Starina plačena 11 gotovu Cena Din 2 — SOKOLSKI GLASNIK GUs | LC JAVE ZA S O K O LA K HALJ EVINE JUGOSLAVIJE E S E Č tl I P RILO C *S O KOLŠKO SELC V Сц vajte Jugoslavija ! Izlazi svakog petka — Godišnja pretplata 50 Din — Uredništvo i uprava nalazi se u Učiteljskoj tiskari, Frančiškanska ulica broj 6, telefon broj 2177 Račun poštanske štedionice broj 12.943 — Oglasi po ceniku — Rukopisi se ne vračaju & Ljubljana, 15 marla 1935 God. VI — Broj 12 pQD NAJVIŠIM POKROVITELJSTVOM N J. VEL. KRALJA PETRA II -—?okraiinxifi slet severni!} župa Savesa SKJ u Subotici Sokoli i politika (Replika) Proglas sletskog odbora Ijev Brado ; sestre! Severne župe Saveza Sokola Kra-’ne Jugoslavije prireduju u Subotici a °an 9, 28, 29 i 30 juna o. g. pokra-^ elet. U našoj beloj Subotici, na diVern°j brani naše otadžbine, u go-^ni još žive nam svenarodne žalosti, ,,Pod brstom marseljske tragedije, ve-Pokrajinski sokolski slet biče snaž-J 2račenje svetlih lepota Jugoslavije k?* naše Sokolstvo. Pokrajinski so-® 8ki slet bide pobednički trubač sves-1 Pouzdanih jugoslovenskih sokol-' Vrsta, boraca za nedeljivu, netak-ц celinu naše zemlje u sadašnjim an'cama Jugoslavije. Ovde. na severnoj granici Jugoslo- jj. a, i Jugoslavije, zaposleni svojim J*® stvaralačkim radom, a u isto spremni da u svakom času pri-j b°rbu i odbiju svaki napad na °J zdravi život, Jugosloveni, svrstani u neodoljive redove sokolskih zatočni-ka, žele i hode da pokažu, da i Sever naše zemlje j ugoslovenski misli i ose-da. u neprikosnovenom sastavu celo-kupnog n a šeg državnog j jugosloven-skog života. Na severu naše otadžbine Sokolstvo severnih župa, kao živi granični bedem, pokazade, da ie iz duboko uz-oranih brazda, plodnih i širokih narodnih njiva, niklo plodonosno seme, ko-je su vekovima sejali i svojom krvlju zalevali znani i neznani narodni sejači. Kroz zbijene sokolske redove od-jeknuce na sve strane glas jugosloven-ske narodne duše, da u pitanju jugo-slovenskog naroda, živi samo jedna narodna misao i jedno narodno ose-danje. Zdravo! Pretsednik Sletskog odbora: Dr. Ignjat P a v 1 a s, s. r. Raspored sletskih dana Sub“4 marta: sađenjo Slovensko lipe u Мег uz sudelovanje delegata Sa- Vfcrn'i, ’ delegata svih obaveznih se-Svjk , sokolskih župa kao i delegata, /fruštava župe Novi Sad; juna: naraštajska takmičenja; javn • iuna: pokusi za javnu vežbu i šlcoj V'ežba deoe, naraštaja i srednje- omln rlino • nnvrvrlrA * 10 27 6 omladine; povorka; juna: izleti; ^enjp prepisano savezno takmi- ^kot tlanove i članice te za članove ‘skih č eeta; 28 juna: nastavak takmičenja, vidovdanski pomen, svečanost u Sokolskom domu i podizanje Sokolske mo-gile kod Slovenske lipe od zemlje, koju de doneti sve župe Saveza SKJ; Slovensko večer 29 juna: pokusi i javna vežba; na-veče akademija; 30 juna: svečana povorka, izleti i razlaz gostiju. Sletski odbor. ^ Prve medusobne veze izmedu kola Junaka i jugoslovenskih So-ničj. p°kazali su koliko imamo zajed-šern°Sa u našim nastojanjima i u na-Ц, Vrlo je malo vremena od Ve^a’ . ° smo s bračom Junaeima po-aVo/ u Save z u slovenskog Sokolstva, Gradnja Između Bugara i Jugoslovena ih čeka u velikom organizovanju vla-stitog saveza kod kude. Naša de im pomoč u tom pogledu biti uvek bratska i nesebična, kao što to zahteva od nas slovenska sokolska misao. Pred vratima je konačno i njihov savezni slet. Ukoliko smo upuceni, namerava na taj slet u Sofiju da pohrli mnogo jugoslovenskih Sokola, a dru stvo Ljubljanski Sokol n. pr. več je odlučilo na svojoj zadnjoj skupštini da učestvuje na tom sletu u punom broju. Eto opet prilike za zajedničke manifestacije i zajednički nastup, i to na nji hovom sletu, pred očima javnosti iz Sofije i ostalih gradova i krajeva Bu-garske. Zar ne bi bilo umesno da tada nastupi i vede odeljenje jugoslovenskih Sokola s posebnom telovežbcnom toč kom i da tako pokaže svoj rad? Baš prigodom toga sl e ta imačemo izvan-rednu priliku da se porazgovorimo i o dal jn jem skupnom unutarnjem, tihom radu u narodu. Ved smo zadnji put naglasili, da smatramo ovogodišnji slet brade Junaka u Sofiji kao neki kamen medaš u radu brado Junaka medu narodom. Po prvi put de, valjda, dodi tom prilikom u Sofiju i članovi junačkih če ta. Dobro bi bilo, kada bi i mi s naše strane poslali u Sofiju sokolske čete iz onih župa, koje su najbliže. Ako želi mo zajednički rad, moramo to da uči-nimo. Poznato nam je nadalje, da su brada Junači u teškom položaju prema ne kojim drugim sportskim organizacijama. Ove organizacije žele da umanje značenje bugarskih Junaka u telesnom i moralnom uzgoju bugarskog naroda. Ali istog trenutka kada su stupili u slovensko sokolsko kolo i u celini pri hvatili Tiršev program kao svoj vlastiti, njihovo je značenje kudikamo poskočilo. S time je postala i naša dužnost veda, jer smo i mi dužni da bradu Junake potpomažemo u izvodenju tog njihovog programa. U prvom redu treba tome da posluže uzajamne veze u prosvetnim školama u prosvetnojn pravcu, uzgoj velikog broja prednjaka j prednjakinja u prednjačkim točajevima i t. d1. Uzajamno izmenjivanje sokolskih radentka u tom smislu dalo bi najbolje uspehe. tiast0'°Pazamc>’ kako se s obiju strana Jl Za što jačim zbliženjem i zajedu da radom. Da ojačamo tu želju i pozitj111 Pre pristupimo tome željenom briga Vn,(?m radu, 'to je naša najveca bi[a Bugarka junačka organizacija Vrijih ^on<-‘klo reformirana tek za- je * možemo da kažemo, da ta, ,na- početku svog sokolskog pu-Ustroi mo 'i Pobliže njen unutarnji ko j j °dtiosno pogledamo H uspehe tt>o nA^stignuti na tom putu, mora-, ^ki , zaključka, da de naš zajed-^>kolsi? .^iti samo na korist razvitka "Uoa,- Značke misli medu bradom Ju^ve godinc iinaju brada bugarski ?kuf,gH svoj kongres, saveznu glavnu jula na?U’ 11 Staro j Zagori, a meseca vi ni t S.vo' svejunački slet u Sofiji. V()y^ put CG nVA rtA^linn Kr+i n n niiHn- ^ ?U’ u Staro j Zagori, a meseca vi ni t S.Vo' svejunački slet u Sofiji. V0ni r"1 če ove godine biti na njihova „i n®rcsu ne samo zastupnici Sar Sat; n°yenskog Sokolstva kao i, dele-! ™ J c din ih sokolskih i odaP,?jctlinih sokolskih saveza, več >^a, i an'Stvo jugoslovenskog Sokol-Уес’Soa.° najbližeg njihovog suseda. ilo 0[| ^ vjše puta naglašavalo da bi i ° od i- • Puta naglasavaio cia di •a ^i ?r*sti za tehnički, razvoj, ka-bugarskih junačkih dru-^CVe, n,. az^i u naše prednjačke teča-tcdbe 0?SVe.tnc škole i na druge pri-n- Ur ^an'zaciono2 značaja, kao što б četi^ ?astanci izvestitelja za sokol-da ’ ,s!ampe i t. d. Vreme je pak 1 vj(l WnX: -V liti V ni da 0,1 i.pe 1 ct- vrtine ]e pa-K >!avtia «1- Г i ! PrC(lemo na delo. 1 baš t>rilji.UJ1S|’na u Staroj Zagori pru-b ^ delca+• sc 0 tome PQrazgovore ^at' s bračom iz vodstva bu- 'snja Si.i^r?js.a bide i naša glavna go-«e n„ Pst'na, koja de nato sve ono t V na t,na. koja ce nato sve ono i, 0 stvnv4Crava zas-t’alno i odobriti, i suajaiDno ćvrst temelj za sve daljnje no?11'1 zau unutrašnjem i vanj-ц Је Sav 11Ci m našcm životu. Ta tauVaku «i.eZi c’anas u stanju da primi Jun ,^enirv 5 ,svaki tečaj, na svako a> di 1, • o d red en broj brade se i oni priitee na rad, koji Bra.t Ad. Štefan je u članku pod tim naslovom u 11 broju »Sokolskog glasnika« od 8 o. m. poveo polemiku s jednim mojim člankom, odnosno s pasusom toga članka, u kome je bilo rečeno ovo: »Ipak, pri svemu tome treba se držati toga, da onaj, koji stoji u političkom životu u prvim redovima4 da taj nema da zauzima vidnijeg mesta u Sokolstvu, i obratno.« Taj pasus nalazi se u članku »Zadače Sokolstva u sadašnjosti«, koji je izišao u »Sokol-skom glasniku« od 20 februara o. g. signiran mojim imenom. Za -taj pasus pak ne mogu preuzeti punu odgovornost, što je taj članak bio napisan i dostavljen uredništvu lista na slove-načkom tc je dotični pasus u original-nom konceptu glasio: »Vendar veljaj pri tem smernica: kdor stoji v političnem življenju v prvih vrstah, naj ne zavzema vidnega mesta v Sokolstvu — in pa narobe!« Taj članak je br. urednik »Sokolskog glasnika« sam redi go vao na srpsko-hrvatski (brat urednik de mi to potvrditi! — [Tačno je! Op. ur.]). 1 tako je članak u »Sokolskom glasniku« izišao za ni-jansu drugačiji, nego je bio moj u originalu, jer »smernica... naj ne zavzema« ima ipak za nijansu drugačiji emi-sao nego reči »nema da zauzima«. Dakič, za »inkriminisani« pasus moram da podelim odgovornost* s bratom urednikom »Sokolskog glasnika«: ja — jer sam taj članak inspirisao, a on — br. urednik — jer mu je dao ponešto drugačiju nijansu. Ali bez obzira na to. da je u po-menutom članku u »Sokolskom glasniku« dotični pasus, s kojim polemizuje br. Ad. Štefan, pouešto drugačije ni-jansiran, nego H su bila moja izvada-nja u originalnom konceptu, ipak je u biti njegov smisao pogoden, naime: nije oportuno, da bi lica, koja zauzi-maju eksponirana mesta u politici, za-uzimala važniju funkciju u Sokolstvu — i obratno. Protiv toga je brat Ad. Štefan izneo svoja izvadanja. kojima je bio »zaključak, da je upravo pro-tivno od eitiraneg stanovišta potrebno da naši najbolji Sokoli ulaze i u poli-tičku arcnu, i da tamo budu. u najma-nju ruku regulativ ...« (Potortao M. K.) Protiv načelnih izvadan.ja br. Štefana nema prigovora. Ali imam utisak, da br. Štefan — baš iz načelnih razloga — ni sam nije h.teo da ide do skrajnih konsekvenca, koje bi morale kulminkati u traženju: da ekeponirani Sokoli budu na eksponiranim politič kim mestima! Sam je izneo smernicu, da Sokoli u političkom životu budu »u najmanju ruku regulativ«. I to tako-der neka bude dosta, jer teorija je jedno — a praksa pak drugo. Zamislimo n. pr. obratan slučaj: dva starešine sokolskih župa narodni su poslanici; jedan je u vladinoj večini, drugi u opoziciji. Ne isključujem mogočnost, da bi u političkim stvarima znali apstrahirati Sokolstvo te se sla-gati u stvarima, u kojima bi možda bio u pitanju sklad sa sokolskim načelima. Ipak držim, da treba računati sa čoveč-jom slabošču, koja bi mogla da politič-ke sporove unese čak i u sokolske redove, ili ako ne to, a ono bar Sokolstvo kao takvo staviti u čudno svetlo. I reba računati takoder i s mogučnošču, da razne političke skupine počinjaju g,reš-ke. Ako bi eksponirano sokolsko lice zauzimak) u takvoj političkoj skupini eksf>onirano mesto, odmah bi so našli Sokolstvu ne baš naklonjeni elementi, koji bi rekli: »Eto, eksponiran Soko — pa je učinio to i to! Takvi su Sokoli, takvo je Sokolstvo!« ... I tako napred. Ved te navedene mogudnosti moraju dovesti do spoznaje, da za Sokolstvo no može biti oportuno eksponirati se u političkoj areni, a istodobno zauzimati u sokolskoj organizaciji kakvo vodečo mesto. Neoportunost zauzimanja eks-poniranog mesta u politici i istodobno vodeceg mesta u Sokolstvu priznali su mnogi dobri Sokoli sa svojim držanjem. Kada se je n. pr. br. dr. Lj. Pivko, koji je bio starešina br. Sokolske župe Maribor, odlučio prvi put da stupi u borbu za poslanjčki mandat, odložio je funk-ciju župskog starešine. Ili: nedavno se u Ceškoslovačkoj Rcbuplici povela kampanja tfrotiv br. dra Bukovskog, starešine Češkoslovačke obcc. sokolske, to-bože da je nameravao prilikom parlamentarnih izbora da se kandiduje za narodnog poslanika. Br. dr. Bukovski je odlučno odbio takvu insinuaciju, iz-javivši, da ne namerava te da takoder nikada nije nameravao kandidirati, i — ako se ne varam — obedao je.-valjda čak i riagradu onomc, koji mu dokaže, da pripada ili da je bilo kada pripadao kakvoj političkoj Stranci. Takav stav, čini mi se, da je za Sokolstvo najoportuniji. Barem mu ne može da škodi, ako oni, koji u Sokolstvu zauzimaju bilo kakvo vodeče me-’ sto, budu pošli tim primerom. - Dr. M. K. Šlo bi Irebalo menjali pri novoj redakciji »Organizacije SKJ«? Povodom ankete o gornjem pitanju a koju je poveo brat Bogičevie, te koju pozdravljam, smatram potrebnim da iznesem i nekoje daljnje predloge, koji bi se trebali uvažiti prigodom nove redakcije »Organizacije SKJ«. 1) Glasom odredaba pravilnika može da postane članom Sokola Kraljevine Jugoslavije medu ostalim svaki nepo-ročni državljanki Kraljevine. Prema do-sadašnjoj praksi primalo se u našu or-ganizaciju mnoge, koji ne spadaju u naše redove, bilo iz razloga što njihov privatni život ne odgovara našim načelima ili inače. Da može svakoj sokolskoj jcdinici biti jasno, koga sme a koga no sme primati za člana, bilo bi potrebno da se pojam neporočnosti tač- nije označi. 2) Pravilnik sokolskog društva, ra-ragrafu 6 stavka 4 neka se doda, da se svakoga člana definitivno prima u or-ganizaciju pod1 uslovom, ako je kroz vreme pokusnog doba eavesno izvrša-vao sokolske dužnosti, ako živi prema sokolskim načelima i ako pozna sokolska pravila. U upravi društva neka budu samo čianovi. koji vrše neke funkcije kao: starešina, njegov zamenik, tajnik, prosvetar, načelnik, njegova 1 do 2 zamenika, načelnica, 1 do 2 njene zamenice, blagajnik, gospodar, četni referent, statističar. socijalni, narodno-odbrambeni, zdravstveni i criredivački referenti, te pročelnici kakvih drugih otseka, a ne pak članovi bez funkcija. — Odredba, da sc sednica uprave društva kao takoder i čete ima držati svakoga tedna neka se izmeni i odredi, da sc sednica ima držati svakoga meseca dva puta, jer se i onako sada valjda nigde ne provodi dosedanji zahtev pravila, što je zapravo i nemoguče. Glavna skupština neka se održi najkasnije do 31 januara svake godine, a ne pak do 10 januara. Mnoga društva naime imaju čete. čije glavne skupštine moraju da seodržc pred skupštinom njihovog ma-tičnog društva. — Paragrafu 22 neka se doda da glavnoj skupštini društva pri-sustvuju s pravom glasa takoder i predstavnici društvenih četa, i to: za svakih začetih pedeset članova čete po jedan delegat. 3) Pravilnik sokolske čete. Da se sokolske čete ne bi previše osedale pod-redenima prema svojim matičnim dru-štvima, neka se izmeni tekst na okrug-lom pečatu četa i neka novi glasi: »Sokolska četa ..........Sokolsko društvo .-......« — U paragrafu 4, koji pred- vida, ko može da postane redovitim članom sokolske čete, neka se briše ono »ako se zanima zamljoradnjom«. Jed-nako neka se briše takoder i stavka 4 § 4. — § 8 neka sc dopuni u tome smislu, da'se kod četa mogu osnivati takoder i odeljenja članica. Pravo kaž-njavanja i istrage protiv članova četa neka se prenese na disciplinski sud ma-tičnog društva, jer i onako več sada pravilnik sokolske čete ’ne predvida čet-nog rasudišta. Tom prilikom pripomi-njem, da su se desili slučajevi, da je neki funkcioner čete vredao starostu matičnog društva, ali je ipak temeljem § 9 imala pravo isledenja samo uprava čete. — Glavna skupština čete neka se održi najkasnije do 25 januara svake godinc. Do 10 januara rok je prekratak, osobito u slučajevima, ako društvo ima više četa te mora da učestvuje na svakoj glavnoj skupštini. U upravu čete neka se imenuje takoder još i prosvetar, načelnica (ako četa ima i članice, koje su ispod 26 godina), statističara i po potrebi druge funkcionare, koje ima društvo. — Ako se ved ukaže potreba da se četi dade odobrenje za otudenje njene imovine, neka to odobrenje daje uprava matičnog društva, a ne uprava župe. U pravilniku neka se objasni takoder i to, kada četa može da postane društvo. Neka se u pravilniku tačnije odrede dužnosti čete u pogledu gospo-darskog napretka. Neka sc u pravilnik unesu takoder i razna takmičenja, kao takmičenjc kosaea, žetelica i t. d. U § 14 neka se tačno odrede dužnosti i drugih četnih funkcionera. 4) U društvenom prosvetnom odboru neka budu takoder i sledeči funk-cioneri, ako ih društvo ima: četni referent, pretsednik pozorišnog otseka, referent za trezvenost i štednju. Pravilnik nadalje neka predvida. da je dužnost svakog prosvetnog odbora sa-staviti početkom godine detaljan načrt rada za celu godinu. 5) U sokolskim domovima ne može se zabraniti točenje alkoholnih pida, jer veliki deo sokolskih jedinica mora da se brine takoder j za svoju materijalnu stranu. Ali zato pak neka se odredi, da svaka zabava, na kojoj sc toče alkoholna piča, sme trajati najdalje do 22 sati. 6) Ako župa n. pr. ima preko 90 sokolskih jedinica i uslcd toga ne može da vodi nad njima potreban nadzor i brigu, bilo bi u interesu stvari da se iz-vestan deo župske kompetence prenese na upravu okružja, koje bi imalo da se sastoji od: okružnog župskog referenta, okružnog načelnika i načelnice i njihovih zamenika, odnosno zamemca, zatim prosvetara, četnog referenta i tajnika. 7) Mnoge jedinice u pokrajini prireduju u svrhu svog materijalnog po-boljšanja pozorišne prestave, usled ee-ga je potreban dobar odnosni pravilnik, koji bi predvidao takoder i od strane Saveza, odnosno župe, kontrolu, kakva se dramska dela smeju a kakva ne smeju izvotliti na sokolskim pozor-nicama. 8) Neka se tačnije propi.su dužnosti društvenih soeijalnih referenata. Pušenjak R. Uspomeni fednog narodnog svečenika f Ivan Vrhovnik U svojoj skromnoj kudiei u Ljui^ ljani, u predelu Trnovo, sklopio je prema večeri 8 o. m. za uvek svoje oči brat Ivan Vrhovnik, župnik parohije Trnovo u miru, u 81 godini svoga živeta. Preko dana bio je još živo raspo-Iožen — kao i uvek — a kada je sunce zašlo za goru, po poslednji put zaigralo je njegovo srce i njegov se život posvečen crkvi i narodu — zatim uga-sio, da se preseli u večni sjaj mira i biaženstva: s Bogom u duši u carstvo božje preminuo je naš dobri, verni i plemeniti brat Ivan. 1 silna lipa, koju je usadio i gajio sam u svome vrtu uz svoju kueicu, za-šumila je u noč, koja se spuštala, svome vrthuu oproštajnu pesmu, dirljivu, pe-sinu njegove slovenske duše, koja je (Nastavak na str. 2) LOVENSKC O O ICC LS IVO Najveće društvo u Slovačkoj je Bratislava I U Bratislavi, glavnom gradu Slo-vaeke, deluje danas več pet sokolskih društava. Največe 1 najstarije društvo medu njima je Bratislava I. Ovo društvo spada medu najjače jedinicc ČOS, a medu slovačkim društvima stoji na prvom mestu. Ono broji 1189 članova i 526 članica, ima vlastiti dom i letnje vežbalište na desnom bregu Dunava kao i zemljište za taborovanje, Svoj vlastiti dom postao mu je pretesan i mora da se poslužuje još s jednom školskom vežbaonicom, da bi tako moglo da udovolji redovnom tehničkom radu. I ove godine izabran je starostom br. dr. Ivank, načelnikom br. Ba-kal, načelnicom s. Huskova i prosve-tarom br. Kopaček. 1z delovanja zagranične župe ČOS Zagranična župa ČOS održala je svoju godišnju glavnu skupštinu 10 marta u Pragu. Na toj se skupštini videlo od kolikog je značenja ova župa za češkoslovačko iseljenike. Župa bro-jg 40 jedinica, medu kojima su nekoje vrlo stare, a koje su proslavile več lepe jubileje svog rada. Matično društvo svih zagraničnih društava je Sokolsko društvo u Drezdenu; ono u Parizu je proslavilo 60-godišnj. svog rada, u Berlinu 40-godišnjicu, Londonu 30-godiš-njicu i t. d. Največe uspehe iinala je Zagranična župa u Volinji, u Poljskoj, gde boravi oko 40.000 Čehoslovaka, ko-ji su učlanjeni u oko 20 sokolskih društava. Ova su društva udružena u posebno okružje. Zanimivo la k mičen je Nekoja češkoslovačka društva tak-miče se u rtom e, koliko če koje od njih imati više aktivnih vežbača i vežbači-ca. O tome čitamo skoro u svakom broju »Sokolskog vjestnika«. Zanimivo je n. pr. da ima društvo Hotjebor poprečno 106 vežbača, što je u srazmeru s brojem stanovništva tog mesta 1.65 pošto; malo društvo u selu Tinee ima od 650 Stanovnika i 30 težbača t. j. 4.95 pošto. Društva prijavljuju svoje stati-stičke rezultate listu ČOS, koji ih re-dovito objavljuje. — Ovo ne bi ni nama štetilo. Sitne vesli iz češkoslovačkog Sokolstva Za berlinsku olimpijadu biče prvo izbirno takmičenje 4 aprila u Pragu u Tirševu domu. Več smo svojevremeno sizveatili, da je natečaj za što bolji osnov novog svečanog ženskog sokolskog kroja za-vršio nepovoljno, i da je naročiti odbor odlučio, da se rok za podnašanje načrta produži. Kako izveštavaju, prim-ljeno je još 47 načrta, izmedu kojih su dva otkupljena. Urednica »Cvičitelke«, stručnog li; sta načelništva ČOS za ž-enski telesni uzgoj, je za ovu poslovnu godinu sestra Terezija Pehlatova, članica ženskog načelništva ČOS. List izkzi mesečno kao prilog »Sokolskog vjestnika«. Od kako je Soko na Višegradu po-digao svoj dom, broj vežbača naglo raste. Tako je u prošloj godini vežbalo 200 članova, 161 članica, 73 naraštajca, 103 naraste j ke, 260 muške dece, 297 ženske dece. Društvo broji 34 pred-njaka i 27 prednjakinja. Društvo je uredilo i lepo letnje vežbalište kraj sokolskog doma. Radna nedelja Moravsko - šleske župe održana je 3 marta u Moravskoj -Ostravi. Tom se je priiikom sakupilo preko 450 sokolskih načelnika, načelnica i prosvetara, kojima je najpre odr-žao zanimivo predavanje br. dr. Karl Vajgner iz Praga, a nato su učesnici tog zbora imali svoj e sastanke, na kojima su raspravljali o svim pitanjima sokolskog rada za tekuču godinu. (Nastavak s 1 stranice) s tako visoko plamenim žarom gorela u dubokoj, iskrenoj i bratskoj ljubavi prema svemu elovenskom rodu. Naš pokojni brat Ivan kročio je stopama velikog vladike .Štrosmajera, koji mu je bio uzorom kao svečenik i kao rodoljub. I kada god bi pala reč o njemu, o tom velikom duhu u dakova-čkoj katedrali, br. Vrhovniku orosilo bi se muževno oko od oduševljenja i poštovanja. Tako duboko bio je prožet idejama, koje su rodile reči i dela tog odličnog crkvenog dostojanstvenika, da takoder i kod njega nije mogla ideja slovenske bratske ljubavi drugamo nego u suzu oduševljenja, u reč i delo. Imao sam prilike da stupim u krug njegovih intimnijih znanaca pred dobrih 30 godina, kada me je u svojoj župskoj crkvi vezao e drugaricom moga života. Naše srečanje bilo je doduše retko, jer je mene život vodio po svetu, a je on u retkom toku svog svečeničkog života bivao medu svojim odanim mu župljanima. Ali zato je bio za mene toliko veči užrtak, kada mi se pružila mogučnost da s njim govorim ili kada bi dobio od njega pismo u raznim prigodama, kada je osečao potrebu da mi sc javi. I kada god i gde god mi se je pokazala njegova duša, osetio sam u njoj one iste vrlino i kreposti, koje su tvorile njegovo duhovno bogatstvo i koje šu ga privele u naš sokolskg krug, gde je oduševljeno i verno ustrajao za sve vreme od ustanovljenja Sokolskog društva Ljubljana II, koje sc nalazi na po-dručju nekadašnje Vrhovnikove paro-Iiije .Od toga je več punih 25 godina. I kada su vitlali oko nas i najteži vi-hori, brat Vrhovnik bio je sasvim naš. On je tražio u dobrome dobro, u lepo-me lepo, u velikome veliko, u pleme-nitome plemenito — i jer je sve to našao u sokolskoj misli, pridružio nam se je i ostao naš do konca svojih dana. Zato su takoder udarali cesto i na nj, ali ga riisu pokolebali i uništiK, jer je bio u sebi čist, silan i junačan, jer je idealno povezivao u lepoti svoje duše ljub a v prema Bogu i prema narodu. Pred 50 godina položio je brat Vrhovnik idejni temelj narodno - odbram-benom društvu Sv. Cirila i Metoda, koje je svojim blagotvornim delovanjem spasilo na tisuče naše dece u otudenom kraju, osobito na severu i na zapadu današnjih državnih granica. Družbu Sv. Čirila i Metoda podupirao je on svim svojim silama, moralno i materijalno, i uvek se je nalazio u prvim redovima njenih boraca i idejnih voda. U tišini svog priproetog i skrom-nog života on je služio takoder i znanosti, te je kao istoričar stekao i puno priznanje. On je crpeo iz naše prošlosti snagu duhovne svežine i jasnih pogleda u veličinu davnih vremena, da je tako mogao još samostalnije i zanosnije da prozre u budučnost moči i slave Slovenstva. Njegova naučna dela nižu se u impozantnom broju, i trebače vršne sile da ih obuhvati i poveže u pregled-nu celinu. Teško mi je, što me takoder i ovo-ga časa odvode dužnosti od tihog razmišljanja o njegovom blagotvornom životu, te tako ne mogu da bratu Ivanu Vrhovniku poklonim onoliko bratske pažnje, koliko bi to htelo moje srce, koje sc je bolno stisnulo njegovom smr-ču. 1 zato polažem samo ovaj bledi prikaz njegovog punog i visoko moralnog i vrednog života na njegov sveži grob. I nad tim grobom izričem svoju želju: Da bi bili Tebi jednaki, brate Ivane Vrhovniku, ponosno uzdignuti u lepoti i istini i do zadnjega daha i u radinoj ljubavi odani svojoj otadžbini! E, L. G angl Soketska RADIO-STANICA BEOGRAD Sledeča sokolska radio-predavanja: dne 17 marta predaje brat Deduš Vladimir, Varaždin, o temi: »Sokolstvo i Slovenstvo« (popodnevno). dne 21 marta predajo brat Bulato-vič Mašan, Kragujevac, o temi: »Soko u našoj narodnoj pesmi i jugosloven-skoj kulturi kao celini« (večernje); Dne 28 marta predajo brat čačie D. Radomir, Beograd, o temi: »Rano detinjstvo, telesno vaspitanje i Sokolstvo« (večernje); dne 4 aprila predaje sestra Jankovič Ljubica, Beograd, o temi: »Narodne igre i Sokolstvo« (večernje); dne 7 aprila predaje brat Tratar Marjan, Trebnje, o temi: »Moje uspo-mene na sokolsku braču iz Južne Srbije« (popodnevno); dne 11 aprila predaje br. Njemiro-vič - Dančenko, Prag, o temi: »O Slovenstvu i Slovenima« (večernje); dne 18 aprila predaje brat Tabako-vič dr. Aleksandar, Novi Sad, o temi: »Sokolstvo u javnom životu« (večernje). U buduče večernja predavanja Beogradske radio-stanice održavače se svakoga četvrtka od 18.55 do 19.15 ča-sova. a ne kao rani je od 19.10 do 19.30. Popodnevna predavanja i nadalje se održavaju svake prve i treče nedelje u mesecu od.15.15 do 15.30 časova. RADIO-STANICA LJUBLJANA Sledeča sokolska radio predavanja: dne 20 marta predaje brat Verij švajgar, Ljubljana, o itemi: »Kritički pregled porasta sokolskog članstva u poslednjih pet godina«; dne 27 marta predaje brat Franjo Lubej, Ljubljana, o temi: »Sokolske vesti«. Sokolska radio-predavanja preko Radio-stanice Ljubljana održavaju se svake srede od 19 do 19.20 časova. 1 j SaVezaSkj GLEDE TRAŽENJA OTSUSTVA ZA UČITELJE I UČITELJICE U SVRHU DRŽANJA PREDNJAČKIH TEČAJEVA Svim bratskim sokolskim župama! Ministarstvo za fiz. vaspitanje naroda, svojim aktom O br. 7807/34 izve-stilo nas, da je od Ministarstva prosvete, odeljenje za osnovnu nastavu, prhnilo akt sledeče doslovne sadržine: »Mnoga sokolska društva se svako-dnevno obračaju ovom Ministarstvu, moleči da sc odobri višednevno otsu-stvo učiteljima i učiteljicama osnovnih škola radi posečivanja sokolskih pred-njačkih tečajeva, i to u vremenu kada je u školama najozbiljniji rad i kada bi učiteljska otsutnost od škole veoma štetno uticala na nastavu. Da se u buduče ne bi oko ovog pitanja razvijala prepiska, molimo da sc preporuči svima sokolskim društvima, da tečajeve održavaju za vreme godiš-njeg raspusta, uskršnjeg ili velikog škol-skog odmora, i da se u buduče sa svojim traženjima ne obračaju neposredno Ministarstvu prosvete, več preko Save-za i Ministarstva fiz. vasp. naroda, koje če uvek da dade potreban predlog i mišljenje.« Prednje se saopštava znanja i ravnanja radi svima bratskim župama moleči ih da o tome izveste sve br. jedini-ce, da se u tečajevima, u koje misle da pozivlju braču i sestre učitelje i učiteljice, upravljaju prema predlogu Ministarstva prosvete, kako ne bj nastava trpela zbog otsustva učitelja ili učiteljice. Beograd 12 marta 1935. Zdravo! Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije Tajnik: I zam. starešine: A. Brozovič, e. r. E. Gangl, s. r. Sl KRONIKA t Mihajlo Pupin, Dne 12 o. m. umro je na svom imanju, nedaleko od Nju Jorka, Mihajlo Pupin, jedan od naših največih naučenjaka i stručnja-ka na polju elektrike. Veliki pokojnik i naučanjaJk svertskog glasa bio j c redovni profesor Kolumbijskog univerzi- teta gde je svojim radom nadaleko proneo glas svoje domovine i svog naroda. Pokojni M. Pupin rodio se 1857 u banatskom selu Idvor. Nižu gimnazij u učio je u Pančevu, a nato je pre-šao na školovanje ti Prag- U svojoj 15 godini otputovao je u Ameriku, gde je obavljao razne poslove od .običnog tvorničkog radnika do delovode. Njegov fcalenat i jaka volja krčili su mu put u život; posečivao je razne večernje tečajeve i svršio napokon gimnazi-ju i univerzitet. Pošto je bio jedan od najboljih studenata Kolumbijskog uni-verziteta, taj ga je univerzitet nakon diplomiranja poslao kao svog pitomca u Evropu, gde je studirao fiziku u Kcmbridžu, Berlinu i Parizu. Doktori-rao je u Berlinu 1891 godine. U praz-nicima posetio je i svoju otadžbinu, koju nije zaboravio nikada u svom životu sve do poslednjeg daha. Naro-čito jo ljubio i poštovao svoju majku, koja je bila uzor majke, pobožne žene i savetnice tsvog Ijubljenog sina. Nakon povratka iz Berlina postao je profesor Kolumbijskog univerziteta, što je ostao sve do poslednjih godina. Ne-broj ima njegovih dela na polju elek-tromehanike i elektrotehnike, a golem je i broj njegovih pronalazaka. Pored Nikole Tesle on je naš najuglcdniji i najpoznatiji čovek u inostranstvu. Na mirovnoj konferenci učinio je ogromnih usluga našoj nacionalrioj stvari te. je svojim ličnim vezama s najodlič-nijim pretstavnicima Amerike i inter-vencijom kod poikojnog pretsednika Vilsona spasio našoj otadžbini tako-zvani bledsko-bohinjski predeo. U či-tavom svetu poznata jc i njegova krasno pisana autobiografija, koja nosi naziv »Od pastira do izumitelja«. Za svo-je velike zasluge bio je odlikovan naj-višim odličjima naše države kao i raznih drugih država. Bio jc član raznih najuglednijih naučnih akademija. Iako je dugi niz godina, več od svog detinj-stva, živeo medu stranim narodom pok. je Pupin ostao veran sin svoje domovine. Naročito se je brinuo za svoje rodno selo Idvor, kojemu je podigao iz svojih sredstava veliki Prosvetni dom Mihaila Pupina. Neka je večita slava Mihailu Pupinu, velikom sinu na-šeg naroda! 25 godišnjica smrti Antona Medveda. Dne 12 o. m. navršilo se je 25 godina od smrti slovenačkog pesnika i dramatika Antona Medveda, koji je umro kao župnik na Turjaku u svojoj 41 godini. Rodom je bio iz Kamnika. Nakon svršenc gimnazije stupio je u semenište. Več u svojim mladim godi-nama pokazao je velik pesnički dar. Niz godina saradivao je u tadanjem najjačem slovenačkom iliterarnom listu »Ljubljanski Zvon«; izdao je i nekoliko zbirki svojih pesama. Teške prilike, u kojima je živeo kao svešbenik, onemogučile su veči razmah njegova talenta. Poznat je i kao dramatik. Osobito su poznate njegove drame i isto-rijske drame: »Viljem Ostrovrhar«, »Kacianar«, »Za pravdo- in srce«, »Na odru življenja« i t. d. t Dr. Karel ffilar. U Pragu je umro prošlog tedna najistaknutiji savremem češki redatelj i dramaturg d>r. Karel H. Hilar, šef drame Narodnog pozorišta u Pragu. Pokojnik rodio se novembra 1885 u Sudomjeržicama. Nakon srednje škole posvetio se klasičkoj filologiji, što ga je dovelo do proučevanja starog grčkog i rimskog pozorišta; to ga je i približilo pozornici. Svoj književni rad započeo je kao esejist. Od 1903 god. dalje izdavao jc Modemu bibhffteku, u kojoj je izašlo na češkom jeziku mnogo odličnih dela iz francuske, cn-gleske i nemačke literature. Kao re -rent, kritičar i esejista pokazao je je poznavanje pozornice naročito ка saradnik revije »Djivadlo«. Svoje c' vene eseje o pozorištu izdao je j? u zasebnoj knjižici pod naslovom »|Jr vadclnji promenadi«. Svoju pozorlsi>^ karijeru počeo jc kao tajnik Grads ), pozorišta na Vinogradima, gde le u zo postao vodeči faktor, režiser 1 rektor drame, koju je podigao na vidnu visinu. Po odlasku Kvapna Narodnog pozorišta došao je njegovo mesto Hilar, koji je dao c vom radu u tom pozorištu posve 1 moderan pravac. Razne kulturne vesti. Početkom ove godine navršilo sc je 20 godina smrti velikog poljskog pisca Prusa. Tek u poslednje vreme javnost počela jc pravilno da ceni liki rad pokojnikov. Poljska akade ja namerava da izda celokupna J gova dela. Najpoznatiji njegovi r° ni su »Faraon«, »Lutik« i »EmanciP kc<<- v • u U Bugarskoj literaturi počeo poslednje vreme ponovno da slovenski duh, koji dobiva eve razmah. Na poslednjoj skiipstm' garskih .pisaca saslušan je s y interesovanjem referat pretsedniK L. Stcvčeva, koji je istaknuo usk . radnju izmedu bugarskih, P°‘JST .'uat( goslovenskih i čeških pisaca. U * .jcft uzeli su učešča maročito ‘S-P1*®*®,.1^ Jovčeva, koja jc pledirala da buga spisateljice pristupe novosnovan^n vezu slovenskih spisateljica u •t nadalje Dimitrije Babec, Ivan i-j’ Stevan Čilingrov, Ivan Karana Ivan Kirilov i drugi. Zaključeno J • se poradi na što jačem i s .C.|a se upoznavanju slovenskih pisaca 1 pr is tu ni izmeni literarnih dela. Jesam li poslao рге<р1а№ Y za sokolske lislove • IZ NAŠIH 21)PA DRUŠTAVA it ETA tupa JSunfa Cuka BIHAČ. — Idejna škola. Dana 21II1935 god. završena je treča idejna škola našeg društva. Škola je trajala 4 časa u dva dana. U školi su obradene teme: sokolska ideologija, sok. istorija, savremeni zadaci Sokolstva i sok. organizacija. Predavali su članovi pro-svetnog odbora brača Vujatovič, Zorič i Sekanina. Skolu je apsolviralo 30 članova (-ica). Za idejne škole vlada vrlo velik interes kod članstva. Prema radnom programu Prosvet-nog odbora pročiče kroz idejne škole u ovoj godini celokupno Članstvo. Dne 22II 1935 god. održano je u našem društvu prvo debatno veče. Ka- Župa Beograd STARA PAZOVA. — Društveni prednjačkj tečaj. 1 marta uveče zavr-šen je društveni prednjački tečaj Sokolskog društva Stara Pazova. Tečaj je pohadalo marljivo i ured-no 33 člana (-ice), naraštajaca, kao i 6 članova novoosnovane Sokolske čete Novi Karlovci. Na tečaju su predavali brača Ivan Gajič, dr, Kristo Grbin, Dimitrije Div- ko se prošle godine ovaj deo Pr^f 0r-ispustio iz vida zbog mnogo Pry jijv« ganizatorskih poslova, koje je dru ^ moralo da prethodno izvrši, to se godine i ovoj vrsti sokolske akti''0 misli posvetiti puna pažnja. ^ Na nastanku je održao vrlo i odlično argumicntovano predah ^ brat Jovan Vasič, prets. prosv. Predavanje se odnosilo na sve ont‘ 0. rakternc osobine našeg naroda -^ ,, ralnog i telesnog značaja — koje J, j uvek visoko cenio i isticao u naro y pesmi, a koje su se organski el* Sokolstvu. . je Debatnoj večeri prisustvoval sl) 90 članova i 7 članica, nakon ceg®^ svi prisutni prisustvovali i vežbo'^ času članova. D t. J* ljak, Pavle Esapovič, Ignjat N® fa, dr. Ilija Klašnja, Vojislav MatlC’pej, Branko Čipčič-Bragadin i Marka |e dova. Voda tečaja bio je br. Esapovič. gall Završetak tečaja posetio Је Franjo Žic, načelnik Sokolsko Beograd, kojom je priiikom 4a^ntk» da je sa stečenim znanjem zadovoljan. Uskoro če učesnici tečaja Prl piti polaganju prednjačkog isnita- Ш!№*& Ш Шт, m m Prednjački tečaj Sok. društva St. Pazova ŠAŠINCI. — Priredba. Na Srete-nije 15 II diletantska sekcija sok. čete priredila je zabavu ч biranim programom i pozdravnim govorom br. prosvetara I. Vukašinoviča, prets. opštine. Odziv gradanstva bio je vrlo dobar, tako da so je fond za gradnju Sok. doma povečao sa 1800 Din. Opštinska uprava je podarila 100 Din: oVac» ? da če osigurati veču sumu n „Sof opit. budietu kako bi se fon“ re p*1' dom« povečao te da bi se št0 stupilo gradnji Sok. doma. . LJUBOVIJA. - kolska četa Dragodo, u srez HOSIJJl - FONSIJzR • društvo sza osiguranfe i reosiQuranfe m Heograd J e 23 febr. uspelu 'S0m.,.Priredila “Kademiju. npm, a ^cta °d svoga osnivanja, od ,Knp.nc Sodinc dana, priredila ie dve usPelc akademije. su „V® Se na ovu četu na putu 2ii. ^nivaijja još dve čete u ovom src-i n r u. *ar- Peckoj, opštine Carinsk, 1 u G«njo.j Bukovici. Ž«pa B jelovar 0. 2LShZ^N- ~ Pr5redba- Da™ 3 111 ovnn °,..rz^a Je naša četa svoju prvu °d Pr*redbu, koja se sastojala pomada * ne^°^^° manjih pozorišnih ProerIe su bile skladno izvedene, brat vm Je uvežbao zamenik načelnika 141 Kereš Ivan. p°m ђјЈјј^и su posetili meštani u le- h;r j^a koncu je starešina čete br. Fe-im плаП Pozdravio prisutne j zahvalio ш posetu. •*< SFP^C- — Glavna skupšti-SVaiTT«i ^eta Predavae održala je °, g S*m skupštinu dne 3 februara Sokolsk— delegat od Strane matičnog Vi Ob Suј»УгхГ'Ги *.”• »»umiiuvit. rnmijen: brana • 11 Pojedinih funkcionera i iza jc vior\°« društva Bjelovar prisustvo otvori u • Vukovič. — Skupštinu je Su ,at N. Radmilovič. Primljeni Ca f,ta,i poj(............. vjpftjiii'.& i _________________ ^■"ЦЈспа raz rcsnica. U novu upravu sova uprava, a staroj je upra- izabrana su sledeča brača: starešina brat N. Radmilovič, zamenik starešine br. F. Hegeduš st., tajnik br. Stj. Bjc-lovarac, blagajnik br. S. čubelič, načelnik br. Stj. Tomanek, provetar br. S. Majcen, revizori: F. Seljanac i D. Ka-labek. Na skupštini jc održao lep govor br. N. Vukovič pozivajuči braču i za sledeču godinu na složan rad. Brat starešina zahvalio se na poverenju članovima i obečaje, da če i dalje učiniti sve što mu bude moguče za korist Sokolstva. TROJEGLAVA. — Glavna skupština, Naša četa održala je svoju III glavnu skupštinu 17II 1935 uz učešče cclokupnog članstva i br. delegata če-tine matice iz Dežanovca. Skupštinu je otvorio br. starešina Fr. Bervida pozdravnim govorom. Nato je predao reč br. Dim. I. Momčiloviču, koji jc komemorirao uspomenu na Vi-teškog Kralja Aleksandra I Ujedinite-lja, što je članstvo saslušalo stoječki uz poklik: Slava Mu! Tad je pozdravio br. delegate, a zatim održao predavanje: Sokolstvo, moral i uzgoj tela. Nakon kratkog odmora podneo je br. Momči-lovie tajnički, načelnički i prosvetar-ski izveštaj, a br. V. Novotni blagajniški. Iz veš ta ji su odobreni u celosti. Stara uprava dobila je razrešnicu i prešlo se na biranje nove uprave. Jedno-glasno je izabrana stara uprava s nekim nadopunama. * * # Žujehi Kragujevac nP U J E V A C. — Župski predam1 a^evi- Pošto su u svima jedi- li jaK4- °scča veliki nedostatak pred-Пјф j1 zbog toga i jedinice ne mogu sevati, to je župa priredila uza-čji јЛ .tr* Prednjačka tečaja. Prvi te-je (r . 10 za vode sokolskih četa. Tečaj Ka Љао 8 radnih dana sa 66 časova. -*e 37 tečajaca, mahom su bili sve do kraja te-^^biČno i marljivi. Pro- - *{*ај. naročito je bio ureden pre-°drža . ma na бе*и- Š tehničke Strane n° ie 40 časova, a ostali su časo- štvo. Program tečaja bio je sastavljen tako, da tečajci dobiju što više teli- li ičkog znanja. Prosveti i ostalim gra-nama sokolskog delovanja određen jc miniamlni broj časova. U ovoj župi uvedeno je, da se tečajci na kraju tečaja occnjuju iz revnosnosti posečiva-nja tečaja i marljivosti i pazljivosti, koju su preko celog tečaja pokazivali. Ovo se ocenjivanje vrši strogo. Naj-veča ocena jc 5. I ovi tečajci su pose-tili Voj. teh. zavod, a priredena je za njih i pretstava lutkovno? pozorišta. Treči tečaj je bio prvi tečaj ove vrste u SavtNZU, jer na njega su bilo po-zvate samo žene iz sokolskih četa. Tečaj je bio tehničko-prosvetni. Na te- Ћ Župski prednjački tečaj župe Kragujevac Vtedu k^^.e^cn’ na Prosvetu, poljopri-ob' ,!д’Јепи i t. d. S tehničke stra-bt, sfladcne su podrobno proste vež-i гаг]Г-0ЈСУе vežbe, laka atletika, igre Na spravama preradeno ■ђајц 0 Slavno gradivo nošto čete ne-tečajc-sprava- U slobodnom vremenu tu, gSu posetili Poljoprivrednu ško-Bo)jAnc.Su dobili praktična upustva iz V°^ te*Vli.ec'e' °bišli su Voj. teh. za-Održari Cc*'l0slovačko groblje, gde im je Prirej0 Prikladno predavanje. U veče ’ftovi Vanc: ei1 im razne priredbe: fil-’ !Tlllzika, guslar i t. d. čaju su bile: 4 učiteljice, 4 gradanke i 21 scljanka, od kojih 3 preko 40 go-dina. Tečaj j c trajao evega 4 dana, jer je to bila jedna vrsta pokušaja, da li se takav tečaj u opštc može održati i da li če biti odziva i koristi od njega. Može se slobodno reči, da je pokušaj uspeo iznad očekivanja. Tečajke su bile neobično vredne i marljive i za sve sc interesovale. i to naročito baš one starije. S tehničke Strane dato je tečajkama najnužnije znanje iz prostih vežbi, strojevnih vežbi i igara, a s prosvetne strane o Sokolstvu, higijeni že- w m ' _ .m m : & 'p- Župski tečaj za vode sokolskih četa župe Kragujevac tečaj prireden jc za članove 2asovlSt\Ta ’ *raia° ie 16 dana ^ i 14 Л1- a tečaju jc bilo 19 čla-»o.sl.„ani,ca- Pohvalno je da su na hfe.koj^^. kandidate baš ona dru-^jCl4ia. p,.iajv!Sc oskudevaju u pred-^la lica't • ’° ’ to što su na te гл.1с ^°Ja su vezana noslom triestn "•UJa su v.czaila Poslom za -1® tta to” '• ta^°. moči stečeno CaJu koristiti za sAroje dru- ne, decc i kuče, o domačinstvu, o su-zbijanju sujeverja i štetnih običaja, o čuvanju narodnih običaja, negovanju narodne nošnje i vezova. Uspeh ovog tečaja je zadovoljio. Tečajke eu pose-tile ovd. Zensku radničku školu, gde su im data potrebna objašnjenja i uput-stva za ručne radove. Na svima ovim točajevima predavanja su održali članovi i članice na- čelništva i tehničkog odbora župe i članovi i članice prosvetnog odbora. Za proleče predviden je tečaj za igre odbojku, hazenu i košarku. Rad u četama je u ovoj župi neobično dobar. Pojedine čete več se same upuštaju u razne priredbe. Tako posle uspele higijenske izložbe čete u Brnjici, priredila je če*ta u Subotici za čete društva Svilajnac, higijensku iz-ložbu s utakmicom u negovanju dece i u čistoči kuče i dvorišta. Interesovanje za ovu priredbu bilo je veliko. Največu zaslugu za ovu priredbu ima br. Dugo-njič Mijo, učitelj i načelnik čete u Subotici. Izložba je trajala 4 dana. Pored izložbe držana su razna predavanja s propagandnim filmovima, koje je po-zajmio s aparatom Drž. higijenski zavod. Otvaranju izložbe prisutni su bili od strane Saveza brat dr. Dragič, za Drž. higijenski zavod dr. Vukasovič, za Savez zdravstvenih zadruga dr. Igro-šanae, za matično društvo Svilajnac br. Draškoci, starešina, i za župu referent za čete br. Dercnčin, koji je pri-sutnim četama društva Svilajnac održao konferenciju, na kojoj je učestvo-valo oko 400 članova. J. P. JAGODINA. — Glavna skupšti- na. Ovdašnje Sokolsko društvo odr-žalo jc ovili dana svoju XIII redovnu godišnju skupštinu pred velikim bro-jem članstva. Skupština je stavila u zadatak no-noj upravi da u ovoj godini podigne svoj dom, pošto su za to obezbedeiia sva potrebna sredstva: novac i zemlji-šte. Pošto su primljeni svi izveštaji društvenih funkcionera: tajnika, blagajnika, prosvetara, statističara i referenta za sokol, čete — skupština je izabrala sledeču upravu: starešina br. Strahinja Damnjanovič, zamenici starešine brača Milun Jevtič i Đorđe Vasić; tajnik br. Lazar T. Petrovič, prosvetar br. Savo Toholj, načelnik br. Branko Lazič, za^ menici načelnika br. Velimir Ćosie i Svetolik Vučkovič; načelnica s. Milka Stojanovič, zamcnica s. Desanka Rez-nerovič; blagajnik br. Kosta Nenkovič, statističar br. Mileta Grujič, gospodar br. Kuzman Pušič, referent za sokolske čete br. Dura Mrvaljevič, referent za vojnu nastavu br. Rajiča Jakovljevič. Pored ovih lica u upravu je izabra-no još oko 30 videnih gradana, koji su sa svojim dosadašnjim radom dokazali, da im Sokolstvo leži na srcu i da če i u buduče raditi na njegovo m šircnju i napretku. S ovc skupštine upučen je pozdravni telegram Savezu Sokola Kraljevino Jujjoolevije. RUDNIK SISEVAC. — Glavna skupština. Redovna godišnja skupština našeg društva održana je 17 februara t. g. u osnovnoj školi. Skupštinu je otvorio starešina brat Vlada Uratarič. Prema izveštajima pojedinih funkcionera moglo se videti, da jc ovo društvo imalo priličnoga uspeha u 1934 g. lako jc društvo ušlo u drugu godinu od svoga osnivanja osnovalo je tehnič-ki otsek. prosvetni odbor, pozorišni ot-sek, glazbeni otsek i smučarski otsek u toku rada od 16 meseci. Skupština je primila izveštaje pojedinih funkcionera i predložila župi Kragujevac za 1935 g. sledeču upravu: starešina Uratarič Vlado, potstarešina Ninkovič Milan, prosvetar Dokovič Doka, načelnik Mrkalj Petar, načelnica Stankovič Radmila, tajnik Ščepanek Ferdo, statističar Nikolič Dragoljub, gospodar Veljič Dimitrije, zdrav, referent dr. Kilman Jakov i 7 članova uprave sa 7 zamenika. Zupa Kranf KRANJ. — Župni prosvetni dan. Sokolska župa Kranj prireja meseca marca vsakega leta prosvetni dan z velikim koncertom, na katerem sodeluje več sokolskih pevskih zborov in orkestrov posamezno in s skupnim nastopom. Letošnji prosvetni dan se bo vršil v nedeljo, dne 17. marca t. 1. v Kranju. Dopoldne je sklican zbor društvenih in četnih prosvetarjev, ob enem pa bodo zbori vadili za popoldanski skupni nastop. Popoldne ob 15- uri jc koncert, ki ima sledeči spored: Pozdravne besede župnega starešine in prosvetarja brata Špicarja Jakoba. A. Fakin: Novo leto; A. Fakin: Zeleni Jurij; J. Vrhovski: Pod kopinom — Mladinski zbor Glasbene šole, Kranj (br. A. Fakin). E. Adamič: Zapuščena — Moški zbor Radovljica (br. A. Kobentar). E. Adamič: Soncc sije, zeleni livada; V. Mirk: Jur jeva -- Ženski zbor s spremljevanjem klavirja, Kranj (br. A. Fakin). M. Vilhar: Zaroka; A. Nedved: Ljubezen in pomlad^ — Moški zbor, Stražišče (br. V. Keržič). ‘ E. Adamič: Uspavanka; K. Adamič: Ples kralja Matjaža — Mešani zbor, Kranj (br. A. Fakin). Z. Prelovec: Nageljni rdeči; Z. Prelo-vec: Sedem si rož... — Moški zbor, Škofja Loka (br. Babič). W. V. Wallacc: Maritana. Uvertura. Orkester, Kranj (br. A. Fakin). P. Križkovksy: Utopljenka — Moš. zbor, Kranj (br. A. Fakin). E. Adamič: Kresovala tri devojke; St Mokranjac: X. rukovet; A. Medved: Popotnikova pesem — Mešani zbor, Radovljica (br. A. Kobentar). Dr. A. Schwab: Slanica; J. Kocjančič: Slovo; A. Hribar: Planinska — Moški zbor, Podbrezje (br. V. Lapajnar). Sv. Paščan: Sokolski pozdrav. — Skupni mešani zbori. E. Adamič: Budnica. — Skupni mešani zbori in orkestri (br. A. Fakin, klavir koncertantno s. Nika Fakinova). Največje zanimanje bo brezdvom-no vzbudila E. Adamičeva »Budnica«, ki jo je skladatelj zložil za mešani zbor in orkester na Golarjeve besede in jo posvetil gorenjskim sokolskim prosve-tarjem. Ta skladba sc bo izvajala prvič in bo dala koncertu poseben poudarek in slavnostno obeležje. Koncert bo oddajala ljubljanska radio postaja. BLED. — Masarykova proslava. Sokol in Jugoslovensko-češkoslovaška liga priredita v soboto, 16. t. m. proslavo 85 letnice prezidenta Č. S. R. T. G. M as a ry k a v Sokolskem domu. Proslava prične ob 20. uri z nastopnim sporedom: 1. »Kde domov mu j«, poje moški zbor. 2. »Nad Tatran sa blv-sko«, izvaja godba na pihala »Mlino«. 3. Predavanje o T. G. Masarvku, predava ga. Čermak-Lukamnova. 4, »Koračnica prezidenta Masarvka«, izvaja Sokolski orkester. 5. .»Poem« od Zdenka Fibicha, violina solo s spremljevanjem klavirja. 6. Dvorak: »Humoreska«, sokolski orkester. 7. Državna himna, godba na pihala »Mlino«. 8. »Hej Slovani« in 9. Čehoslovaški le-gijonarji — temelj čehoslov. armade, predavanje s skioptičnimi slikami. BLED. — Vprizoritev »Dveh nevest«. V nedeljo 24. II. in 10. III. so diletantje sokolskega dramatičnega odseka priredili Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Obisk je bil zelo dober. Igra jc bila dobro naštudirana in publika je izkazala s frenetičnim aplavzom igralcem svoje odobravanje. tuf>a CJabifana LJUBLJANA. — Masarykova proslava. Dne 6. t. m. je bila proslava br. T. G. Masaryka, predsednika Češkoslovaške republike, ki so jo priredila vsa ljubljanska sokolska društva v društvenem domu Sokola I Tabor. Velika in okusno okrašena sokolska dvorana se je dokaj napolnila s sokolskimi pripadniki in ostalimi gosti, ki so med njimi bili zastopnik bana Dravske banovine prosv. inšpektor br. dr. Breznik, zastopnik ku-iiiaadauta divizije d-polkovnik Jovanovič, župan ljubljanski br. dr. Vladimir Ravnihar, češkoslovaški konzul br. inž Sevčik, I. zam. staroste SSKJ br. Gangl z načelnikom br. Ambrožičem in z več članov savezne uprave, predsednik J.-Č. lige br. dr. Stare ter še mnogi odlični gost je. Raz balkona nad odrom so visela jugoslovanske in češkoslovaške -trobojnice ter prezidentova slika, pod njo pa so sc razvrstili praporščaki ljubljanskih društev v krojih s svojimi prapori. Svečanost je otvoril pevski zbor »Grafika«, ki je odlično zapel pod vodstvom prof. Grobminga Pašćanov: »Sokolski pozdrav«, nakar je pozdravil prisojne župni starosta br. dr. Pi-penbacher, ki je v krajšem nagovoru obrazložil pomen Masarykovega jubileja tudi za nas Jugoslovene ter predložil brzojavno čestitko sivolasemu jubilantu, kar so prisotni sprejeli v velikim odobravanjem. Pevski zbor »Grafika« je po otvoritvenem nagovoru zapel našo in češkoslovaško državno himno, nakar je brat Kutin čuvstveno recitiral svojo recitacijo »Jugosloven-ski Sokoli Masarvku«. Godba Sokola I je nato zaigrala najljubšo Maskrykovo pesem »Teče voda ...«. Sledilo je nad pol ure trajajoče predavanje župnega prosvetarja brata Poharca, ki je prikazal veličino Masarykove osebnosti in njegovega delal To lepo svečanost je zaključila himna »Hej Slovani«. LJUBLJANA. — Žup. prosv. zbor. V nedeljo, dne 3. marca se je vršil v mali dvorani na Taboru župni zbor društvenih in četnih prosvetarjev, ki so se ga udeležili vsi člani ŽPO, okrožni prosvetar ji in prosvetar ji odnosno njih namestniki iz 32 društev ter 4 čet, dočim jih je radi oddaljenosti in neprimernih zvez ali radi dTugih zadržkov bilo opravičenih okrog 16. Zboru je prisostvoval za župno upravo starosta br. dr. Pipcnbaeehr za SPO pa brat dr. Makso Kovačič iz Ptuja. Zbor je otvoril predsednik ŽPO brat Janez Poharc, ki jc najprej pozdravil vse prisotne ier sc uvodoma spomnil nepre-boljive izgube, ki nas je zadela s prerano in tragično smrtjo Viteškega Kialja Mučenika, kar nam nalaga dolžnost, da baš Sokoli podvojimo, potrojimo svoje delo. Prisotne je po uvodnem nagovoru imenom župe pozdravil župni starosta brat dr. Pipcnbacher, ki je poudarjal pomen prosv. dela v Sokolu, ki naj hodi noko v roki z delom načelnikov in upravnih organov. Sledili so poedini referati — najprej ic podal celoten pregleden referat o delu ŽPO in o delovnem programu predsednik ŽPO, ki it kot uvod v sy°je poročilo podal načelno stališče ^PO o potrebi in upravičenosti prosv dela. Sledila so ostala poročila: tajniško in statistično je podal tajnik ŽPO brat Segš, novinarsko brat Janez Horvat, glasbeno brat Juvanec. ki je obenem tudi dal vsa potrebna navodila za prvi župni prosv. dan, ki bo 12. maja t. 1., dramsko, ki ga je podal brat Pero Škerlj in lutkovno, ki ga je podal brat Lojze Kovač. O poročilih in predlogih ter delovnem programu se je izvršila temeljita debata že na okrožnih prosvetnih konferencah, pa so bila vsa poročila po krajši debati soglasno odobrena. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da sc predlaga župni skupščini v izvolitev prosv. odbor z bratom Poharccm na čelu. H koncu je izprcgovoril še delegat SPO brat dr. Kovačič, ki je izrekel imenom SPO priznanje delu bratov prosvetarjev v ljubljanski župi. Dotaknil sc je s primernimi pripombami poedinih poročil ter končno čestital vsem navzočim na doseženih uspehih in na krasno uspelem zborovanju, ki je bilo stvarno brez nepotrebnega besedičenja. Ob 13. uri je predsednik ŽPO zaključil zbor s pozivom, da bratje tudi v novem delovnem 1еФи stoje ŽPO ob strani, ker jo le v medsebojnem harmoničnem sodelovanju možen popolen uspeh. LJUBLJANA. — Župni zbor načelnikov. Na isti dan se je vršil popoldan v isti dvorani župni zbor načelnikov, ki so mu prisostvovali načelniki iz skoro dvetretjine edink. Dopoldne se je vršila predelava vaj, popoldansko zborovanje pa je otvoril ob 14. uri župni načelnik brat Lojze Vrhovec. ki je pozdravil zastopnika župne uprave br. podstarosto Milka Krapeža in zastopnika ŽPO župnega novinarja br. Janeza Horvata. V svojem krasno izdelanem poročilu je podal pregled izvršenega dela, pokazal tudi na vse hibe in ovire ter predložil obširen delovni program. Opozoril je na razne škodljive pojave v Sokolstvu ter končno predložil nekaj predlogov, ki so bili soglasno odobreni s pripombo, naj jih župno načelništvo predloži župni glav ni skupštini. Soglasno je bilo sklenjeno, da se predlaga župni skupščini v izvolitev ponovno brat Lojze Vrhovec kot župni načelnik, kot njegova namestnika pa br. Zalokar in br. Polic, za župno načelnico pa s. Mica Kerze-tova, za njeni namestnici pa s. Vaza-cova in s. Lukeževa. CERKNICA. — Socialni odsek. Meseca februarja so sestre tukajšnjega društva ustanovile socialni odsek, čigar namen je, pomagati revni sokolski deci. Požrtvovalne sestre so hodile ou hišo do hiše, s hvaležnostjo vzele noga vice. ponošeno obleko .ali čevlje, sploh vse. Vse to so največ same preuredile deci primerno, spletle tudi nekaj novega in s tem razveselile male bratce in sestrice. Saj je med našo deco mnogo takih, ki nimajo niti najpotrebnejšega, Poskrbele so tudi, da dobi deea pred vsako telovadno uro kruh. S pohvalo pozdravljamo ta prepotreben korak; marsikje leži po hišah zavržena obleka v napotje, na drugi strani pa zmrzuje revna deea. Hvala vsem, ki so nam s čimerkoli pomagali! V nedeljo, 24. februarja je priredil dramatični odsek Ganglovo dramo »Sin«, v režiji br. Berginca, ki je prav lepo uspela. LJUBLJANA III. — Naj povem žc takoj v začetku, da stopa naše Sokolsko društvo Ljubljana 111 letos v 3. leto svojega obstoja. Kratek je ta čas, pa vendar dovolj dolg, da more oni, ki mu je pripadal že takorekoč ob zibeli z zadovoljstvom in zadoščenjem ugotoviti, da delo ni bilo zaman. Saj ima društvo svoj skromen lesen dom, svoj prapor, se vidno udejstvuje med ljubljanskimi društvi in je pred kratkim dobilo od mestne občine v dar 16000 m-obsegajoč prostor v mestni gramozni jami za bodoče telovadišče, kjer bo poslej torišče našega dela in upam tudi uspehov. Vsa uprava in še posebno PZ se zaveda, da nas ob tem malem jubileju čakajo povečane naloge. Na inicijativo br. načelnika, ki je uvidel, da društvo s sedanjim številom prednjakov, ne bo moglo več shajati — saj se jc telova-deče članstvo povzpelo do števila 350 je PZ sklenil prirediti društven. pred; njački tečaj v obliki prednjaških ur, ki se vrše 1 krat tedensko in se ga udeležujejo vsi prednjaki in tudi več drugih članov in članic. Sodelujejo domači predavatelji pa tudi bratje od Zupe so nam obljubili pomoč, in si zato društvo od tečaja obeta mnogo uspeha. V ostalem ima PZ za bodoče leto vse polno načrtov in baš sedaj sc vsi oddelki prav pridno pripravljajo na društveno akademijo. ki se bo vršila sredi aprila. Seveda tudi prosvetni odbor zelo pridno dela. Eden najagilnejših prosvetnih odsekov pa je gotovo godbeni odsek, ki sc po enoletnem obstoju lahko postavi, da v njem sodeluje že 2з oodbenikov in se je v tem kratkem času povzpel do zadovoljivega umetniškega nivoja; pod smotrenim vodstvom bo gotovo tako številčno kot tudi kvalitativno napredoval. Z vnemo se tudi že zbira material za bodoči lutkovni oder. zanj bodo pripravili od odra do lutk in kulis, vse doma. Poslovati bo začel na jesen in si od njega obeta društvo obilo vzgojnih koristi. Tudi dramski odsek se je zopet osnoval, da se dostojno pripravi na čas, ko ee bomo preselili v novo šolo, kjer bo imelo dru- Sokolske sastave i pribor nainnvolfnfie hod J. Hafner, Novi iluslrovani katalog rasposlal /e ovifj dana. Aho ga 3abunoni nisle prhnili, molim, tražlie ga oclmatj 1 Ljubljana, Prisojna ulico štvo na razpolago velik oder, ki ga je sedaj že 2 leti zelo pogrešalo. Poleg vsega tega skrbi prosvetni odbor za redne govore pred vrstami in obljublja tudi nekaj skioptienih predavanj. Da ni jezdni odsek med zadnjimi mislim ni treba pripominjati — ti so najbolj podjetni, večina se jih udeležuje meddruštvenega jezdnega tečaja, vsi pa že mislijo kako bodo v bodočem letu organizirali čim več propagandnih izletov in se udeležili tudi zleta br. Junakov v Sofiji. Spričo tolikšnega elana v odsekih pa seveda tudi upravni odbor ne drži križem rok, ker ve, da bo treba krepko zavihati rokave, ko se bo društvo selilo v nove prostore. Pa prepričan sem, da sc bodo vsi ti načrti spričo preizkušene delavnosti članov uprave in pod vodstvom zaslužnega staroste br. Danila Šaplje uresničili v polni meri in bom mogel, ko bo društvo že v novih prostorih povedati o njegovem delu in uspehih pri vzgoji Bežigrajske mladine še kaj več. — Z. V. LJUBLJANA I TABOR. Pred-njaški zbor našega društva je sklenil pritegniti v okvir telovadbe nov pripomoček — masažo. Samostojni tečaj, ki je obravnaval ta predmet in je bil dosedai edini tovrstni po naših društvih, sc je vršil v dneh 13., 22. in 25. marca pod vodstvom brata dr. Minara. Predavatelj je obdelal masažo najprej teoretično, kjer je predvsem utemeljil njeno potrebo in njen vpliv na posamezne skupine mišic. V praktičnem delu, ki je bil ločeno za brate in sestre, pa so udeleženci po predhodnem navodilu brata predavatelja sami poizkušali različne načine masaže. Tečaj, ki je bil namenjen predvsem članom prednjaškega zbora, je dosegel popolnoma svoj namen, saj je rvokazal, da vlada za masažo veliko zanimanje in da nam je v telovadbi neobhodno potrebna, ako hočemo res vsestransko skrbeti za svoje telo. Ob zaključku tečaja se je' brat načelnik zahvalil bratu dr. Minaru za njegov trud in ga prosil, da se v kratkem ponovno odzove povabilu in priredi prepotrebna predavanja o masaži tudi za širši krog bratov in sester. MEDVODE. — Smučarska tekma. Smučarski odself našejJ-.i društva je priredil v nedeljo, dne 10. februarja t. 1. smučarsko tekmo s startom in ciljem na Čercnu poleg Medvod. Proga za člane je peljala preko Seničicc po romantičnih hribih do Žlebov pod sv. Marjeto in nazaj skozi gozd na Ceren. Kot prvi so startali člani na progi 12 km, in po številu 12 tekmovalcev. Na cilj jih je prispelo 9. Prvo mesto med člani je zasedel brat Korel Nasič v času 56 minut 16 sek., II. mesto brat Srebot Žarko v času 1 ure 37 sek., III. mesto brat Bajkovič Ciril v času 1 ure 1 min. 18 sek. Takoj za njimi so startali naraščajniki na progi 6 km in po številu 7. Na cilj jih je prispelo 6. Prvo mesto med naraščajniki je zasedel naraščajnik Kalan Franc v času 21 minut 23 sek., II. mesto Šmid Karel v času 22 minut 32 sek., III. mesto Tramte Ludvik v času 22 minut 35 sek. Med njimi je startalo tudi nekaj dece, katere se je na progi 4 km obnesla tudi prav zadovoljivo. 3 NOVASELA PRI KOČEVJU. -7 Prosvetno delo v 1934. letu, P. O. se je v edinici konstituiral dne 12. januarja pr. 1. V glavnem se P. O. ni bistveno izprcmcnil. Po smrti br. Curla Antona, ki je vršil funkcijo izvestilca za narodno prosveto, je prevzel to funkcijo br. Prešeren Dolfe, za njim br. Žagar Jože in naposled s. Klemenčič Julija. Po odhodu knjižničarja br. Zdravic Jožeta je bil kooptiran brat Glad Matija. P. O. je imel 12 rednih in 1 izredno sejo. Obisk sej je bil odličen. Vseh predavanj je bilo 21. Snov predavanj je bila zelo raznovrstna. Predavali so izključno člani naše cdinice. Pri vseh predavanjih je b!lo navzočih skupno 400 članov in članic, 137 m. in ž. naraščaja, 397 m. in ž. dece in 109 ostalih poslušalcev. Skupno je bilo navzočih 1043 poslušalcev. Govorov pred vrsto je bilo za vse oddelke 37 in to jih je imel br. načelnik Klarič 10, a br. Prešeren 27. Pri vseh je bilo navzočih 1005 poslušalcev. (201 član-ic), 78 m. in ž. nar., 426 m. in ž. dece in 300 drugih. Vseh knjig je 228. V 1. 1934 se je knjižnica pomnožila za 66 novih knjig. Vse leto je bilo 414 čitateljev, ki je prebralo 515 knjig. Edinica je imela 2 proslavi (Rap-palska pogodba in 1. dcccmberska sve čana seja). Dramski odsek je vprizoril l rc-šernovo kmetsko žaloigro v 3. dejanjih »Scnce«, katero je edinica tudi po.no-vila. Prosvetna šola za novo članstvo se je vršila, ob priliki, ko se jc bližal 1. december. Uspeh je bil izredno dober. Predavala sta brata Kajfež in Prešeren. Mladinski pevski odsek je imel 16 pevskih vaj. Gojila se je predvsem narodna pesem. Odsek sta vodili sestri Prešeren in Klemenčičeva. Tudi sokolski tisk, ki ga je razširjeval br. Prešeren je zavzel prav zadovoljne uspehe. Zbirka letakov šteje 38 izvodov. V edinici se je vpeljal tudi pouk češčine. Poučevala je s. Vykoupilova Marenka. Poset in uspeh je bil prav lep. Proračun za 1. 1934 je znašal za P. O. 246 Din 50 p., katerega se je izrabilo. Za 1. 1935. je predviden proračun 432 Din 50 p. Edinica je priredila tudi božičnico z darili, ki jih je naklonila kralj, banska uprava. Obdarovanih jc bilo 54 otrok. RIBNICA. — Predavanje o naših manjšinah. V nedeljo, dne 24. februarja 1935. ob 11. uri dopoldne je priredil odsek za predavanja tukajšnjega Sokolskega društva, pod vodstvom brata Hermana Kmeta, predavanje o naših narodnih manjšinah. Predaval je predavatelj Z. K. D. dr. Vrčon, ki je žel za svoja izvajanja navdušeno pohvalo. Obisk je bil za naše razmere še jako dober, vendar pa ne tak, kakor bi želeli. V zadnjem času opažamo sploh posebno živahno delavnost v našem društvu. Vrše so priprave za gledališko predstavo in spomladanski koncert. Imamo tudi svoj zvočni kino, ki pa nikdar ni tako obiskan kakor gledališke predstave, vzrok je pač v tem, da ljudstvo ne razume nemških in celo angleških filmov, igre v domačem jeziku in domačega življenja pa jim ugajajo. UNEC - RAKEK. — Glavna skupščina. Na glavni skupščini 13. jan. t. 1. izvoljena uprava se je na svoji prvi seji sestavila sledeče: br. Šuštaršič Jože, starosta in prOsvetar, br. Vovoda Janko, podstarosta, br. Pirc Jože, načelnik br. Kogej Davorin, nam. načelnika br. Raner Matilda, načelnica s. Zore Zorka, nam. načelnice br. Česen Ivan, tajnik, br. Kenič Andrej, blagajnik br. Puc Andrej, statističar br. Bombač Ivan, gospodar br. Volk Viktor, knjižničar. Nova uprava je soglasno dobrila načrt delovanja za 1. 1935, o katerem je podal izčrpno poročilo br. starosta. Glavna skrb bo v tekočem letu posvečena sokolski vzgoji te-lovadečcga članstva. S predavanji se bo pričelo takoj. Posebna pozornost bo posvečena deci in naraščaju. Posebni predlogi so bili sprejeti za sanacijo društvenih dolgov predvsem brezobrestnega posojila. V načrtu je tudi prezidava doma, ker nujno rabimo garderobo za telovadce in 1 sobo poleg odra. Z dobro voljo in vztrajnostjo bo tudi mogoče uresničiti idejo razvitja društvenega praporja. Uprava jc pristopila k delu z vso resnostjo in poziva k sodelovanju vse članstvo. Dramatični odsek, ki ga tvori po večini telovadeče članstvo, pripravlja v režiji br. Kogeja igro »Prababica«. V nedeljo dne 17. t. m. je bilo prvo sokolsko predavanje za vse članstvo, po predavanju pa kratka zabavna filmska predstava za deeo in naraščaj. -šič. Zupa Maribor BELTINCI. — Glavna skupščina. Dne 10. II. 1935. se je vršil občni zbor našega Sokola ob navzočnosti župnega delegata br. Mihajla Dojčinoviča in okrožnih delegatov br. Pertota, dr. Strniška in Nišelvičerja. Br. starosta dr. Mirko Sesardič je po otvoritvenem pozdravu pozval vse članstvo, da počasti spomin ljubljenega pokojnega kralja Aleksandra I. s trikratnimi »Slava« in zakliče našemu kralju Petru II. trikratni »Zdravo«. Čitanju savezne poslanice so sledila poročila posameznih funkcionarjev, iz katerih je razvidno delo v letu 1934. Društvo šteje 59 članov, 41 članic, 10 m. n., 11 ž. n., 35 m. d. in 40 ž. d., skupno 196 pripadnikov. Društvo je imelo 11. II. 1934 telovadno akademijo, 24. VI. 1934 svoj domači javni nastop, 1. XII. zaprisego članstva in proslavo »Ujedinjenja«, 17. XII, je društvo vsadilo 2 spominski lipi kralju Aleksandru in kralju Petru II. Društvo je sodelovalo pri 5 raznih nastopih in izletih. Ostalih prireditev je bilo v društvu 6 in 5 predavanj. Društvo je imelo v letu 1934. 18.457 Din dohodkov in 14.232 Din 12 p izdatkov. Nato sta poročala br. tajnik in tajnica. Br. župni delegat je imel na navzoče nagovor. V novo društveno upravo so bili izvoljeni: starosta dr. Mirko Sesardič, podstarosta Conradi Leopold, načelnik Gruškovnjak Mihael, podnačelnik Če-pesi Elemcr, načelnica Kosovič Suzana, podnaecinica Micka Balažič, tajnica Prešern Štefka, prosv. Medvešček Stanko, blagajnik I. Fujs Štefan, II. Conradi Anica, gospodar I. Požar Vinko, II. Lutar Blaž, revizorji: Gumilar Franjo, Jerieijo Marija ing. Klobučar Herman. Odborniki: Brumen Martin in Rešek Franc. Socijal. referent: Hajdinjak Anton. Po končanem dnevnem redu je br. starosta ponovno pozval članstvo k složnemu delu in zaključil občni zbor. RUŠE. — Glavna skupščina. Letošnji občni zbor našega Sokola se je vršil dne 26. januara ob polnoštevilni udeležbi članstva. Skupščino je otvoril starosta br. Krejči, ki je pozdravil vse navzoče. Članstvo se je poklonilo spominu bla-gopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, nakar je br. starosta prečital novoletno savezno poslanico. Nato je podal kratek pregled veeh društvenih prireditev v minulem letu, ki jih je bilo skupno 30. Najvažnejše delo pa je bila akcija za sanacijo sokolskega doma, ki se je posrečila, tako da bo prešel sokolski dom v last društva. Tajnik br. Sornik je poročal o internem delu društvene uprave. Število članstva se je povišalo za 15 članov, 2 članic in 17 dece. Društvo šteje 8 odsekov, ki so vsi zelo delavni. Prosvetarica s. Ungerjeva je poročala o delu svojega odseka, ki je potom predavanj širil sokolsko miselnost med članstvom. Vršil se je tudi materinski dan. Br. načelnik je poročal o tehničnem delu društva. Vežbalo je 8 kategorij v 17 vrstah. Članstvo se je udeležilo vseh izletov in naetopov v okolici. Društveni zdravnik je poročal, da je zdravje članstva in naraščaja odlično. Za gledališki odsek jc poročal br. T. Stani. Odsek je priredil 4 predstave, ki so vse odlično uspele. Posebno • lepe uspehe beležijo prireditve na prostem. Predsednik glazbenega odseka br. dr. Zftrec je poročal, da je odsek imel samostojen koncert, ter da jc sodeloval pri vseh prireditvah. Za, tamburaški odsek jo poročal br. H- Bregant. Ta odsek se zelo dobro razvija, ter bo kmalu samostojno nastopil. O delu smučarskega odseka je podal poročilo br. ing. Teržan. Odsek polaga posebno pažrijo na vzgojo mladine, ter beleži zelo lepe uspehe' na raznjh tekmah. Predsednik mladinskega odseka br. Лгпко poroča, da polaga odsek glavno pažnjo na mladinsko knjižnico ter zaznamuje pri svojem delu z izpo- sojanjem uspehe. mladinskih knjig Prav lepe Poročilo socialnega odseka Je padlo, ker br. Bučar ni poslal poročila ter se ni udeležil občnega 1 ra. . Za propagandni odsek P9r0 najlepšem redu. . c(jj Po poročilih se je oglasil k o . župni delegat br. dr. Fornazarič L | čestital društvu na lepih uspe.hm. y je smernice za bodoče delo. K *eJL лл se je oglasil k besedi tudi br. 6 Zej. Br. Koruza Albert je- ap. .iet0v odbor, naj se prireja čim vcc *» na obmejne postojanke, naj bi se ljali stalni članski sestanki in vclln0St večeri in ,sploh vzgajalo druza med člani Sokola . naciji Br. starosta jc poročal o s^7n nOO [eolskega doma. Dolga je bilo ° • Din, od katerega pa bo prevze o nase le 250 prišel iz drug*.* ,iiu Br. Lesjak sc je zahvalil br. sokolskega doma. Dolga je kolsko društvo nase le 250.000 D ostali denar je prišel iz drugih .valil br. NW ; za njegovo delo v korist sokol društva. 1935. Odobri se proračun za ki predvideva 18.000 Din prejem* , in ravnotoliko izdatkov. clede' Pri volitvah j c bil izvoljen ^ či odbor: starosta br. Krejči. po deči starosta br. ing. Joško _1 ; na. njegov namestnik br. H. Pogacm. čelnik br. Zlatko Zej, načelnica®^ ruza Dušica, prosvetar Jernei p .„jo tajnik br. Fr. Sornik, blagajnik Lampreht, statistikar br. Adolt gospodar Ivan Dogenik, zdravnik dr. A. Zorec, nar. op --»-jo rent Albert Koruza. Odborniki: Stani, Hinko Bregant, Davorin » Olga Skaza, Tilica Unger. .ј4ц- Po volitvah so se razdelile stvu diplome dobljene pri žuP?11 po; mah. Br. starosta se je zahvalil novno izvolitev ter zaključil zbor. KONJ S RUČKAMA ^ Sokolskoin društvu Bileča (Pjlj 6 zboru1) potreban je jedan . na ručkama. Ponude slati odn* naslovljeno društvo. a •n* C! V) S &0 S o <5 *0 ;l >to .s S? •I ■j* CD Jk & O S >S a v. 0 б* 1 Kllfili vWl vM-fn> ali najSetidnefk цшцаиараниаиноуаЧ! 44-12 TRANSPORTNO, SKLADIŠNO OTPREMNIČKO PODUZEĆE GUSTAV BRELIĆ POKORSKA AGENTURA BRZOJAVI: BREG SUŠAK MASARYKOVO ŠET. 5 I. TELEFON JNTERURBAN 23 42-1 Vse tiskovine za sokolska društva, potrebne knjige za sokolske knjižnice, vabila, letake, lepake za sokolske prireditve Vam izdala Učiteljska tiskarna. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige, časopise, revije', vizitke, bloke, račune, jedilne liste, posmrtnice in mladinske liste. Ilustrira knjige v eno- in večbarvnem tisku. / Lastna tvor-nica šolskih zvezkov. Knjigoveznica Oddelek za učila z veliko zalogo slik naših velmož KNJIGARNA V LJUBLJANI PODRUŽNICA V MARIBORU Tytševa ulica štev. 44 UČITELJSKA TISKARNA I V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA 6 i 1 JUGOSLOVENSKA SOKOLSKA MATICA u Ljubljani regislrovana zadruga s ograničenlm Jamstvom 45-u opskrbljuje u smislu čl. 2 svojih pravila sve sokolske organizacije u zemlji sa svim potrepštinama, koje su potrebne za izvadjanje programa i za postignuće ciljeva našega Sokolstva. Izdaje i raspa* čava tiskanice, knjige i brošure sokolsko-programatskog, uzgojnog i propagandističkog sadržaja, pla* kate, diplome, značke, legitimaci-cije i muzikalije Prodaja odora sviju kategorija Naslov: Jugoslovenska sokolska malica, Ljubljana, Narodni dom Pošfansko čekovni račun Ljubljana: 13.831 Telefon broj 23-45 Zahtevajte ceniK* 4?—J 2 Izdaje Save* Sokola Kraljevine Jugoslavije (E. Gangl) • ©lavni I odgovorni urednik Sijepan Celar Ureduje Redakcijski olsek • Tisk* Učiteljska tiskarna (preislavnik Franc« štrukelj); svl