zaradi obolelosti igralke neke velike vloge n« bilo izvedljivo. Režira glavni režiser Jože Kovic. Zaposleni so Zakrajškova, Kraljeva. Starčeva. Go-rinškova, Barbičeva, Savinova, Grom, Go-rinšek. P. Kovic, Nakrst. Furijan, Skrbin-šek, Blaž in J. Kovic. — Samomori v minulem letu. V preteklem letu si jc pretrgalo nit življenja na področju mariborske mestne policije 13 obupancev in sicer 8 moških in 5 žensk. Vzroki prostovoljne smrti so bili različni, vsekakor pa sta igrali veliko vlogo nesrečna ljubezen in beda. — Moi ji je ušel . . . Prav na starega leta dan je odšel z doma 25 letni viničar Ivan Jenuš iz Rupreč in se ni več vrnil k svoji 22 letni ženki Fridi. Vsa v skrbeh s-, je postavna ženica zatekla na mariborsko policijo in tam potožila svojo nesrečo, namreč, da ji je ušel mož. Ko so jo vprašali o vzroku moževega bega. ie postavna Frida molčala ... — 100 dinarski falzifikat. Na praznik je bil aretiran Anton Dj., ker je ukradel tukajšnjemu trgovcu Macunu nove hlače. Pri zasliševanju na pol'C'ji pa so ugotovili, da je imel pregrešni Tone 100 dinarski bankovec, ki je bil ponarejen To je položaj aretiranca zelo poslabšalo, ker ne ve povedati, kje je dobil falzificirani denar. — Koliko je bilo bolnikov? Kako važna ustanova je mariborska banovinska bolnica, dokazuje dejstvo, da se je zdravilo lani v njej 11.000 bolnikov. Ta številka pa tudi kliče, da je treba bolnico še bolj modernizirati, kljub temu, da se je v zadnjih letih zelo izpopolnila. — Se enkrat: »Žalujoči ostali«. Nušiće-vo satirično komedijo »Žalujoči ostali« ponove v četrtek 3. t. m. za red B. Vedri humor in številne komične situacije delajo to najnovejše Nušičevo delo -ZTedno zabavno in izvabljajo salve smeha. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. — Z davčne uprave. Razpored zgrada-rine, pridobnine in davka na poslovni promet za lansko leto je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za Maribor in okolico v sobi štev. 15 od današnjega do vštetega 9. t, m. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim se bodo lahko pritožili. — Kadi nesrečne ljubezni. Ker ga je ljubezen v življenju bridko razočarala, si je hotel na praznik popoldne končati življenje 28 letni tovarniški delavec Rudolf R. s Pobrežja. V samomorilnem namenu je obupanec izpil precejšnjo količino oeto-ve kisline. V silnih krčih so ga našli ljudje ter poklicali mariborske reševalce, ki so nesrečnega Rudolfa prepeljali v bolnico. Vzoren zakon. — Verjemi mi. da živi Karoi v vzornem zakonu. — Zakaj pa? — No, ona čita, kar on napiše, oa pa poje\ kaT ona skuha. Med literati. — Razlika med teboj in menoj je tale: Jaz pišem zavoljo slave, ti pa zavoljo denarja. — To je logično. Vsak prše zavolj tega. kar mu man>ka. Urejuje Joaop Zapeocafc. — Z« »Narodno 3 F rac Jesersek. - Za upravo m maermm del bata: Oton Chrmtoi - Vel v Ljubljeni.