230. številka Trst v soboto dne 10. oktobra 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" ishaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob a. uri pop. — Naročnina znažn >. Naj jo zasukavamo že okoo katerega koli ogla našega javnega živi enja tržašiega, že ga imamo prtd selioj. In če bi ga mi imeli morda jrizreti, pa ga nam prijatelj »Picc >1>« pahne tja pod noge, da se iadevam> obenj, če tudi nismo hoteli. In tako fce moramo česlo baviti žojim — gotovo eešče, nego je ljubo. Verjemite nam, prijatelji, da ni prijetno to vtčno borenje pr iti lažnjivosti, krivičnosti in neumnosti. Ali naša novinarska obrt je že ta'*a. da nam najraje prihaja v roko tako del j, ki ni prijetno! Djižnost pa je dolžnost. Naša dolžnost pa je, da branimo pravo na-roia tudi pred takimi ljudmi. Ni je važneje lektire, nego je ona, ki sta jo ustvarila skupno zloba n neumnost, aKo tnka lektira prihaja v roke ljudem, ki tudi ne bleste z rarsod-co*t;c. To pa je ravno v našem slučaju ! S j emo ž3 rekli, da nam onega prijatelja, ki nas nadleguje s produkti svoje ziobe, združene z neumnostjo, prijatelj »Pičeno« peha pod noge, če ga že sumi nismo opazili. Tako na* lu ii današnji »Piceolo« op- z j rja na neki dopis iz Trsta o jezikovnem vprašanju na naših sodiščih v Trstu. Kdor se h >če korenito desorijentirati, kdor hoče, da ne 1» poznal resnice, ta naj le pridno čita dopise iz Trsta v »Grazer Tage^Kjet«. Če ne druzega, ta dobiček bo imel prav gotovo, da mu bo plastično pred očeh, kako se slaba etvar ne daic dobro braniti! Da je ta naS izrek popolnoma utemeljen, nam bo verjel vsakdo, čim mu povemo, da dopisnik »Tagesp ste« razpravlja o ti' ri bran enja slovenskih obtožencev po Italijan -ek h odvetnik h, oziroma o koufl ktu, prov-iročentm p> italijanskih odvetnikib, ki se upirajo sloven-kim razpravam tudi s slo ven-kimi obtoženci — in da prihaja do zaključka, da imajo odvetniki popolnoma prav! Gotovo nam pritrdi vsakdo, da ne more dobro in veljavno braniti, kdor brani tako stvar ! S« enkrat, a v stienenem okvirju, podaja dopisnik graškega lifrta rečeno afe o, izzvano po tržaških italijanskih odvetnikih oziroma odvetniški zborn ci. Umeje se, da pa je tudi na tem delu apretiral stvari za svoje nameue; deloma zavija, deloma direktno laže. V izgled naj navedemo n. pr., PODLISTE K. Sro Ženska tridesetih let. al:Honore de Poslovenil IL Z. I. Prvi grehi. Francoski spisal : H o n O r e de Balzac. Poslovenil K. Z. »To je skrivmsL«, je odgo\orila markiza z naivno, skoro otroške kretnjo. »Po-s ušaj ! Jaz jemljem opij. Dogodba naJvojvo- diajr___ v Londonu, me je spravila do te misli. Kakor veš, je napisal Mathurin roman n tem. Moje laudanum kaplje so jako sUbe. J&z spim. Bedim samo eedem ur, in še te posvečam svoji hčeri«. Luj za je zrla v ogenj, ne da bi se upala pogledati prijateljico ; vsa beda te posle loje se je prvikrat razkrila pred njenimi očmi. »Lu isa, varuj to mojo skrivnost«, je rek'a Julija po kratkem molku. Nenadoma je prinesel sluga markizi pismo. »Ah!« je vskliknila obledela. iNe bom šele vprašavala od koga«, je menila goepa de \Vimphen. Markiza je čitala in ni čula ničesar več. Prijateljica je opazovala najživahnejša čustva, da se sklicuje tudi na odklonitev brambe od strani dra. Benkoviča povodom razprave Lade ! On se sk i uje na dogodek, kakor so ga svojedobno opisali italijanski listi, a se nimalo ne meni za to, daje moral »P i c colo« prijaviti pojasnilo predsednika deželnega sodišča, iz kateregaje bilo razvidno, da so italijanski listi f a 1 z i f i c i-rali in lagali! Mi ne bomo vnovič zavračali starih neresnic, ki jih sedaj pogreva dopisnik »Grazer Tagesposte«, ker Bmo to storili že svojedobni . Le konkluzijo, ki jo je napisal svojim apretiranim izvajanjem, hočemo malo zavrniti, ker v tej se kaže drastično, kako slaba mora biti stvar, ako jo branitelji ne znajo bolje braniti! I iše namreč: »Tu ne gre le za narodno vprašanje, tu gre za diuff svet) pravo vsacega državljana : za pravo dobi vanja varstva od zakonov! In bako naj se godi pravu, ako se na kaki razpravi branitelj, toženec in tužitelj sploh ne umejo, ali pa le s te žavo ? !« »Da, še več, tudi ugled sodieč trpi na tem. Kajti dogaja se, da se sodna dvorana uporablja v to, da se kaže tam zaničevanje in nasprotstvo do tujega jezika. Tako se že kažejo Badovi novega zi*tema«. »Nadejati se je, da na merodajnem mestu Bpoznajo resnost in važnost situ vacije in krenejo na druga p ta, doklerješe možno to brez velikih težav! Ste-li čuli, čitatelji! K*j se vaai z li ? Je li možao huje, gnusneje hinavstvo, ntgjje v tem, ako »e kdo sklicuje na sveto pravo državljanov, da ga zikoni čuvajo, a zahteva ob enem, naj se pred jezikovno nesposobnostjo par odvetnikov ukloneta jasjo določilo državnih zakonov in pa princip huoca nitete, ki zahteva, da se najbolj interesirani osebi na razpravi, tožencu, dovoljujeio \si možna sredstva, s katerimi se mora braniti ! A katero je tako glavno neizogibno sredstvo? Je li obramba sploh možna, ako se ne vrši v jeziku, ki ga ima toženec popolnoma v svoji oblasti l! Prijatelj v »TageapoŠli« naš m italijanskim odvetnikom je sicer tudi toženca — pD-leg sodnikov, toži tel j a in branitelj* — uvrstil med tiste Činitelje na razpravi, ki se morajo umeti med sabo! — Ali on bi hotel, da ob velja staliFee italijanskih odvetnikov, da se mora namreč to mejseb'jno »sporazumljenje« vrš ti v jeziku, ki ga zna — branitelj. To najnevarnejšo razburjenost, ki se je izražala na obrazu go»pe d* Aiglemont, ki je z laj zardela, zdaj obledela. Konečno je vrgla Julija papir v ogenj ! »To pismo je grozno vznemirljivo ! Ah, srce me ho5e zadušiti«. Vstala je ter hodila okrog; nje^ie oči eo plamtele. »Oa ni zapustil Pariza!« je vzkliknile. Sunkoma izgovorjene besede, katerih se gospa de \Vimphen ni upala prekiniti so priht-jale le po Btrašnih presledkih na dan. Po vsakem presledku je izgovarjala besede čim dalje bolj neumljivo. Zadnje besede pa so donele strašno. »On me ni nehal gledati, ne da bi jaz vedela za to. Pi gltd, ki je vsak dan ujel od mene, ilu je ohranil življenje. Ti ne veš, Lujiza, on umira ter me pros', da bi mi smel reči z Bogom; on ve, da se je moj mož nocfj za nekaj dnij odstranil, ter lahko pr.de Nsak hip. Jaz ginem. Zgubljena sem. Ćuj ! ostani pri meni. V prisotnosti dveh dam si ne bo upal ničesar. — Oh ostani bojim *<.«. »Toda moj mož ve, da sem obedovala pri tebi, in gotovo pride po-me«, je odvrnila gospa de \Vimphen. »Dobro torej, pred tvojim odhodom ga stališče pa je ravno absurdno, ker sloni na predpostavi, da ja sodni dvor, vstevši tožite lja in branitelja, glavna, toženec pa po-siranska stvar, da torej n; branitelj tu radi toženca, ampak toženec radi branitelja ! — Njemu, ki na tej predpostavi presoja ta jezikovni spor na sodišču, moremo z vso pravico za u5ati v obraz očitanje, da noče zanesljivega pravosodstva, da noče, da bi pravo-sodatvo dosezalo svoj veliki vzvišeni — etično, socijalno in gospodarsko prevzvišeni namen. Kar zahteva »Tagespoštin« dopisnik v imenu svojih laških prijateljev : to je non-sens, nezmisel. Slovenski tožence n*j se popolnoma sporazumeva s sodniki, tožiteljem in branitejera, a razprava naj se vendar vrši v jeziku, kije tožencu tuji! Kako za božo voljo, naj tcženec umeje branitelja? — Po takem bi morali zahtevati od vseh slovenskih tužsncev, naj se navlašč za to razpravo in v vsej naglici priuči italijanščin , le radi tega, da bo ustreženo, gospodu italijanskemu branitelju ! ! Nam se zdi, da bi žalili čitatelje tega lisi a, ako bi jim hoteli še le dokazovati V30 nebotično absurdnost take zahteve ! ! Italijanski odvetniki in njihov nemški prijatelj naj se le zvijajo kakor hočejo : zdravi človeški razum in vzvišeni namen pravosod-stva izključujeta absolutno vsako drugo pot, nego je ta, da s o s o d n i k i i n branitelji popolnoma vsposobljeni za ustmeno občevanje s tožencem. Italijanskim odvetnikom v Trstu ne preo t^ja druzega nego: ali da se, ako hočejo prevzemati brambe slovenskih tožencev, pruča našemu jeziku, ali pa da pritrde pred • 1 gu slovenskih odvetnikov, da bodo slovenske tožence branili slovenski, laš.ie pa laški branitelji ! Da se na razpravah v naši sodni dvorani ponavlja sovražtvo do kasega jezika — to je res. Žaiibog, da je rta. Toda dopisnik graškega lista naj bi bil naslovil svoje obžalovanje na pravo adreso, ki ni slovenska! Tudi to je res", da trpi ugled naših sodišč \sled iz vestni h prizorov, ki aa dogajajo na naš h s-jtlišeih. Ali ta ugled trpi ravno vsle i tega, ker se noče v polni meri privoliti v to, kar zahtevamo mi v imenu zakona, v imenu zanesljivosti pravosodja in v imen-t bumanitete- Krivda ni na ,novem zistemu', ampak na njih, ki svojo osebno komodi-teto in svoje politično stališče stavljajonad namen pravosod-s t v a ! - Ti jedini so rušitelji ugleda sodišč ! »Novi zisteni«, proti kateremu se raz-greva dopisnik, je v resnici še le prva etapa do prakse na naših sodišfiih. ki bo dostojna pravne in mederne države — do v resnici modernega, potrebam prebivalstva primernega pravosodstva. Njegov »zi^tem« pa, ki bi ga hotel ohraniti tudi na naših sodiščih, je bil ravno te dni na zatožni klopi pred vsem svetom. Mož naj povpraša le pri svojih gospodarjih v Gradcu ! V Djihovi bližini v Mariboru, ob glasoviti aferi B r a t u š a, se je ta zistem zakril z nevenljivo — sramoto ! To je bil pravi Sedan, katastrofa za zistem sajenja slovenskih obtožencev v neslovenskem jeziku. Cenjene čitatelje prosimo, naj nam oproste, ako smo se zopet nekoliko dalje btvili s tem znanim braniteljem vsake krivice in napadalcem vsake pravice. »Piccolo« je kriv, ker ga nam je zopet pahnil pod noge ! odstranim zopet. Jaz bom obema rabelj. Ah, mis'il bo, da ga več ne ljubim. In to pismo, draga moja, je hranilo besede, katere še vedno gledam pisane z ognjenimi potezami. Kočija je pridrdrala skozi velika vrata. »Ah«, je vzkliknila markiza z nekim veseljem, »on prihaja javno in ne skrivno«. »Lord Gren\Ville« je naznanil sluga. Markiza je ostala vzravnana, nepremična. Ko je zagledala Arturja bledega, upalega in medlega, se ni mogla več potajiti. Da si je b 1 lord Grenville neprijetno iznenađen, da ni naletel na Julijo samo, je ostal na videz vendar miren in hladen. Toda za ti dve dami, ki ste znali za njegovo tajno ljubezen, bo imeli njegovo vedenje, njegov glas in njegov pogled nekako tako moč, kakoršna se pripisuje električnemu Bkatu. Markiza in gospa de Wimphen eti ostali omamljeni, kakor bi ju neposredno zadela bolečina. — Zvok glasu lorda Grenvilla je provzročil, da je gospoj d' Aiglemont utripalo srce tako močno, da se mu ni upala odgovarjati iz strahu, da bi mu razkrila veliko moč, ki jo je imel do nje. Lord Grenville pa se ni upal pegledati Julije, tako, da je na ta način gespa de \Vimphen skoro sama vodila nezanimivi pogovor. S pogledom, polnim ginljivega pripoznavanja jo je zahvalila Ju- Politični pregied. v Trstu, 10. oktobra 1903. Deželni zbori. V deželnem zboru kranjskem so imeli včeraj zopet enkrat vroč dan. Precej živahnosti je prinesla v razpravo že i?java deželnega glavarja na očitanje večine (slovenskih liberalcev in nemšiih veleposestnikov) v zadnji seji, češ, da se o 1 ne ozira na želje deželnega zbore. Po njegovem muenju bi vsakdanje seje ne vodile do ciija, do rednega delovanja. Posledica takim sejam bi bila ta, da bi prihajali novi nujni predlogi in nove interpelacije. Sicer pa s e je izjavil deželni glavar zana-sprotnika vsaki obstrukciji, ker tj da je nevarno orožje, ki seka emrtae rane parlamentarizmu in ki ne mi re roditi druzega nego absolutizem ali anarhijo. On da je sicer člen katoliško narodnega kluba in je vezan na njega sklepe, ali le v toliko, kolikor ne tangirajo njegovih pravic ia dolžnosti kakor deželnega glavarja. Na to je dr. Š u s t e r š i č podal izjavo, v kateri je trdil, da bti le večina in vlada krivi ca tem, da seje položaj v zbornici tako poostril. Dokler se te razmere ne spremene — je zaključil govornik — je katoliško-narodaa stranka prisiljena posluževati se skrajnih odpornih sredstev. Nemca L u c k m a n n in S c h w e g e 1 sta z zadovoljstvom pozdravila izjavo dež. glavarja in očitala maojšini, da s svojimi predlogi zahteva od dežele to in ono, ob enem pa noče dovoliti v to potrebnega denarja. lija za izkazano pomoč. Oba ljubimca sta zapovedala svojim čutom molčanje ter sta se mogla gibati le v mejah dolžnosti in spodobnosti. Toda kmalu je naznanil sluga gospoda de \Vimphen. Oh njegovem vstopu ste se prijateljici pogledali ter umeli molčč nove težave položaja. Nemožno je bilo, da bi gospoda de Vimphen seznanili s skrivnostjo te drame, in Lujiza bi ne megla navesti ve-ljavn h vzrokov, da bi ostala še nadalje pri svoji prijateljici. Ko ei je gospa de \Vimphen ogrnila svoj pajčolan, je Julija vstala, kakor bi jej hotela pomagati, da jej ga ona pritrdi; o tem jej je zašepetala: »Imela bora dovolj srčnosti. Česa naj se bojim, ko je prišel očitno k meni ? A brez tebe bi se mu bila v prvem trenotju zgrudila k nogam, ko sem ga videla tako spremenjenega«. »Vi me torej niste ubogali, Artur«, je rekla gospa d' Aiglemont s tresočim glasom sedši zopet na blazinjak, kamor se lord Grenville ni upal sesti. »Nisem se mogel dalje ustavljati veselju, da Čujem Vaš glas, da sem v Vaši bližini. To je nespamet, blaznost. Jaz nisem več svoj gDspod. Mnogo zem se popraševal; preslab sem. Umreti moram. A umreti, ne da bil Vas videl, čul šumenje Vašega krila in i ujel Vaše solze — kaka smrt!« (Pride še.) Posl. A r k o je branil zahtevo katoliško-narodne stranke po volilni reformi ; deželni predsednik baron H e i n pa se je branil pred očitanji dra. Šnstersiča, češ, da se vlada identificira z večino in da objavlja tendenci-jczna poročila o sejah deželnega zbora. Jako ostro je govoril dr. Tavčar in je izzival hrupne proteste od strani katoliško-nar dne maojš ne, kateri je očital, da meče ljudstvu pesek v oči. Brez proračuna ne more deželni zbor nič storiti. Manjšina predlaga n. pr., naj bi dežela dala 100 000 K za bedno prebivalstvo, sredstev za to pa da noče dovoliti dili temu pozivu opozicije in če se odločijo za očiten odpor, potem imamo nov konflikt med komitati in vlado, a iz tega na vstane--anarhija. K temu prihaja še, da v liberalni večini, katera edina bi mogla dati podstavo za rešitev krize, to je, zagotoviti zaslombo novi vladi, postajajo razmere obupneje od dne do dne. Jedinstvena itak že dolgo ni bila, ker ima v sebi tudi Apponvi-jeve elemente, ke-terih voditelj je bil že dolga intelektuelni voditelj — opozicije in obstrukcije. Po delovanju teh elementov so tudi stari liberalci, vsaj kolikor se dostaje >narodnih zahtev« v Posl. dr. S c h xv e i t z e r je branil j vojski, bolj in bolj soglašali z opozicijo in je katoliško narodni stranko, na kar je posl. J prišlo na Ogrskem do položaja, ki je unicum dr. Ferjančič predložil peticijo občin- ; v zgodovini parlamentarnega življenja, da je skega zastopa na Bledu za uredbo učiteljskih namreč večna formalno obstala, faktično pa plač, za ustanovitev kmetijske šole za Go- je rje veliki del sestavljal opozicijo. reDj^ko in za uvedbo ceetaih doklad. Manj- Zadnje vesti pa poročajo o no\ih kon šina je uložila cela vrsto interpelacij. Seja fliktih radi delovanja takozvanega »odbora je nadaljevala popoludne. devetorica«. Ta odbor je namreč stranka V deželnem zboru n i ž e a v s t r i j- imenovala v namen, da pride enkrat do kaske m je bila na dnevnem redu akcija kr- ' kega lastnega programa glede zahtev, ki naj sčaeskih socijalcev, da bi se župan v SL jih stavijo Madjari v vojski. Ali tudi ob tem Poltenu Volkl odstavil od službe. Posl. dr. vprašanju je liberalna stranka razcepljena na P a 11 a v je preči tal koncept note, ki naj bi dvoje, na dve skupini. Eaa se imenuje »na-jo dežeini odbor dopos'al namestniku. V tej rodno«, druga »državnopravno konservativno«, noti se očita županu, da je sklenil protiza- Med tema dvema skupinama se je vnel hui konito pogodbo glede elektrarne, da se je prepir. Ena zahteva, naj se z določenjem vo-upiral uradnim odredbam, da je na nedo- jaškega programa počaka do imenovanja nove voljen način uporabljal denar iz posojila za vlade, ki naj bo sodelovala na sestavi tega gradnjo donavskega kanala in da ni dokazil programa, in kateri program naj bi bil tak, o uporab: denarja za obož?e — in razne da bi ga nova vlada mogla zastopati toliko v druge nepravilnosti. parlamentu, kolikor nasproti kroni. —Druga Župan Volkl, ki je tudi poslanec, je skupina pa zahteva nasprotoo : naj se rečeni hotel reagirat', ali ga nieo pustili do besede vojaški program sestavi takoj, da bo prihod- in je bil vrhu tega pozvan na red. nja vlada po njem določala svoj program. Ti V deželnem zboru staj a reke m je skupini si t>rej ostro stojiti nasproti v libe-prišlo do malega eporčka med nemško večino ralni stranki, a današnje vesti ne dajajo no-in namestnikom. Govori v zadnji seji tega bete opore za sodbo, kako in ali se sploh deželnega zbora o našem gospodarskem raz- resi ta kotfl kt ? V Budimpešti se širijo celo merju do Ogrske so zveneli kakor polemika govorice, di je ta stranka že tako razdejana, proti znanemu govoru ministerskega pred- da morda ne pride več v poštev o reševanju sednika dra. Koerbe.-ja na banketu induBtri- krize. jalcev (kateri govor smo označili tudi mi Govori se celd, da na nje mesto kakor kakor stvarno neopravičenega, taktično pa vladna stranka stopi klerikalna ljudska stranka skrajno neprevidnega). Umevno je, da je bilo pod vodstvom grtfa Zvcfcv ja. Naše mnenje to vladi neprijetno in je namestnik dal izraza je sicer, da ie ta možnost izključena, že radi temu, izlasti je z i vrnil izjavo posl. \Valza, nje maleštevilnosti nje in kvalitete ; ali fikt, naperjeno proti kroni. V včerajšnji seji pa da se govori kaj ttc?ga, že priča, kako raz je posl. L u t t e r protestiral proti temu, da dejano je v?e polit čqo življenje na Ogrskem hoče namestnik govore cenzurirati in dajati in da je konfuzija na svojem višau. ukore. Namestnik se je izgovarjal, da je po- Ta konfazja se kaže tudi v pojavu, da ▼edal le sroje mnenje, nikakor pa da ni ima veaki politik, ki količkaj prihaja v hotel dajati ukorov ali cenzurirati. To opra- poštev, svoje specijalno mnenje. To velja vičevanje ni bilo jjosebno srečno. Zastopniki sosebno glede Appocv.-ja, ki je že dolgo vlade v parlamentih nimajo izražati svojega pravi enftnt terrible za liberalno stranko, mnenja, am;>ak imajo le zastopati stališče Prav značilen je v tem pogleda odgovor, ki vlade nasproti vprašanju, ki je v razpravi, ga je bil dal na poziv neodvisD03tne 8t~anke, (irajanje nepsriameitarain izrazov in nedo- naj tuđi f jrma'n i prestopi v nje vrste. Grof pu- tnih izjav od strani poslancev je pa stvar Apponvi pa je menil: Pustite me prijatelji predsednika zbornice, ne pa vladnega za- tu; kjer sem, vara lahko več koristim! stopnika. Ali tudi Szellovo vedenje ni tako, da Deželni zbor češki je nadaljeval po- bi jasnilo situvacijo. Tudi on zastopa sedaj drobno debato o spremembi obč. volilnega program, ki se bolj bliža stališču opozicije reda. Nemški govorniki so ee up rali namer- in je dtleč od stališča krone. Če je namreč jani spremembi in so — ko je začel govoriti res, kar javljajo danes iz Budimpešte, da je poročevalec 8chwarz — jeli krčiti in žugati Szell izjavil cesarju, da vladna večina sicer z obstrukcijo. Navstil je silen ropot in Nemci ne zahteva madjarskega poveijstvenega je- niso dopustili, da pride do gl.sovanja. De- zi«.a, da pa heče varovati parlamentu pra-želni maršal je prekinil sejo, da bi stranke vioo do sodoloean a v stvareh vojske i n d a prišle do kakega kompromisa. Po zopetni ne priznava rezervatnih pravic otvoritvi seje * o Nemci začeli krone, potem se pripravlja kon- Napovedana velikanska slavnostna deputacija iz Kecskemeta je šW tudi po vodi. Včeraj je sicer došla neka deputacija iz Kecskemeta in je položila, a popolnoma ne-opaženo, venec na Košutov spomenik. Toda že pred njr> je prišel o njej potom brzojava slab gla=. Mestna oblast Kecskemeta je brzo-javila, da prihajajoča deptacija ne zastopa ne mesta, ne oblastaij, ne vaščanov, da je zgolj privatnega značaja. Ouje se, da neodvisna stranka namerava naprositi zborničnega predsednika, da skliče parlamentarno sejo radi dogodkov v Szegedinu. Mi umejemo, da je needvisnostna stranka sedaj malce v zadregi in da jej ne ugaja, kakor so se zasukale stvari. Vsa akcija v Szegedinu se nam vidi že preveč kompromitirana in jej tudi razprava v zbornici ne more več pomoči, da bi kaj posebno imponirala. Tudi vse nadaljnje vesti kažejo, da je bil postanek demonstracije v Szegedinu res tak, kakor smo slut li mi že v prvem svojem poročilu. Položaj na Balkanu. V zadnjih dnevih je začel briti nekak mileji vetric, ki m — zahtevamo ! Včerajšnji »Indi-pendente«, — ki je, kakor že tisočkrat povedano, glasilo tukajšnjih irredentistov in ob enem tudi glasilo državnih poslancev iz bližnjega kraljestva — ta »neodvisnež« (? 1) pii-naša v kratki notici poziv mestnim oblastim, naj ista zabranijo trojezičnost nadpisov na novem državnem kolodvoru pri sv. Andreju! Danes je bil namreč uradni ogled prostorov na mestu, kjer ima stati ta kolodvor. Ob tej priliki opozarja omenjeni list svoje gospodarje in rednike, naj zabranijo slovenske nadpise, kakor so jih zabraniii na sedanjem kolodvoru državne železnice ! Ker bo ta železnica — državna železnica; ker bo zgrajena po veiikem delu s slovenskim denarjem ; ker bodo Slovani oni, ki bodo morah v prvi vrati zalagati eventualne primanjkljaje ; ker bo ta nova železnica služila po velikem delu slovanski trgovini in ker je v Trstu naš jezik — deželni jezik : zahtevamo mi najodločneje, da država da prirediti na pročelje in ■v notranje prostore nadpise tudi v našem jeziku ! Manje ne moremo zahtevati. Zemlja, po kateri bo tekla nova železnica je preko vsega Primorja slovenska in celo tudi tam, kjer bo stal novi kolodvor, je kaže kakor daje posledica dogovorov med 1 zemlja nekdanjih naših okoličanov. Res je ministroma Goluc'now*kim in Lamsdortfom v j sicer, da je mestna uprava, — meni nič, tebi Miirzstegu. Tudi mi smo že zabeležili vest, ■ nič — razširila svoje območje tudi preko te da komiteji zaustavijo gibanje, da vidjo, j zemlje, toda ta zemlja je tudi še vedno — kako se bo izvajalo, kar sta se domenila di- avfctrijska. plomata v Miirzstegu. Pa tudi zima je tu ; in na balkanskem gorovju je huda in dolga zima. Zel<5 ver ! V Avstriji pa imamo — ali bi vsaj morali imeti mi Slovenci enake pravice z Italijani ! jetno je torej, da odslej ne bo vesti o kakih Mi opozarjamo upravo državnih železnic, važnih operacijah. Zadnje dni so govorila ! naj se v tem slučaju nikar ne ukloni šovini-poročila o zmanjšanju vojnih sil od strani 1 stičnim zahtevam onih kiogov, v katerih Bolgarije in Turčije. Ali mi jim ne verujemo. , imenu piše »Indipendente> in ki imajo po-Turčija bo že iskala in najde pretvez na — bol- sebne vzroke, da prikazujejo Trst kakor čiBto garski strani, zakaj da ona ne more prva laško mesto. — Istotako odločno poživljamo začeti. S tem pa bo silila Bolgarsko, da tudi ! naše državne poslane« in vse one faktorje, ki ona estane s puško ob boku. imajo besedo v tej stvari, naj bodo neiz- Na spomlad pa že oživi zopet krvava igra vzlic vsem diplomatičnim notam. prosni z zahtevanjem tudi slovenskih nadpisov na novi državni železnici. Mi imamo celo pravico zahtevat', da se po veem Primorju _ izvzemši Gorico in Trst, kjer naj bodo nadpisi trojezični — prirede le slovenski nadpisi, kakor sta izključno slovenska ta zemlja in njeno prebivalstvo. Šovinistom iz »Indipendentovih < vrst javljamo, da ne bomo več mirno prenašali, da bi oni uganjali svojo polit ko s tem, da tla- Sveta dolžnost do Tržaške vesfcL Mestni svet. Dines opoladne se jo vršila napovedana seja mestaega sveta. V tej eeji je mestni svetovalec dr. R v b s£ r v krepkih beeedah interp?liral župana gledč podelovenja mestnih uradnikov o voliln h sleparijah, dog.divših se povodom zadnjih, ^ .q ^ pravice mestn h volitev ter priporočal, da se skrb. j ^^ ^ ^ ^ vae> kar ;e v za to, da se v bodočnost, ne dogodi take ^^ ^^ y ob„mbo 8Vojih pravic t JQ to Btvari- j h čemo vršiti, pa ko bi imelo radi tega priti Župan je odgovarjal oeividno v zadreg,, , ^ ^ najlm]šega , DjTolj ate nam že ugra- ker ni bil pripravljen na interpelac jo. ^ ^ _ ^^ S3gedj8 , Ugrabili ste nam Na dnevnem redu je bil tud, rekurz j ^ ^ , g^ jezika nam niste mogli proti zabranitvi italijanske šole P" 8V-! iz(}reti jz grla in mi 80 bomo branili z zobmi Ivanu ter sta mestna svetovalca dr. G-j Jn nohrffii> da nam ga ue iztrgate tudi v bo-Gregorin in dr. O. R y b s£ r z ne - , ^ f Nagemu naiodu et, storili V3e slabo na pobitnimi argumenti govorila proti predlogu j ^ ? ^ ^ ^ daQe3 y nagih jQ našega mestne delegacije, da se uloži rekurz. ^ Sled- j ^ ^ nfllhiiiši zatira ci. ne pa liberalci njič je še dr. Gregorin v imenu okoličaaskih Prihodnja seja bo v H i k t med liberalno večino in črnila so porabili krono. V armadnem povelju in c?f=arjevem rcčoem p smu je krona odločno iz'avila, da ne od-^tooi od svo'ih maj^stetnih pravic, večina pa jej hoče sedaj odrekati ravno ts z obstrukcijo. torek. Koliko bes?d in Nemci zadnje mes€c3 za obsojanje češ*e ob strukcije, ki da ubija parlamentarizem ! No, mi ne dvom mo, da bodo sedaj z železnim čelom opravičevali svojo obstrufccijo. prav;«e ! ! Taki so ti Nemci. Oni smejo vse; kar so oni Položaj se terej poojsfruje. Splošno storiii, je vedno opravičeno; če pa ho drugi domnevanje je bilo do sedaj, da je le op - isto eioriii v svojo obrambo, je to hipoma z eha Kfš:,tt Barabas in družba imela namen zloč n, stentat ca v«a rncžaa »s v e t a izzvati kon H k t s krouo, kateri namen je tudi prava«! dosegla ; o vladni večini pa se je menilo v Kriza na Ogrskem je steč jotama obče, da se zgraža pred takim konfliktom. — smo hoteli nap sati v naglic'. To pomenja To domnevanje se hoče izkazati kakor krivo, po dotnsče, da se noee ganiti z mesta. Ali1 Mi bi rekli celo, da je dau2B večina v vee se dtzdeva, da bi to označenje ne cdgo-; večo oviro rešitvi Krize, nego pa opo«ioija. varjalo rennici. Z*dnj* poročila se glasijo jako Ta poslednja ima vsa; svoj skupen program, pesimistično in napravljajo utis. da se je kriza še poojstrils. Razni s> momenti, ki izživljajo tako sodbo. Že dejstvo, da se je Kolcman Szell povrnil z Dunaja v B idimpelto, ne da bi bil pre jel ali vf-prejel nalog za sestavo nove vlade, je jako zmanjšalo nado, da bi se kriza po voljno rešila. Potem je prišla vmes odredba grofa Khuena kakor ministra za notranje stvari, s katero je razveljavd sk'epe komita to v, da ne bodo pobirali davkov. Opoii-cija je že pozvala komitate, naj ee niti ne zmenijo za to naredbo. Će bodo komitati sle- v večini pa je — kaos. Nemiri v Szegedinu. Dogodki v tem za madjarstvo znamenitem mestu so stopili Bedaj v drugo fazo ; iz uličnih demonstracij so prfšli na diplomatično- kriminalistično- de-□uncijatorno- olepševalno stran. Vsaka oblast tekmuje v ovajanju — druge. — Mestni viši glavar je zaslišal včeraj (v navzočnosti časnikarjev) mestne Btražarje, ki so izpove-vedali, da niso čuli vojaške komande »f e u e r« četudi bo stali prav tik vojaštva ter da slednje tudi ni o d d a 1 o a i -jedne salve. poslancev izjavil s kratko motivacijo, da bodo poslednji glasovali proti podelenju podpore v prid italijanskih pazinskih dijakov. Podrobno poročilo te zanimive seje prinesemo v prihodnji številki. Latiuizstorjem. Na njihov odgovor v »Slovencu< radi dogodka na krstu otroka gospoda Ribar ća v cerkvi na Uncu, ožina trditev, da je stališča duhovnika v tem slučaju popolnoma pravilno, odgovarjamo : Pokojni kanonik Šterk — pozneje škof — je kakor člen tržaškega kapitelja rimskokatoliške cerkve osebno krstil hčerki nekega trž škega §iovenca ca imeni Milena in Danica. Konstatiramo, da je blagopokojni škof Šterk esebno vknjižil ti im?ni in sicer samo ti. Ijatinizatorjem na Kranjskem bodi povedano na dalje, da je v Trstu vse polno Zoric, Milen, Dušanov, Milanov, Slavkov in Vid, ki so bili tudi krščeni na ta imena. V Trstu pa je neštevilo otrok, ki so bili krščeni na imena Italia, Roma in — čajte ! — Criordano Bruno. Mari so to rimskokatoliška imena ?! Slednjič konstatiramo, da se na Hrvatskem kar vsevprek krste otroci na slovanska imena. In nota bene : otroci rimo-katoliških starišev ! ! Zaključek: kar je Bmatral dopustnim blagopokojni škof Šierk, kar smatrajo dopustnim duhovniki na Hrvatskem sploh — to menda ne more biti v takem navskr*žiu z dolžnostjo katoliškega duhovnika na Kranjskem. In zato ostajamo pri svoji sodbi, da se je na Unci izvršil le čin latinizatorskega fanatizma. za kakorŠ.ie se štulite pred svetom ! Nemška zagrizenost. Pišejo nam : Ko sva pred nedolgo časa potovala s prijateljem po Gorenjskem in po Koroškem, se nama je kar gabilo, ko sva nnrala skoraj povsodi — po slovenski zemlji — š išati pojave nemške zagrizenosti. Osobito pa nam je v Beljaku zavrela kri, ko sva, vstopivš., v neko gostilno, na zahtevo, naj nama dajo vsakemu po eno pivo _ morala čuti neko baburo, ki nama je rekla zaničtjivo, da ona ne zna »\v i n -d i š« ! Kraj je lep, zato pa so tamošnji Švaba toliko bolj neznosljivi! Prijatelj ia jaz pa sva sklenila, da 89 bova v svojih trgovskih stvareh obračala odslej le v take kraje, kjer nas in nseega naroda ne žalijo z »vindiše« ali »bindišarji« ! Pošteni Nemci spoštujejo vsaj onega, ki jim piinaša dobiček — ts renegat-ske duše po Koroškem pa žalilo, mesto da bi se priporočali tujcem ! Trgovec. Jutri vsi na vrt zavoda sv. Nikolaja ! Lepa zabava, nikake vstopnine, torej ni kakih stroškov ! Pomagajmo svojim nesrečni m po-gorelcem v Bovcu ! Vinska poskušnja. ki jo priredi ženska podružnica družba sv. C rla i a Metodija v dvorani »Narcdnega domač pri sv. Ivanu, bo zopet kaj izrednega. To, kar odbor vee pripravlja, bo kaj imenitnega. Go3po Ije, le pomislite na one stare, fine buteljke ! In še Vam bo točila naša dražestaa gospica ! Kdo ne bi pil ?1 — Le zapomnita si vsi, prihodnjo nedeljo, dne 18. oktobra, vse, vse naj pride k sv. Ivanu, kjer bo zopet po dolgem eden onih sestankov našega ljudstva, ko gre za pomoč prepotrebni naši šolski družbi, čije dobroto uživamo. Čitalnica pri st. .Jakobu naznanja p. d. občinstvu za jutršnj* veselico s'.ecieči vsporei : A. 1. : »K naskoku«, godba. 2. H. Volarič: »Slovenski svet, ti s1" krasan«, moški zbor. 3. m\z »Straž kralovnj«, godba. 4. Predsednikov govor — odkritje ustanovitelje ve podobe. 5. a) Mendelsol-n-Bartholdi : »V čolnu«, b) Fr. Schubert: »Pomladanska«, gcdba. 6- F. Bartel: »Oj planine«, mešan zbor. 7. Horov: »Lepa Češka«, godba. 8. A. Hajdr h : »Ja lransko morje«, moški zbor. 9. Fr. Schubert: a) »Ob zibeli«, b) »Španski narodni ples«, godba. — B. Ples. — Vstopnina za osebo 40 stotink <20 novč.), se Jež i : I. vrste 40. IT. vrste 20 stotink. — Začečetek ob 5. uri popoludne. — Da se p. d. udje udeleže te veselica v polnem, a prijatelji naše »Čitalnica« pa v velikem številu, pričakuje odbor. Družbi fev, Cirila in Metodija v prid je izšel itboren pisemski papir. Dobiva se pri J. N. Peteršiču, trgovcu v Ptuju. Vsak list ima na prvi strani lep vodei odtisek podobe sv. Cirita in Metodija. 100 ovitkov v lični zaklopnici stane 1 K 20 st., 100 li&tov tudi 1 K 20 st. ; 10 ovitkov in 10 listov v mapi stane 32 st. Trgovci dobe poseben popust. Nakupovanje tega pisemskega papirja najtopleje priporcča: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. Cena sladkorja. Osrednji prodajalni b:ro na Dunaju je znižal ceno sladkorju za eno krono pri 100 kg. To je hud udarec za t'ste trgovce, ki »o nakupili veče mncž ne sladkorja po viši ceni. Dva poskušeiia samomora. Sinoči je bil zdravnik z zdravniške postaje telefonično pozvan k mehaniku Josipu Muilerju, Btanu-jočemu v ulici della Tesa št. 18. M, se je zastrupil z jodijem. Vzrok : neozdravljiva bolezen. Prepeljali so ga v me«tno bolnišnico. Nesrečnež, ki je še ie v 25. letu svoj6 dobe, ni v smrtni nevarnosti. Nocoj po noči se je obstrelil neki pomorščak na vojni ladiji »Magnet«. Prepeljali so iabko ranjenegi na vojno ladijo »Habs-burg«, kjer so mu podelili zdraviliško pomoč in je bil vsprejet v bolnišnica na imenovanem brodu. Našle smrti je uairl včeraj opoludne v »Hotelu Cantrale« neki Konstantin Lun-gis, mož kakih 65 let. Prišel je v Trst predvčerajšnjim. Kaj je in od kodi je, ni znano. Nastopivš) smrt je konstatiral zdravnik dr. Fortuna z zdravniške postaje. Pri mrtvecu našli so večo svoto denarja. Se vedno strupene grobe Oglas mestnega magistrata opozarja na dogodi vše se slučaje zastrup jenja po gobah ter pr poroča prebivalcem naj kupujejo gobe samo na trgu, ki je določen za to, to je, v ul ci Vin-ceneo Beliin , kjer tržai komisarji nadzoru-jejo prodajo. V bežal od doma. Vč :raj zjutraj eo prejeli na vtlifc«-m trgu, ko je dečko mirno spal ca Ptopn <*»h vodnjaka, 15 ietn?ga Antona Roeco iz Pu ja. Na redarstvenem uradu je izpovedal, dečak. da je ubežal z dom;?. Kedar*t»o mu preskrbi brezplačno vožajo do dom:;. Vremenski re^tnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.8, ob 2. uri popoludne 25. C. — Tlakomer ob 7. ur» zjutraj 764.5 — Dane* plima oh 10.30 predp. in ob 10.55 pop.; oaena ob 4.29 predpoiudne in ob 4.39 popoluln«. Vesti iz ostaic Prisnorsk* X Istrski deželni zbor je sklican v P u i j, da nadaljuje svoje itelovanje. Prva seja txj v pc Le ie jek dne 19. t. m. X Dve obsodbi. Nedavno se je neka ženska v Malem Lošinju, ki se odkrito priznava za Hrva: co, izrazila o nekem ženskem odbt.ru tiko, da so se dotične gospe čutile utajene in «o še lotit. <)srajno sjdišče v Malem L š*nju je obsodilo to Hrvatico na tri meseee zapora! (Na prizivni razpravi na okiozuf m s > licu v Rovinju je bila ta razsodi.a razve, avljena in je bna toženka obsojena ie v globo 200 Nedavno temu pa je neki lošinjski Italijan, imen m Giuiio Cattarinich hudo razžilil neko ug edno go«pi izrazom razžaijivim za žensko sploh, posebno pa z& deklico. Tudi radi tega žaljenja je bila uložena tožba in c. k. okrajno •od šče v Ma em L>šinjti je obsodilo toženca v kroa glob«. Ne4i č ta tel j i naj primerjajo ti dve obsodbi in naj je tola»£Čijo — kakor jim je avstrijskega ministra za vnanje stvari, g rt fa Goluchc\Vikega, tla bi njenega sna vsjirej»di v kak avstrijski ali ogrski zavod. Gr< f Goluchovaki je odrekel. Zato stopi Juraj Obrenov ć v vojaštti zavod v Goth . 0 grozdju. Grozdje ie zdrava in okusna hrana, ahko prebavljiva in redilaa, je diha-n;u 'ako priležna in tuli jako okrepčevalna hran?. Zdravnik Herpin pravi, da je zdravljenje z grozdjem jako vspešao in naglo za pplc šoe bolezni. Grozdje pospešuje slast do jedi in rejenje se začatiia takoj pojavljati. Orno grozdje je redilnejše in krepilnejše od belega. D.šeče grozdje, kakor moškat in dru^o, bolj razgreja in vznemirja; zdravljenje z grozdjem f-e mora vršiti na deželi, ob sprehajanju in vd hanju čistega zraka. Vživati se m>ra grozdje zmerno in polagoma, vedno v veči meri. Lupine in peške se mora izmetavati, ker nimajo v sebi redil-nih snovij in se težio prebavljajo. Z zdravljenjem po grozdju se pridobiva dobro prebav-ljanje in dober tek. Curchod, Pringle in Tissot Frank pra-v:jo, da je grozdje pripomoček tudi proti kr miČni driski, proti otroškemu »oslovskemu« kcšlju. pr»ti zagrljenosti, kroničnemu kataru, cel<5 proti hemorcidam. Dekleta, katera so bleda ter imajo malo globičnih (krvnih) kroglj c in preveč poezije v glav', n*j vživajo črno grozdje, ki ima v sebi mnogo železa, s čemer daja človeku barvo i a mu povspešuje tek. Cttediftča,. Danes se bo predstavljalo v : Foliteama Kossetti: ob 8. »La Tra-viata«, Verdijeva opera v 4 dejanjih. Fenice: ob 8. uri »Otelio«, Verdijeva: opera v 4 dejanj h. Filodrammatico: ob 8. uri in četrt. Dramatična družba Pieri-Severi: »II con-trollore dei vagoni-Ietto«, Bisson ova burka v 3 dejanjih. Brzojavna poročila. Deželni zbor istrski. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z me- DUNAJ 1U. (B.) »AViener Zeitung« ob-jdeno žico? 0(l umetnili cvetlic s tra- kovi in napisi. Slite na porcelanasti! ploščah za spmenik Najnižje konkurenčne cene. Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. javlja eesarski patent, s katerim se sklicujeta deželna zbora dalmatinski in istrski — poslednji v Pulj — za dan 19. oktobra. Vprašanje Mandžurije. LONDON 10. (B) »Morning Post« je doznala iz Cjfil, da se tam vzdržuje govorica, da je Japonska glede izpražnenja Mandžurije stavila Rusiji ultimatu, ki poteče v 2 dneh (? ? ? Ured.) Povodnji na Angležkem. LONDON 10. (B.) Poročili o^ severa Anglije govore o vihirjih. Rjka Eik je izstopila čez obrežja. Voda je odnesla mnogo manjih mostov. Zalezn^ški promet v dolini Ešlca je zaustavljao. o3 ur ssm dežuje neprestano. Povodnji. LONDON 10. (B.) V severnih krajih grofije Durban počiva vsled povodoji vsako delo. Tudi letina je moSno trpela. V pristanišču 31aham je provzročena velika škoda. Istotako v Allerthonu. Na ž-leznici Salt je porušen kamenit most. Deževja v Ameriki. NENV YORK 9. (B ) Dež je popoludne ponehal, potem, ko je deževalo 30 ur. Vihar na obrežju se je pomnož 1. Ladije ne morejo , iz pristanišča. Štrajki. LILLE 4. (B.) Od 1H zborovanj jih je sklenilo 16, za nadaljevanje štrajka. . . • j 1*1 j TURCOING 10. (B.) Mir je vspostav- J CStVlIl 111 dCllKcltCS. ljen. V Hdlloim nadaljuje generalni štrajk. 3ogat izbor drobnarij za krojače Nasleflnik FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Barriera reecliia 13. Fran Antonič Cainpo Belvedere 10. Telefon 1617. Nova prodajalnica Radi oviraaja svobode na delu je bilo več oseb zaprtih. — Med zaprtimi so največ Belgijci. ROUBAIX 9. (B) Na neki nocojšoji demonstrteji je bilo pobitih mnogo oken in en policijski komisar težko ranjen. Mirovno-sodišena pogodba med Anglijo in Francijo. PARIZ 10. (B) O namišljeni mirovno- — sodiščni pogodbi poroča »Matin«, da eo se dotična pogajanja vtčiaoma vršila v Angliji jg med lordom Landstoone in tamjšnjim fran-cjzkim poslanikom. • Ivtalj Edvard da je po- i ^ novno zahteval, naj se mu poroča o tčku pogajanj. Opetovano da se je izrazil, da ga ^ bo jako vestlilo, ako jugajanja dovedo do ^^ cilja. »Matin« izreka svoje prepričanje, da | ^ je odobrenje mirovne sodiščue pogodbe od j strani obeh parlamentov zagotovljeno. Bogat izbor vseh v to stroko _o___________ spadajoelh predmetov. Specijaliteta: Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. >ajfinejši salami. Velita zaloga Tin i Mteljiali, piva, literjev in mlaeralniii vođa. Postrežba na dom. === Svoji k svojim! ZALOGA n Listnica uredništva. Gos p- M. K. odgovarjamo, da se mi ne brigamo za nsdpise in druge take stvari — Za to imamo v Tratu. v to določene faktorje. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tron dobro poznane tovarne ilzarsts zadrop v Gorici (Soiian) vpisane zadruge z omejenim poroštvom !f prsj ^nton Čersigoj H n n % n Trst, Via di Piazza vecchia (Roaaria) st. 1. hiša SSarenzi. Največja tovarna poiiištva primorife dežele. Solidno«; zajamčena, kajti les se csusj v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 atopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčna cena. BV Album pohlfitev broaplačoa TS M U M M Išče se pridno slovensko deklico, katera je dosegla 14. leto in je dobrega zdravja-VeČ se poizve v tiskarni našega lista, ulica Torre oianeha štev. 12. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. = (v laatni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenc^- Dve hiši na prodaj \ Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi z nekoliko 7cm jišca v l-liz;ni raesra već povć po posehnili načrtih. upravništvo »EDINOSTI«. Ilusrtovan oenik brezplačno In franko. i I i i i i TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. I lica S. Frcncesco štev. 2, I. - TRST - Ullea S. Franceseo štev. 2, I. - Telefon 95 2 - Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje |>o 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po na mcnjice po 6°/0» na zastave po o1/*0^-Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranil nični račnn 816.004. i i »svil i < ■ i m < m< Prednaznanilo. Na Corsu štv. 47, v hiši tik nekdanjega „Zelenega hriba" (na lesnem trgu), je odprt danes delalnico in prodajalnico zlatar DRAGOTIN VE KJE T f m > % TRGOVINA Z ŽELEZJEM CAEL GREINITZ NBFFEN < Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoma svojo fioliro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo > > > > traverze, zaklepe, železo za kovače, stare žtieznične šine, držaje in ograje, >od-njake, pum ;e. žehzne cevi itd, vse tehnične predmete, popolna naprave kopelji ^ in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, / železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter p ^ orodja za vsako obrt. ) Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke FrankfurtH Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst. Cementne plošče u medene od 25 in 33 JAK.OB KLEMENC ;eu, sedtvoga ne ploUe od 20 in 25 cm založa manufakturne ga blaga P° K ^ v Trstu, ulica sv. Antona št. i Plošče v risanjih po dogovoru. — ne priporoča <"astitim svojim odjemalcem svojo prodajalnico, preslcr- | boji U.kske konkurence bodlS. glede Ceueull hijeno za jesen in zimo r. vsemi manufakturnim! predmeti, kakoVOSti blaiomlia-vv blaga za možke, obleke, srajce ixl svile in volne, lawu-tennis platna itd., zaspetnii-. ovratnikov, perila za niožke, ovratnie v vseh barvah in formah. nogovic, rut, jopic vseh vrst posebno za touriste in kolesarje, modnih predmetov, rokovie iz nitij in kože ter dežnikov. liko šivati, ina slovenski ali nemški govoriti, se sprejmi takoj v ulici Kisor a št. 7, I. nadstr. 30 malih stanovanj 5XJt.no kukinjo se takoj odda v ulici industria in ul. Guardia v Lisah StMfa. Pi=»artia v ul. Ginliani st. 20 A, I-na ^tr. od 1—2 in 5—7 j.op. Velik izbor Urar F. Pertot Trdi ulica delle Poste 3, vojjf-»I ul. . . . , 'Torre bianca Prod t h srebrne ure od 3 gl-l. u™.K,-?gl... P.rj. I»lH>r 6tr„. vence V različnih spa. izbr^n-ga leea. poljubno likano ali v naravni b .ji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na Željo pr šlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna obt ka blagi in reje, zastonj io frmiao. Sstroćevalcem nu debelo dovoli se znaten popust. Na. zahtevanjo pošiljajo se uzorci vseli vrst z dotič nimi cenami, poštnine presto. Varujte Vaše noge Xoj;a 7. no5o navadnih podplatov. Nojja ■/. 110S0 asliestnih podplatov. kurjih očii, žuljev, mokrote ii mrilot°. Vse te naoake. po-ebno pa rfprijeten po'» in pečenje iz £r:nf z našimi dr. Hogye*pvi:ni patentnimi asbestnimi podplati. Par podplatov stane 80 stot., K 1-0 in 240. Fošilja se po povznju. Prospekti ;n nrizTialna pisma vc-iasdh oblaatij in druerih visokih krogov brezplačno. Bogato iz br na zaloga vs>eh prMnnenv od asbe?*a. Centrala: DUNAJ. I., Oo-minikanerbastei 19. Blag. gosp. Gabrijel Piccoli lekar dvorni založnik Nj. sv. papež Leona XIII. v Ljubljani. Potrj njem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec. katero morem naj-lopleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878 in zmiaj mi je uotikornou činkujoče zdraha vbržila pri želodčnih in boleznih. K min, 13. maja 1897. Miroslav Leitner, c- kr davčni blagajni v s d h po 50 in 100' raz poči » • mi nižji O--' ANDREJ JEBAČIN, Štepanj - I vas pri Ljubljani Zi ii .hro bi&go «« jamoi. FV A' ZOBOZDRAVNIK Mi M Dr. Maksa Brillant v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. II. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom, srebrom i 11 zlatom. I/delujc posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA oil 1». 12 predp, 3. .">. popoK ^ Z uporabo Ya.-e izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezii ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za že o-d