SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Ns) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 25 de diciembre - 25. decembra 1997
Božična himna o demokraciji
Zapel bom himno o demokraciji pod zvezdami božičnih Angelov.
Zapel jo bom v slovenski melodiji za v zoro naših starodavnih snov.
Sam Božji Sin Marijino je Dete, da zdaj je večno: eden izmed nas.
Glej: jasli, hlev, ognjišče dela svete, ljubeči službi vrača božjo čast.
Pastirje vabi, učenjake z Vzhoda,
Begunec se umakne v tuji kraj.
A vrne se, Tesar duha in hloda, da nov nam svet zgradi in nov tečaj.
Čeprav zato Ga s križem umorijo, se vrne z groba na nedeljski dan, noseč v globini ran demokracijo -za našo tudi žrtev ni zaman.
To pel bom himno, tudi če obzorje od groženj nebožičnih ognjev tli.
Ker Božič je mornar, ki gre na morje na ladji, ki se več ne potopi.
. Spoštovano uredništvo! Zgoraj pošiljam božično pesem, ker slutim, koliko časa je treba za tako obsežnega časopisa; vsekakor naj Vam bo na r<>zpolago, če se zanjo odločite. Obenem bi se rad zahvalil za Vašo veliko ljubeznivost, s katero tni pošiljate tako zvesto - meni tako drago Svobodno ^ovenijo, - na Daljni Vzhod. Naj Vam naš Gospod blagoslovi tako važno “fe/o/ Vaš vdani daljnovzhodni brnleC
VLADIMIR KOS
jg
I
■MM
mt a: \
VERONIKA SPARHAKL
'/}sa y;
ODGOVOR 97
10 decembra 1997, na svetovni dan flovekovih pravic, je Državni zbor Repute Slovenije zavrnil predlog Resolucije 0 Protipravnemu delovanju komunistična totalitarnega režima v Sloveniji, ^nano je, da je ta režim množično kršil J °vekove pravice in očitno je, da tudi eiriokratično izvoljeni parlament ni pri-Pfavljen popraviti krivic petinštirideset-efr>e komunistične vladavine. S tem je pridal na kontinuiteto s prejšnjim režimom 'n 2avrl slovenski demokratični razvoj.
V Uri evropske resnice za Slovenijo Srn° podpisniki letos spomladi opozorili t1a Nujnost preloma s totalitarnim sistemom in navedli tudi sledeče podatke: po ^ojni je bilo brez sodnih postopkov pobi-. ** več kot 10.000 ljudi, 28.000 državljanov le skozi politične sodne postopke, u:000 državljanom je bilo odvzeto pre-tri°ženje. Komunističi režim je sistematič-n° kršil človekove pravice" in temeljne Sv°boščine, odvzemal državljanom mož-n°st svobodnega izražanja politične volje, . z grožnjami silil k javnemu zagovarjali11 laži in zločinov, kršil temelje pravne zave, mednarodne pogodbe, zlorabljal ne zakone in z akti, objavljenimi v Hjnem Uradnem listu, vzpostavil vzpore-j1 Pravni sistem, s čimer je postavil
de;
deli
t
^ ° van je Komunistične partije oziroma eze komunistov ter njenih predsta-'kov nad zakone, po katerih deluje pra-^ država.
Ss Zadnja odločitev državnega zbora v il^Potrjuje naše mnenje, da se del sionske družbe in večinski del parlamenta r Pripravljena in sposobna soočiti s
temi dejstvi in njenimi posledicami. Krivice niso popravljene, premoženje prehaja v last ljudi kontinuitete, isti ljudje pa s pomočjo medijev povsem nadzorujejo javno življenje. Prav hujskaški medijski odmevi na Uro evropske resnice in na predloženo resolucijo, zamolčevanje vsebine Resolucije 1096 Sveta Evrope in ne nazadnje pomanjkljivo in tendenciozno poročevanje o parlamentarni razpravi dokazujejo, da smo v Sloveniji vsak dan dlje od ukrepov za razgradnjo totalitarnega režima in vsak dan bliže popolni vladavini nosilcev njegove kontinuitete.
Zato podpisniki v skladu s temi spoznanji in skladno z Resolucijo 1096 Sveta Evrope o ukrepih za razgradnjo dediščine nekdanjih totalitarnih režimov *
ZAHTEVAMO
da Državni zbor Republike Slovenije odločno in z razločnimi besedami obsodi delovanje komunistčnega totalitarnega režima v Sloveniji in s tem jasno razmeji demokracijo od totalitarizma.
POZIVAMO
državljanke in državljane Slovenije, da s svojimi podpisi podprejo gornjo zahtevo in s tem izpričajo svojo voljo, da sprejemajo temeljna načela evropaske demokracije in spoštovanje temeljnih Človekovih pravic. Pozivamo politične stranke in civilna združenja, da organizirajo zbiranje podpisov.
Naša zahteva ne vključuje niti sodnega niti katerokoli drugega pregona nosilcev
Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljen božič ter sreče v novem letu 1998
in privilegirancev totalitarnega režima, kar je vedno stvar pravne države. Naše dejanje temelji na prepričanju, da nas bosta molk in dejanska povezava s totalitarnim režimom bremenila še v nove rodove, ohranjala delitve in nas držala v preteklosti, namesto da bi se usmerili v demokratično prihodnjost ter duhovni in materialni razvoj. Zaradi zaprtosti in enostranskosti medijskega prostora v Sloveniji bomo podpisniki o pričujoči zahtevi, odmevih nanjo in o akciji zbiranja podpisov obveščali tudi mednarodno javnost.
dr. Jože Pučnik, profesor; dr. Angelos Baš, etnolog; Aleš Berger, prevajalec in urednik; Janez Bernik, slikar, profesor; Viktor Blažič, publicist; dr. Katarina Bogataj Gradiščnik, prevajalka; mag. Drago Demšar, odvetnik; dr. Stane Gabrovec, profesor; dr. Kajetan Gantar, profesor; Janez Gradišnik, pisatelj in prevajalec; Niko Grafenauer, pesnik in urednik; Andrej Hieng, pisatelj; Drago Jančar, pisatelj in urednik; dr. Milček Komelj, profesor; Lojze Kovačič, pisatelj; Lojze Lebič, skladatelj, profesor; dr. Joža Mahnič, profesor; dr. Saša Markovič, zdravnica; Janez Pogačnik, magister teologije; dr. Primož Simoniti, profesor; Jože Snoj, pesnik in pisatelj; mag. Rudi Šeligo, pisatelj; dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit v pokoju; Drago Tršar, kipar, profesor; dr. Ivan Urbančič, filozof; Aleksander Zorn, urednik.
Ljubljana 13. december 1997
Bivši nadškof pred prazniki
Adventni čas je prijetna priložnost za obisk takšne osebnosti kot je upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, čeprav se je umaknila iz dolgoletnega primeža javnega življenja, ko skoraj ni minil dan, da slovenska in mednarodna javnost ne bi bila seznanjena z njegovim početjem. Škofovi zavodi v Ljubljani in sestra Mira zdaj poosebljajo toplino doma upokojenemu dr. Alojziju Šuštarju. Domačnost, ki veje iz prostorov, kjer domuje, in seveda iz njega samega, je prežela tudi pogovor, ubran zlasti na božične strune. „Upam, da nas bodo božični prazniki bolj povezali med seboj, pri čemer seveda božič vsakdo praznuje po svoje in po svoje doživlja njegovo lepoto. Za vse nas je to še vedno predvsem družinski praznik. Časi, ko božiča nismo smeli omeniti, so, hvala Bogu, mimo. (V Delu je Bog pisano z malo začetnico! op. ur.) Dobro pa se spomnim, ko sem pred leti želel na radiu voščiti lep božič Slovenkam in Slovencem, pa to niti približno ni bilo mogoče. Zdaj upam, da so se ti časi povsem spremenili, da bo končno lahko vsakdo praznoval božič tako, kot si sam želi."
Dr. Alojzij Šuštar se spominja, kako je bilo, ko je postal ljubljanski nadškof spomladi leta 1980, v še povsem drugačnih razmerah, ko je moral iskati prave možnosti in poti za navezovanje ustreznega odnosa do oblasti. „Nekatere stvari so se posrečile, res pa je, da je bilo tudi precej pritiska tedanje oblasti. Takratni predsednik verske komisije Boris Frlec (sedaj zunanji minister, op. ur.) me je večkrat poklical na zagovor, a je bil pri tem korekten, in mi povedal, da to pač mora storiti po naročilu višjih instanc. Nato se je Slovenija osamosvojila; za to in za njeno mednarodno uveljavitev sem si prizadeval, kolikor je bilo le mogoče. V tem oziru sem namreč lahko ivliko naredil zanjo."
Ko ga povprašamo, kakšen se mu zdi dandanašnji odnos države do Cerkve, dr. Šuštar pove: „Odkar sem 7. aprila zapustil škofijo, mi o teh. stvareh ni znano ivliko, le toliko, kolikor preberem v časopisih ali slišim pri poročilih. Gotovo pa drži, da je novi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode pogumno napovedal, kaj želi, pri čemer mu tudi sam želim veliko uspeha."
Diana Zajec, Delo, 21. decembra
STRAN 3:
833 medijev v Sloveniji
Zgodilo se je v Sloveniji
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA
Novi predsednik državnega sveta - senata je Tone Horvat, sicer predsednik no-vomeškega odbora SLS. Kot je dejal, je nje-gov cilj in vizija dati DS novo podobo, ko naj ne bi bil več peto kolo, pač pa naj bi ob boljšem sodelovanju z Državnim zborom prispeval k sprejemanju boljše zakonodaje.
UMOR ŽUPNIKA S KOPANJA POJASNJEN?
Policijska preiskava o umoru 78-letne-ga župnika Viktorja Pristova s Kopanja je tako rekoč zaključena. Z nožem zabodenega župnika so našli 8. julija popoldne mrtvega v župnišču. Med preiskavo so kriminalisti prišli do podatka, da je takrat iz bližnjega romskega naselja pobegnil 30-letni Tomaž M. iz Ivančne Gorice, ki so ga iskali zaradi več vlomov. Čez čas so ga prijeli, menili pa so, da bi lahko kaj vedel tudi ,o umoru. Tomaža so kot možnega osumljenca izpustili, toda interna skupina izkušenih kriminalistov se je kasneje vrnila prav k njemu in sum zdaj tudi utemeljila. Preiskovalni sodnik mu je odredil pripor.
MARJAN PODOBNIK OBISKAL VATIKAN
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je z družino 17. decembra obiskal Vatikan, kjer ga je po splošni avdienci sprejel papež Janez Pavel II. Podobnik se je papežu zahvalil za vse, kar je v času osamosvajanja in ob obisku Slovenije storil za slovenski narod, ter mu v zahvalo izročil kristalno vazo steklarne Rogaška Slatina ter idrijske čipke.
Po sprejemu pri papežu se je Podobnik srečal tudi s predstavniki vatikanskega državnega tajništva in obiskal radio Vatikan, udeležil slovenske maše za domovino, nato pa še sprejema, ki ga je ob 7. obletnici slovenskega plebiscita pripravil odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu Peter Reberc.
VOLITVE SODNIKOV
Za predsednika vrhovnega sodišča je bil izvoljen Mitja Deisinger. Izid glasovanja v državnem zboru je bil najbrž presenečenje tudi za izvoljenega, saj so ga lani odklonili poslanci iz povsem političnih razlogov, ker je parlamentarna „levica" kljubovala „desnici".
Državni zbor je 16. decembra na predlog predsednika republike Milana Kučana med tremi kandidati za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice potrdil le kandidaturo dr. Antona Pereniča in prof. dr. Boštjana M. Zupančiča. Dr. Peter Jambrek, ki je bil dosedaj član tega sodišča, je za podporo ponovni kandidaturi dobil le glas premalo, in se bo moralo glasovanje ponoviti.
Po svoje se je lanski „primer Deisinger" ponovil z Jambrekovo neizvolitvijo. Tudi Jambrek ni bil izvoljen za člana Evropskega sodšča iz političnih razlogov, saj bi mu nestrokovnost težko očitali. V minulih letih pa so Jambreku očitali preveliko politično gorečnost, udeležbo na protestnem zborovanju v podporo razrešenemu ministru Janši, simpatiziranje s SDS ter celo nekakšno neformalno liderstvo pomladnega bloka.
STALIŠČE SLS
Kot je dejal Marjan Podobnik, predsednik SLS, je stranki žal, da DZ ni sprejel resolucije o obsodbi komunističnega reži-
ma. Stranka podpira sprejem take resolucije, ki bo skladna z ustavo in deklaracijo Sveta Evrope. Če do soglasja strank za tako resolucijo ne bo, pa bo SLS sama pripravila svoj predlog resolucije in skušala najti potrebno večino za njeno podporo.
PRIJATELJI SVOBODNIH PARTIZANOV
V Ljubljani so 20. decembra ustanovili sekcijo Prijatelji svobodnih partizanov, ki bo delovala v okviru Združenja svobodnih partizanov. V sporočilu za javnost piše, da so vanjo vključeni svojci, potomci in pristaši tistih udeležencev osvobodilnega boja, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili boju za svobodo. Kot pravijo, je osnovni namen novoustanovljene sekcije prispevati k osvetlitvi zamolčanih plati polpretekle zgodovine in k uresničitvi narodove sprave.
PREKINJENA STAVKA
Samostojni sindikat kontrolorjev letenja (SSKL) je po doseženem kompromisnem dogovoru s pogajalsko skupino ministrstva za promet 13. decembra prekinil stavko, ki jo je začel skupaj s Sindikatom aeronavtičnih, informacijskih in tehničnih služb - SAITS prejšnji dan. SA1TS s ponujenim ni bil zadovoljen, zato bo stavko nadaljeval. Za ta skrajni ukrep so se odločili zato, ker menijo, da več kot enoletna prizadevanja za ureditev statusnih problemov delavcev v sistemu kontrole letenja niso obrodila nobenih sadov. Zaradi njihove stavke so omejeni nekateri nekomercialni in športni poleti na slovenskih letališčih, še posebej v Portorožu, na Brniku pa poteka promet običajno in nemoteno.
SLOVENSKI SENATOR V ITALIJI
Slovenski časnikar Dimitrij Volčič je novi senator, ki bo prihodnji dve leti predstavljal drugo volilno okrožje v Furlaniji Julijski krajini v rimskem senatu. Volčič, ki je prejel 65,92% vseh glasov, je nastopal za politično koalicijo Oljka. Po smrti senatorja Darka Bratine je v Rimu tako spet slovenski senator, saj je Volčič slovenskega rodu in je v predvolilni kampanji izjavil, da se bo zavzemal za slovensko manjšino v Italiji.
PRORAČUN 98
Ko je srečno državni zbor z veliko zamudo spravil pod streho proračun za leto 1997, je začel razpravo o proračunu '98, kar bo trajalo kakih 100 dni. O predlaganih postavkah je za uvod govoril finančni minister Mitja Gaspari, ki je poudaril, da bo morala država v procesu približevanja EZ sprejeti nekatere tudi neprijetne odločitve, ki so normalne za evropske države, za Slovence pa dokaj nove in neobičajne.
DELO DZ
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel kar osem zakonov iz svežnja varčevalnih ukrepov* ki bodo začeli veljati s 1. januarjem prihodnjega leta. DZ je razpravljal tudi o položaju Slovencev na Hrvaškem in ob tem izrazil začudenje in presenečenje nad spremembo hrvaške ustave, v katere preambuli Slovenci niso več navedeni kot nacionalna manjšina. Zatem je pozval vlado, naj pripravi predlog zakona ali nacionalni program o odnosu RS do Slovencev izven RS in ga čimprej predloži državnemu zboru.
I
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
jš m
Nahajamo se na pragu novega leta, a pogled v bodočnost ni jasen. Leto ki se poslavlja, ni bilo negativno. Prineslo je precej dobrin, gospodarskih in političnih. A država ni našla poti, ki bi jo varno vodila v lepšo bodočnost. In vendar je prav to bistvena postavka vsake vlade, ko prime za krmilo organizirane družbe.
ŠTEVILKE NE LAŽEJO
Če govorimo o pozitivnerm izidu skoraj preteklega leta, moramo ugotoviti da je gospodarstvo zraslo. Tako vsaj trdijo številke in te ne lažejo. Vendar tudi številke niso absolutna vrednota. Važne so tendence, smeri, ki kažejo nadaljnjo pot. Gospodarstvo je do septembra naraslo kar za 8,3%. Vzrok temu je bila močna investicija, ki je narasla za 27,7% in se usmerila zlasti v stroje in gradnjo.
A potem se je vse ustavilo. Supermarketi trdijo, da je novembra prodaja padla kar za 5%. Prav tako je novembra padla za 8,5% prodaja novih avtomobilov. V avtomobilskem sektorju je isti mesec proizvodnja padla za 18,3%, izvozilo pa se je 14,3% manj. Če upoštevamo, da je bil avtomobilski sektor vedno neke vrste barometer gospodarske dejavnosti, postane ta podatek še bolj važen.
Ta proces padanja gospodarske dejavnosti je bil v teku, ko je po svetu odjeknila azijska kriza. Omenili smo že, da je bila Argentina bolj prizadeta zaradi odmeva krize v Braziliji. To pa ni nevarno le glede gospodarskega položaja samega, marveč tudi zaradi socialnega odmeva. Zadnjič smo omenili, da je brezposelnost prepričljivo padla. O tem pa se je še naprej pisalo v tukajšnjih dnevnikih, ker je snov, ki izredno zanima tudi politične kroge tako v vladi kot v opoziciji. Eden izmed konjičkov, ki ga je opozicija jahala med volilno kampanjo, je bila izredno visoka brezposelnost. V to področje je vlada položila mnogo skrbi neposredno pred volitvami.
DELO IN BREZDELJE
Sedaj se stvari nekoliko jasnijo. Ker so bili prvi podatki zelo skopi, je marsikateri opazovalec raziskoval dalje. Številke so neoporečne, ker izhajajo iz uradnega raziskovalnega inštituta; a so tudi zgovorne, ker kažejo, kako se je celoten razvoj izpeljal. Med majem in oktobrom letošnjega leta je vlada organizirala 270 tisoč novih delovnih mest. S tem, in pa delovnimi mesti ki so nastali na industrijskem pdročju, je brezposelnost padla s prejšnjih 17% na sedanjih 13,7%.
Izmed vseh novih mest pa jih je kar 80% začasnih. To so večinoma uradne službe, za katere delavci včasih prejemajo plačo, ki dosega 350 pesov, včasih pa kar neke vrste „podporo", ki se suče od 100 pesov do omenjenih 350. Po uradnih podatkih je bilo meseca oktobra kar pol milijona ljudi zaposlenih v takih službah. Če ne bi bilo tega vladnega posega, bi se tudi oktobra brezposelnost obdržala na omenjenih 17%.
Ni težko sklepati, da je bil ta porast državnih „služb" brezupen napor vlade, da bi zmanjšala število brezposelnih in si tako zagotovila nekoliko boljši uspeh na volitvah. Po rezultatih volitev je sklepati, da napor ni rodil zaželenega sadu.
Seveda, sedaj se ob tem poraja vrsta vprašanj. Prvo je, kakšno je realno stanje zaposlenosti v državi. Treba bo počakati vsaj do polovite prihodnjega leta, ko bo gospodarstvo v normalnem teku, ne bo volitev na obzorju in bodo podatki bolj točni. In vendar je to vprašanje bistveno za načrtovanje vsake resne politike delovnih mest. Drugo vprašanje je, kaj ti zaposle-
ni" sploh opravljajo na svojih delovnih mestih. Nedoumno je namreč, da bi kdo resno delal za 100 pesov mesečno, ko dejansko velik del te vsote lahko zapravi za vožnjo in malenkostno prehrano na delu. Resno lahko domnevamo, da so vsa ta nižje plačana „delovna mesta" bile enostavna subvencija, ne pa plača za kako opravljeno delo. Tretje vprašanje pa je,12 katerih fondov je prihajal in še prihaja ta denar in kako to, da gospodarski minister, j ki tako pazi na vsak peso, ni na kak način j preprečil tega, ki gotovo povzroča precejšnjo krvavitev državnih fondov.
Še zadnji komentar ob tem: res je p°' trebno, da se nižjim slojem in najbolj revnim na nek način pomaga. A najboljša pomoč je prav organiziranje gospodarstva na tak način, da bo razmah sam ustvaril zadovoljivo število delovnih mest. Ostale mu sicer lahko pripomore nek sociala1 , varstveni sistem. A rožno pobarvati sivo | stvarnost v volilne namene ni samo neetič- j no, marveč tudi nevarno. Ta gradnja pote mkinovih vasi na delavskem področju ustvarja lažen up izboljšanja, ki ustvari še hujše nezadovoljstvo potem, ko se resni® pokaže v vsej kruti sivini.
Prav tako niso pozitivne vladne napovedi lepše bodočnosti. Gospodarski minister Roque Fernandez je v začetku mese ca dejal, da bo gpspodarstvo v prihodnjem letu naraslo za 6%. Sedaj pa je bilo objavljeno posebno poročilo Mednarodnega denarnega fonda, kjer ta ustanova napoveduje padec proizvodnje. Trdi, da bo leta 1998 celotno gospodarstvo latinske Amerike zraslo kvečjemu 3,5%. A tudi ta številka je pogojna, ker odvisi od končne rešitve azijske krize. Tej pa zaenkrat ni videti pravega konca.
RAZLIČNE CENE
Še hiter pogled na politični oder. Te dni je Vrhovno sodišče potrdilo vladne postopke za privatizacijo letališč. S tem je nastal nov škandal in najvišji sodni organ v državi je plačal visoko ceno v javni kredibilnosti. Nihče verjame, da je neodvisen od vladnih diktatov. Omenjena privatizacija je doslej doživela vrsto sodnijskih obsodb, vsi smo pa vedeli, da bo vladna pozicija zmagala s pet glasov proti štirim, ko bo zadeva prišla pred vrhovno sodišče-Tako je namreč tam razmerje v med vladnimi prijatelji in nasprotniki.
Odmev v javnosti na to razsodbo je tjj* zelo negativen. Opozicija je takoj izrazila* da bo celoten postopek preiskala in razveljavila, čim pride na oblast. Obenem Je začela študije, če bi se dalo naperiti politično sodbo proti tistim članom vrhovnega sodišče, ki so volili za vlado. Vse to je seveda brez praktičnega pomena. Privatizacija gre mirno naprej. A politična cena za vlado je visoka in taki računi se ponavadi predstavijo na naslednjih volitvah. Menem pa izgleda, da se tega predmeta ne more naučiti.
Nasprotno skuša imeti čistejše računa guverner Duhalde. Izvedel je prav' kirurški poseg v provincijski policiji, ki je na izredno slabem glasu. Postavil ji r civilno vodstvo. Poteza je tvegana. Duhalde je zagrozil, da kdor se ne strinja s tem* bo enostavno vržen iz službe. Guverner ve, da se v tej ureditvi odigrava velik del njegovih predsedniških izgledov. Zaveda se tudi, da nima veliko časa. Sedaj skuša odstraniti vsaj enega izmed notranjih tekmecev. V njegovi povezavi je bivši guverner in sedanji senator Reutemann zasedel mesto podpredsednika Kongresa pertoiiis-tične stranke, ki mu predseduje Duhalde-Bo ista formula vpeljana tudi v predsedniški tekmi?
DR. ANTON NOVAČAN - TRST 1948
PETI EVANGELIJ
DRUGI SPEV: BETLEHEM
V Sloveniji 833 medijev
Augustus, rimski cesar, ukazuje: »/Ljudi preštejte! Sleherni se vpiše naj pri županu! Kdor je šel od hiše, naj brez odlašanja domov potuje!"
Ko v Nazaretu se o tem začuje, tesar prestrašen roso s čela briše, kar mora se zgoditi in kar ni še, utegne biti prej ko se obuje.
Nasloni se Marija mu na rame, lepo ga prosi, naj jo sabo vzame, bi šla v Jeruzalem, da vidi svoje.
Se brani Jožef, vendarle prikima 'n ker je takšna in v decembru zima, svetuje toplo oblačilo dvoje.
Ko prideta na noč do Betlehema,
So v mestecu velike trume zbrane, povsod šotori, ognji, karavane,
Povsod je tesno tretjemu med dvema.
k kotla enega jih sto zajema,
2a novce ni dobiti tople hrane, ne prenočišča, ceste so postlane, na vsakem oglu nekdo truden drema.
Dež, burja, slabo vreme je prignalo pastirjem s pašnikov nocoj živino v prostorno in obokano voltlino pod starodavno betlehemsko skalo.
Ko po večerji počebljajo malo, pripelje skozi mračno odprtino starejši mož zavito v raševino visoko na osličku ženo zalo.
In vsi na mah vedo, kaj se dogaja, podvizajo pastirji se okorno, da materi napravijo ležišče.
Trenutek že in dete se poraja, napolni jok njegov pečino borno, pastirčki pa zanetijo ognjišče.
Svetloba rase, detece iskaje, pastirjev gruča v jamo se primaje, pijo iz vrčev in se veselijo, o nenavadni zvezdi govorijo.
Da je velika, svetla ladja da je in okence ima, čez nje ograje, da angeli na zemljo mir škropijo, o detetu pojo in ga častijo.
Tesar zavzdihne: „V mojem rojstnem kraju „To dete v jaslih bo upornik pravi!" 1 tople lučke, strehe ne za naju,	pove pastir postaren in dostavi,
poiščimo votlino Davidovo."
Marija v gneči skoro omedleva,
0r> se prebija poln strahu in gneva, zvesto ger oslek za roko njegovo.
da zdaj začenjajo se nove dobe.
Saj Bog sam rojstvo deteta obhaja s tem znamenjem, zato nocoj ni kraja, kjer ne bi videli časti njegove.
V slovenskem medijskem prostoru deluje 833 tiskanih in radiodifuznih medijev in sicer 749 tiskanih medijev, 68 radijskih programov, 42 televizijskih programov in 3 elektronski mediji, je ob predstavitvi pregleda medijev v Sloveniji, zbranim v publikaciji Mediana - slovenski tiskani mediji, radijski in televizijski programi dejala direktorica Inštituta za raziskovanje medijev Janja Božič Marolt. Ob tem je dodala, da je omenjenemu številu potrebno prišteti še 29 slovenskih medijev, ki delujejo v tujini. To je že druga preglednica medijev omenjenega inštituta, lani so namreč izdali prvo, ki pa je obsegala le tiskane medije.
Glede na to, da se omenjeni inštitut pri svojem delu velikokrat srečuje s potrebo po takšnem gradivu, nobena izmed državnih institucij pa podobne evidence medijev doslej ni izdelala, se je inštitut odločili, da jo izdela sam.
Letos so tako zabeležili 749 tiskanih medijev (lani jih je bilo evidentiranih 656), in sicer je letos začelo na novo delovati 42 tiskanih medijev, zaznali pa so tudi 92 tiskanih medijev, ki so s svojim delovanjem začeli že pred letošnjim letom, vendar doslej v okviru Mediane niso bili zabeleženi. Maroltova je ob tem še dodala, da je zaradi takšnih in drugačnih razlogov letos „ugasnilo" 42 tiskanih medijev. Izmed 749 tiskanih medijev je več kot 470 javnih glasil. Največ, in sicer 171 je časopisov podjetij, združenj, društev in strank, sledijo pa jim strokovni časopisi (103), lokalni oz. regionalni časopisi (62), časopisi s področja gospodarstva, financ in podjetništva (52), razvedrila in enigmatike (48), splošnih interesov in aktualnih dogodkov (41), izobraževanja (38), kulture (33), religije in duhovne kulture (30). 28 pa je
časopisov za Slovence po svetu.
Glede na periodiko izhajanja največ tiskanih medijev, in sicer 200, izhaja enkrat mesečno; glede na naklado več kot 70 odstotkov medijev izhaja v nakladi do 10.000 izvodov, 15 odstotkov pa v nakladi med 10.000 - 20.000 izvodov. Glede na povprečno največjo naklado je med dnevniki na čelu Delo, med dvotedniki Salomonov oglasnik, med tedniki Vikend magazin, med štirinajstdnevniki Lady in med mesečniki Slovenski delničar. Glede na ceno tiskanih medijev se jih več kot 100 razdeljuje brezplačno, največ tiskanih medijev (približno 200) pa stanejo med 50 do 500 tolarjev, 16 tiskanih medijev pa je takih, ki stanejo nad 30.000 tolarjev.
Izmed 68 radijskih programov jih je 37 komercialnih, 21 lokalnih oz. regionalnih, nekomercialnih programov ter 10 javnih radijskih programov. V Sloveniji se proizvede 32 minut radijskih programov na 1000 prebivalcev in 10 minut televizijskih programov na 1000 prebivalcev. V Sloveniji se dnevno v povprečju predvaja 61.320 minut radijskega programa ter 18.460 minut televizijskega programa.
Izmed televizijskih programov pa je največ in sicer 22 kabelskih televizijskih programov, 18 je komercialnih/nekomer-cialnih televizijskih pogramov, 3 pa so javni televizijski programi.
Pri pripravi publikacije se je Mediana opirala na svoja gradiva kot tudi na dokumentacijo ministrstva za kulturo, ministrstva za zunanje zadeve, Narodne in univerzitetne knjižnice, Urada za informiranje, Sveta za radiodifuzijo ipd. Podatki so bili zbrani na podlagi enotnega vprašalnika, ki so ga poslali 1145 slovenskim medijskim hišam in drugim izdajateljem medijev.
Po STA
DR. ANDREJ BAJUK
(5)
Slovenija v evropskih integracijskih tokovih
Pokazalo se je, kako je v šolskem siste-mu komunističnih držav prevladoval učni Slsfem, ki je temeljil na učenju dejstev in na zahtevi po poznavanju osnovnih zako-nit°sti, ni pa pripravljal otroke za prevzetje osebne iniciative, potrebne za so-anje z življenjskimi izzivi na profesio-. lnem in tudi vseh ostalih področjih, saj Je sistem temeljil na že zdavnaj prej planili11' er*označni prihodnosti. Osebna inicia-a in odgovornost nista bili le odvečni; 1' sta nezaželeni.
Tak šolski sistem je seveda povsem n.eprimeren za nove izzive, ki jih prinašajo o °oalizacija, vse večja konkurenca na Področjih ter po propadu komuniz-*j'a tudi vzpostavljajoča se vse bolj odprta ružba. Že sami podatki te raziskave ejo, da se države z demokratično tradi-1° tako na političnem kot tudi na gospo-fskem področju zavedejo teh zahtev in primerno tudi oblikujejo svoj vzgoj-no->zobraževalni sistem.
Sloveniji je potrebno, da se s tem ; v Posebno soočimo in tudi povsem
lasno
]•» zavedamo, da mora v novih oko-žo,'na*/ v katerih živimo, naša sodobna a pripraviti posameznika za življenje v gačni družbeni ureditvi, ki temelji na r^znavanju svobode; za življenje, v kate-i ,Ve'‘ko sprememb in negotovosti, tako ^ *ZZ’V0V 'n priložnosti. Pripraviti °- ,^a bodo v življenju znali sprejemati Vs P itve na profesionalnem in tudi na za 0sta'*b področjih, da jim privzgoji 23 Zgovornosti za iskanje rešitev in ritično mišljenje. Pripraviti jih torej
mora za njihovo lastno življenje v poklicu, a tudi za življenje v družbi, v narodni skupnosti, za katero je vsakdo odgovoren. V svetu, v katerem bodo živeli naši otroci, v svetu integracijskih procesov, ki ustvarjajo socialne napetosti in ogrožajo socialno kohezijo ter pretijo s socialno dezintegracijo vpričo poostrene neenakosti, pa najmanj potrebujemo generacijo individualističnih prvakov brez čuta vzajemnosti, ki je ena od najbolj pomembnih vrlin za življenje v skupnosti. Veljajo danes besede, ki jih je zapisal Slovencem dr. Ivan Ahčin v prvih letih življenja v izseljenstvu v Argentini: „Ustvarjati moramo tako vzdušje, da ljudje ne bodo imeli naravne medsebojne povezanosti za usodno breme, temveč da bo zavest medsebojne odvisnosti postala osnova za namerno ravnanje." Slovenci v Argentini so dosegli vse to, kar danes očudujemo, ker so resnično gradili v takem vzdušju. Te vrline so potrebne tudi zato, ker nam bodo le te pomagala zgraditi državo, ki bo primerna, da nam bo služila v novih slovenskih in tudi svetovnih razmerah.
To pa še ni vse. Šola mora otroka usposobiti ne le za njegovo lastno življenje in življenje v narodni družbi, temveč tudi v svoji državi. Po tisočletju našega obstoja živimo v samostojni državi, v katero uvajamo demokracijo. V njej je državljanstvo temeljna posest vseh njenih članov; državljanstvo temelji na zavesti, da je državljan osnovni nosilec suverenosti, da torej oblast izhaja od ljudi. Ta dejstva so v popolnem nasprotju s preteklo družbeno
stvarnostjo, v kateri so bili Slovenci vzgajani. Temeljna naloga slovenske šole je zato tudi priprava ljudi na nove razmere, državljanske vzgoja. Ta mora otrokom privzgojiti državljanske vrline: zavest, da izhaja oblast od ljudi in da se morajo zato ljudje zanimati za javne zadeve in pri njih sodelovati, zavest, da je vsakdo odgovoren za družbo in državo, v kateri živi, ter tudi državljanski pogum, ki je potreben za dejansko sprejetje dejstva, da je v demokraciji državljan tudi pristojen za upravljanje zadev skupnega pomena, da je poklican, da soustvarja življenje družbe spoštujoč temeljne vrednote demokracije.
Končno pa preglejmo še tretji primer področja, na katerem bi morali prednostno izvesti temeljiti pregled državne dejavnosti in zasnovati drugačno smer: ustvarjanje novih možnosti na gospodarskem področju. Vzemimo konkretni primer malega gospodarstva. Preverljive izkušnje iz celega sveta nas učijo, da so trajna rast gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest ter upeljava tehnološkega napredka odvisni od krepkega malega gospodarstva, od hitro rastočih novih malih podjetij, katerih fleksibilnost jim omogoča hitro prilagajanje izzivom nacionalnih in mednarodnih trgov. To je področje, na katerem se prepletajo socialni in produktivni cilji neke določene družbe, in v tem smislu je tu najti najbolj razodevajoče pokazatelje, komu resnično služi celotni sistem. Veliko govorimo in slišimo o „socialni in tržni ekonomiji", a malokdaj se pa zavedamo, da se »socialnost" določenega gospodarstva ne meri po proporciji mladih upokojencev, marveč po možnostih, ki jih končno utegne ustvariti svojim lastnim ljudem. Konkurenčnost v tržnem gospodarstvu zahteva svobodno, neovirano zasebno iniciativo. Socialna kohezija pa neizogibno zahteva, da se ustvarjajo čim večje možnosti vsem članom družbe. Zato si marsik-
je prizadevajo, posebno pa v najbolj razvitih deželah, da poleg ustreznega pravnega ter regulacijskega okolja ustvarijo čimbolj učinkovite pogoje in vedno bolj odprte možnosti za njihov razcvet, in to sicer na dveh specifičnih področjih: s tem, da po eni strani organizirajo in spodbujajo primerno ponudbo vseh vrst nefinančnih storitev, vključno svetovanje in izobraževanje, ter omogočajo njihov dostop na nacionalne in mednarodne trge. Po drugi strani pa ustvarjajo pogoje za čim lažji dostop teh podjetij do ustreznih finančnih sredstev, kar pa končno ni nobena strokovna skrivnost: socialna in tržna ekonomija ne more napredovati brez ustreznega finančnega sistema.
Kaj pa pri nas? Po lastni oceni nove vladne strategije je delež malih podjetij na Slovenskem bistveno premajhen, ko ga primerjamo z deležem takih podjetij v razvitih gospodarstvih na svetu. Ocena ne bi mogla biti drugačna, ker v deželah OECD delovna mesta v malem in srednjem gospodarstvu predstavljajo od 60 do 70 procentov celotne zaposlenosti, dočim je v Sloveniji z nejasno definicijo, v kateri so baje tudi vključeni kmetje in samozaposleni obrtniki, ta proporcija nekje nad 20%. Čeprav je po poročilih v medijih lani nekaj tednov pred volitvami baje priromal v Državni zbor osnutek novega zakona za urejanje malega gospodarstva v Sloveniji, je to področje, na katerem je še vedno veljaven zakon, ki je bil sprejet leta 1988. Med tem smo imeli Sklad za razvoj malega gospodarstva, ki je postal na Slovenskem bolj znan po škandalih kot po svoji poslovni učinkovitosti, ne da bi do sedaj javnost vedela za končno rešitev kake kazenske ovadbe. Torej, še vedno imamo zakon iz obdobja, ki je bilo zaznamovano - milo rečeno - po omejeni tolerantnosti do zasebne iniciative.
Nadaljevanje prihodnjič
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere...
Vesele praznike! Srečno novo leto! želi
TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A. PENTATEX S.R.L.
- 85 letnik
mobranec na Gorenjskem. Poročen je bil z že pokojno Ančko Jeretina iz Rafolč. V družini je zraslo sedem otrok, ki imajo danes lastne družine, tako da ima danes gospod Luka 18 vnukov in 3 pravnuke. Maja leta 1945 je z družino začel težko pot begunstva in izseljenstva. Po Vetrinju je najprej živel v taborišču Peggez pri Lienzu in nato v Spittalu. V Argentino pa je dospel 27. oktobra 1948 z ameriško ladjo General Stuart Heinzelmann, ki je pripeljala iz Genove nad 800 slovenskih beguncev iz Avstrije.
V Argentini se je naselil, kot mnogi potniki omenjene ladje, v Mendozi. Lahko se reče, da od prvega dne, ko je prišel v Mendozo, ni nič manj skrbel za skupno življenje kot za preživetje in vzdrževanje lastne družine. Bil je ustanovni član pevskega zbora, ki je nastopil že za božič leta 1948. Pri pevskem zboru vztraja kot zgleden član še danes po skoro petdestih letih.
Bil je tudi ustanovni član Društva Slovencev v Mendozi in skozi osem poslovnih dob tudi predsednik Društva in sicer leta 1953, 1954,1955,1960,1961,1963,1968 in 1969.
Prva leta je služboval pri provincialni direkciji parkov kot zidar v posebni slovenski delovni skupini z drugimi rojaki. Kmalu pa se je postavil na samostojne noge in z tremi družabniki, Pavlom Bož-narjem, Rudolfom Hirscheggerjem in Mirkom Šmonom ustanovil keramično podjetje CACES. Ti družabniki so kmalu poskrbeli za nakup stavbe na ulici Urquiza 335 za Slovenski dom v Mendozi, da je naša skupnost prišla do lastnega sedeža za razvoj skupnega življenja. Ta ukrep je poleg organizacijskega dela v Društvu in vztrajnega pevskega udejstvovanja gotovo najvažnejša zasluga Luke Grintala za našo slovensko skupnost, za katero mu bomo venomer iz srca hvaležni.
Demokracija
Enotna lista iz Celovca, ki predstavlja demokratične Slovence na Koroškem, je 19. decembra v odprtem pismu slovenski vladi zapisala, da toplo pozdravlja besede o volitvah za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev, ki jih je podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik izrekel na sprejemu predstavnikov narodne skupnosti v prostorih generalnega konzulata Slovenije v Celovcu.
Enotna lista bo z veseljem sodelovala pri pripravah in izvedbi volitev za skupno zastopstvo koroških Slovencev, kot je že sodelovala v pripravah na volitve Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev.
Enotna lista je prepričana, da je dosedanje dvotirno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem le tej že povzročilo veliko škode in da oblika organi-
fMMsra ir iii»iir»8w>tfnr '***£
Ni čuda, da je praznovanje 85. letnice pritegnilo tako široko družbo in poteklo s takim veseljem in navdušenjem. Prvo je bil v dvorani izvrstni nastop pevskega zbora iz Domžal, ki je mala domovina našega slavljenca, in se je zato počutil še posebej počaščenega. Nato pa je sledila skupna večerja, pri kateri so jubilanta pozdravili razni govorniki: v imenu men-doškega pevskega zbora Miha Bajda, za Društvo Slovencev v Mendozi Stane Grebenc, v imenu matičnega društva Zedinjena Slovenija v Buenos Airesu Tone Mize-rit, nato še zastopnik Domžalskega pevskega zbora in slednjič kot zastopnik družine dr. Andrej Bajuk.
Tako uglednemu in zaslužnemu članu naše skupnosti želimo, da bi mu Vsemogočni dodelil še mnogo zdravih in srečnih let med nami. Naš list, katerega zvest naročnik je že dolgo vrsto let, pa mu tudi iskreno čestita k lepemu jubileju.
na Koroškem
Luka Grintal
V soboto 22. novembra se je zbrala vsa slovenska srenja v Mendozi za praznovanje slavja 85. letnice nastarejšega naših očakov Luke Grintala, po naključju z navzočnostjo pevskega zbora iz njegove domače fare, namreč Domžalčanov. Praznovanje je bilo prestavljeno, da je lahko bila navzoča njegova hčerka Katica, poročena z Andrejem Bajukom, ki je izrecno za to priložnost pripotovala z možem iz Pariza. Pa je datum sovpadel z gostovanjem domžalskega pevskega zbora pri nas, kar je slavje le sijajno ozaljšalo.
Luka Grintal je bil rojen 10. oktobra 1912 v Vrhovljah, Lukovica pri Domžalah. Starša sta bila posestnika in kmetovalca. Oče Damjan je bil lovec v občini Rafolče in Lukovici, lovski tradiciji je po očetu z velikim ponosom tudi sledil naš slavljenec. Mati pa je bila Apolonija Bernot.
Šolal se je v domači fari na Brdu in tam bil član župnijskega cerkvenega pevskega zbora in med drugo svetovno vojno do-
ziranosti narodne skupnosti ne ustreza volji večine. Menijo, da bi skupno demokratično zastopstvo šele omogočilo dejansko pluralnost koroških Slovencev, saj bi se vanj lahko vključile vse različne | struje narodne skupnosti. Po oceni Enotne liste pri različnih gledanjih na temeljna vprašanja ne pomaga noben koordijacijski odbor, pomagajo pa demokratične volitve' Na koncu je Enotna lista še zavrnila napade na državno sekretarko Mihaelo Logar ter gen. konzula Jožeta Jeraja w zapisala, da ceni njuna prizadevanja za celotno narodno skupnost na Koroškem- | Zveza slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem, ki je levičarsko usmerjena, je pa v odprtem pismu slovenski vladi izra-zila protest zaradi istih izjav.
Take izjave so po mnenju ZSO „nedo-pustno vmešavanje,, v način organiziranosti manjšine in v nasprotju z načeli spoštovanja manjšine kot subjekta. ZSO je ob tem opozorila tudi na Podobnikovo iz-javo, da bo Slovenija glede financiranja organizacij 'naredila red', ki ga prej ni bilo-ZSO se je vedno zavzemala samo z2 koordinacijski odbor med obema krovnima političnima organizacijama na Koroškem, ki naj bi deloval izključno pod enakopravnimi pogoji med dvema politični' ma opcijama znotraj narodne skupnosti-Za levičarsko ZSO je to razumljivo, ker je v veliki manjšini in zato nikoli ni hotela potrditi svojega predstavništva s kakšnimi notranjimi volitvami, poleg tega pa se zavzema, da se Slovenci vključijo v avstrij' ske stranke, seveda levičarske.
In seveda v Sloveniji je Združena lista takoj podprla to stališče, kajti bivši komunisti vedo, da v kakih demokratičnih voli' tvah med slovenskimi Korošci ne bodo. dobili skoraj nič glasov, sedaj pa lahko i zahtevajo polovico vsega, kar pride iz Slovenije, to je predvsem denar.
MILOSTI GOSPODOVEGA R IN VELIKO SREČE V NO
ZELI VSEM ROJAKOM
W	ilM1 m Hi
ZEDINJEN
Nebeški blagoslov naj spremlja vse rojake — doma in po svetu za praznike Gospodovega rojstzm in v novem letu! Zveza slovenskih mater in žena
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
mm
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem v Argentini
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
„Noč se spušča v Betlehem, vsi ljudje počivajo.
Jožef in Marija pa na vrata trkata in prosita usmiljenja."
Ko boš zaslišal, da svetonočni Gost trka na vrata tvojega srca, mu odpri. Daj Mu priložnost, da vstopi v tvoje življenje, v tvojo družino, da se zopet rodi med nami, da nas bo lahko blagoslavljal tudi v letu 1998.
mm mmm
.
_ __
■' V	'■	A,
želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 1998
Kot vsako leto, vas ponovno pričakujemo 31. decembra, da skupno preživimo Silvestrov večer. Na svidenje!
Tiha noč, Sveta noč!
Ušla je vsem pomoč * nebnih nad soncem bleščečih višav.
rišel v dolino je solz in težav Božji učlovečeni Sin.
Narodna
ff-e -š-v :.
Vsem članom, prijateljem
in dobrotnikom
želi v teh božičnih praznikih
blagoslova,
v letu 1.998
pa obilo uspehov, zdravja in sreče
SLOMŠKOV DOM
Vesele in blagoslovljene božične praznike in sreče polno novo leto želi vsem članom, prijateljem in znancem
MM	"v.	V
NAŠ DOM - SAN JUSTO
Na božični dan po slovenski maši lepo vabi k praznovanju slovenskega božiča.
blagoslovljen božič in uspešno novo leto 1998 želijo vsem članom in prijateljem
Slovenski krščanski demokrati v Argentini
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Argentini
vošči vsem slovenskim rojakom v Argentini, Urugvaju in Čilu vesele božične praznike, lepo praznovanje slovenskega državnega praznika Dneva samostojnosti dne 26. decembra in vse dobro v novem letu 1998.
v
prof. dr. Janez Žgajnar
veleposlanik
P imenu Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana
in v svojem imenu želiva vsem rojakom iz Velikega Buenos Airesa, Bariloč, Mendoze in Miramara blagoslovljene božične praznike ter zdravo in srečno Novo leto 1998.
Predsednik Mestnega sveta MOL Dimitrij Kovačič
Sekretar Mestnega sveta MOL mag. Milan Zver
Božičnega veselja
m sreče v novem letu 1998 vam želi
Standmetal s.a.
————————i——
ENTRE RIOS 3763
SAN JUSTO
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom v Argentini in drugod po svetu
OBLAK
B ii R T u ras]
OBLAK HNOS. S.A. - ALMAFUERTE 3868 (1754) SAN JUSTO - BUENOS AIRES Telefonos: 482-0660 (LINEAS ROTATIVAS) - Fax: (541) 441-4454
Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 1998 vsem
Slovencem po svetu želi
inie^pnccvD
HERMAN ZUPAN Division envases PAPELERA DEL SUR Division cartulinas
rs>r,i western
SVOBODNA SLOVENIJA
mmmmmmmmmmmmmmmnmmKmmmmmmimmimimmimmmmmimmiim
Kreditna zadruga SLOGA in MUTUAL SLOGA
želita vsem svojim članom pa tudi vsem svojim prijateljem in rojakom v Argentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini srečne in blagoslovljene božične praznike ter miru, zdravja in veliko uspehov v letu 1998!
Obilo božjega blagoslova in miru v božičnih praznikih ter mnogo zadovoljstva, zdravja in napredka v novem letu
voščita
Marian in Helena Loboda
ZAVAROVANJA
Sarmiento 385 - 1. nadstr. - Pis. 10 Capital Federal Tel. 325- 2127
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakor
dr. Andrei Fink
m
m	'i
ODVETNIK — URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENŠČINO
Civilne, kazenske, trgovske zadeve. Delovna razmerja. Posvetovanja. Zapuščine
Larrea 929 - PB "A" - Tel. 961-2163 - (1117) Capital Federal
Ponedeljek, sreda in četrtek od 16. do 20. ure.
Božičnega veselja in sreče v novem letu 1998 voščijo
Janez Jakoš in sinovi
Rivadavia 13410, Colon 17, Pizzurno 554 (1704) Ramos Mejia
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1998 želi vsem rojakom
BAJDA s.r.i.
parketi
Laguna 383 - (1407) Capital Federal - Tel./Fax: 671-2494; MENDOZA
Božičnega miru v dušah rojakov, blagoslova in uspehov polno leto 1998	
Stavbno mizarstvo “L	IPA”
brata POTOČNIK	
Laprida 4772 - Tel. 653-7793/8234	
Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi
r. Katica Cukiati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure
Blagoslovljen božič in veliko sreče v novem letu 1998 vam želi
HOSTERIA ALPINA
ter vam nudi prijetne počitnice na morju Pričakujejo vas ’
Zlata Bat de Gremes in družina
Rezerve v Buenos Airesu: Telefaks 791-9697/6785 Calle 307 No. 609 (7165) Villa Gessell - Tel 0255-58066
Blagoslovljen božič in srečno novo leto 1998 želi
dr. Liliana Kožar
odvetnica
Bogota 3099 2. B - torek in petek 16 -20; tel. 613-1300
Blagoslovjene božične praznike in srečno novo leto želi
J _
^	dr. Franc Knavs,
dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs
Tucuman 1455 - 9. nadstr. E in F tel. 476-4435
I
Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 1998 prinese vsem Slovencem doma in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje.
Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda.
To so moje želje in voščila vsem rojakom -Slovencem!
Vinko Levstik
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALACE HOTEL je v samem središču Gorice, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, konferenčno dvorano za 100 oseb in manjšo za 30 - 40 oseb. Moderno opremljen, 75 sob ali ca. 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec £a lase, mini bar, telefon in televizijski sprejemnik, zavarovan parkirni prostor.
Naslov: Palace Hotel, Corso Italia 63 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. (00-39-481) 82166, fax (00-39-481) 31658
HOTEL EMONA, 2. kategorije je v zgodovinskem središču Rima. Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon, mini bar ter ogrevalne naprave pozimi, poleti pa hladilne. Hotelsko osebje je slovensko; poskrbelo bo za vaše dobro počutje. Hotel ima tudi lastni avtopark.
Pokličite nas po telefonu: (00-39-6) 702-7911 ali 702-7827, fax (00-39-6) 702-8787 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23 - 00185 ROMA
V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust. Pričakujemo vas!
Proslavitev župana Ivana Hribarja
V Turjaški palači, matični hiši Mestnega muzeja Ljubljana, so 18. decembra odprli razstavo Hotno sum..., Ivan Hribar in njegova Ljubljana. Z njo je po eni strani predstavljeno prelomno obdobje v zgodovini Slovencev ter njihovega političnega, gospodarskega in kulturnega središča Ljubljane, po drugi pa je razstava - spomin, ki ga mesto dolguje »najboljšemu" ljubljanskemu županu.
Hribar je namreč konec prejšnjega stoletja in v začetku tega podal slovenski pečat mestu Ljubljana. V tistih časih je Ljubljana dobila slovensko šolstvo, plinarno, elektrarno, vodovod, kanalizacijo, urejen promet, slovenske ulične napise, uni-verzo, svojo za tiste čase veličastno podobo in živela pod vplivom takratnega župana Ivana Hribarja, (1851-1941), ki je bil
ljubljanski župan med letoma 1896 ^ 1910. Mestni muzej je ob razstavi izO* dve publikaciji - katalog in zbornik; pr' prinaša 17 znanstvenih razprav, ki osve11' jujejo velik del zgodovinskega razvoja Lju bljane tistega časa, v drugem pa so objav’ jeni spomini Hribarjeve hčere dr. Zlate Hribar, Hribarjev grafološki portret, ki $ je pripravil že pokojni prof. dr. Ant011 Trstenjak, županov življenjepis, podatki ° razstavi in popis gradiva.
LJUBLJANA - Direktor košarkarske# kluba Union Olimpija Lorbek je ozn*1^ ljubiteljem košarke, da je delo Uni°,lJ Olimpije zdaj moč spremljati tudi na str9 neh svetovnega omrežja internet prek ^ lova http://www.union.olimpija.coff>-
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Slovenska kmetija razpolaga v povprečju s tri do štirimi hektarji zemlje, za konkurenčen nastop na trgu Ev-ropske zveze pa bi morala imeti vsaj 30 do 40 hektarjev primernih kmetijskih površin. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki 1Ir>a v lasti četrtino vseh zemljišč v državi, nai bi zato pred vključitvijo Slovenije v EZ omogočil povečanje kmetijskih zemljišč 2lasti perspektivnim kmetijam. Pomemb-no vlogo naj bi pri tem poleg Zadružne Slovenije (ZZS) imele še zadruge in Kmetijsko svetovalna služba. V ZZS v sto zadrugah po vsej državi združuje približ-n° 23.000 članov, ima prek 4500 redno ^poslenih ter skoraj 500 trgovin.
LJUBLJANA - Termoelektrana toplar-J'4 Ljubljana gradi v Mostah v neposredni »zini elektrarniškega poslopja zbiralnik ogrevane vode. Naložba je namenjena bolj učinkovitemu in okolju prijaznejšemu de-°vanju ljubljanske toplarne. Izboljšala pa °0 tudi učinkovitost pridobivanja električ-ne energije, ki ne bo več odvisno od Porabe ogrevne toplote, temveč se bo anko prilagajalo zahtevam elektroenergetskega sistema Slovenije. Zbiralnik so1 P°skusno polnili v prvih dneh detembra, obratovati pa bo začel marca prihodnje leto.
LAŠKO - Čeprav poraba piva v Slovenj1 stagnira, Pivovarna Laško končuje leto ' zelo uspešno, saj bodo letos povečali Prodajo za tri odstotke, na predvidoma '1? milijona hektolitrov piva. Od tega je odstotkov namenjenih za izvoz, s pi-Vorn, ki ga prodajo doma, pa jim je letos UsPelo ponovno prevzeti prevladujoči trž-f1 delež. Medtem ko je laška pivovarna v tu 1993 na slovenskem trgu obvladovala ^'Odstotni tržni delež, se je ta letos povz-Pel na 53,7 odstotka.
LJUBLJANA - Uredništvo literature je predstavilo prve štiri knjige Velike-S® splošnega leksikona (VSL) - od A do ^arg; uredništvo DZS pod vodstvom arije Javornik je za njegov temelj izbralo ^jnovejši Knaurov univerzalni leksikon, ^jboljši na nemškem jezikovnem po-[°eiu, ga v približno petini gradiva očis-1 Pretiranih podrobnosti in mu s pomočjo 200 slovenskih strokovnjakov z Vseh področij dodalo za slovenskega bral-Porriemben delež. Novi leksikon bo kot , °ta osmih knjig vseboval več kot •000 gesel z vseh področij človeškega ye,)a' razčlenjenih na 160 „poglavij".
L je namenjen laičnemu bralcu, ki išče j' 0 informacijo o pojmu, dogodku ali 1 , . o^ju. V knjigarnah bo prva polovica kona stala 52.180 tolarjev, na .^^®LJANA - Podjetje Elektro Ljublja-)e na časnikarski konferenci predstavilo °vesnost ob 100-letnici Mestne elektrar-f^bljanske (MEL) oz. 100-letnici elektri-acije v Ljubljani ter načrte v zvezi z s n°Vo tega objekta, ki je že od leta 1988 ^Porneniško zaščiten. Elektrarna, ki sodi v Vrh tehniške kulturne dediščine v °veniji/ je začela proizvajati elektriko 1.
Hrit,3^3 V ^aSU žuPanovania iyana v Mubljana - Mestni svet Ljubljane je
P'sniu direktorju javnega zavoda Tivoli Pisal, da naj bi koncert beograjske sku-,j *?e Libija Čorba v Hali Tivoli glede na jeJS,V°' c'a )e voditelj skupine Bora Djord-in 1 v zadnjih letih javno blatil, Slovenijo nij .ne Prebivalce, pomenil hudo po-^ anje slovenske države in naroda. Ker je je /j* bivoli last mestne občine Ljubljana in li ,.	ustanovitelj javnega zavoda Tivo-
iav *	uPravl)a' rnestni svet vodstvo
I p e8a zavoda Tivoli poziva, da se ne-^ i koncert ne izvede v prostorih, ki I 50 'gl mesta Ljubljane, j UN? ^ ^ * Minuli petek so na območju Kranj odvzeli prostost trem osebam
zaradi suma storitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Skupaj z 29-letnim Jeseničanom, ki so ga priprli v Trbižu, so v Italiji nameravali prodati 5000 tablet „ecstasy", vrednih 55 milijonov italijanskih lir. V akciji so poleg slovenskih kriminalistov sodelovali tudi italijanski in avstrijski varnostni organi. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju vseh treh osumljencev dvema podaljšal pripor.
MARIBOR - V Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru so na časnikarski konferenci predstavili petkovo premiero baletne predstave Petra Iljiča Čajkovskega Labodje jezero. Ker so predstavo, posvečeno 50. obletnici mariborskega baleta, pripravili v sodelovanju s Kijevskim državnim opernim in baletnim glasbenim gledališčem, so na predstavitvi sodelovali tudi predstavniki kijevske opere ter delegacija mesta Kijev. Po besedah direktorja mariborske Opere in baleta Staneta Jurgeca je uprizoritev Labodjega jezera ena največjih in najbolj zahtevnih baletnih predstav, ki so bile kdajkoli postavljene na mariborski oder. Za sodelovanje s kijevsko opero, ki je za predstavo prispevala sceno in kostume, v predstavi pa nastopa tudi 20 plesalcev iz Kijeva, so se odločili, ker ima mariborska opera premalo sredstev in premajhen ansambel.
SLOVENIJA IN ŠPORT
ATENE - Slovenska moška teniška reprezentanca je v zadnjem krogu na evropskem prvenstvu 1. skupine izgubila z Bolgarijo z 1:2. Kljub porazu je Sloveniji uspelo izpolniti cilj pred nastopom v Atenah, to je obstanek v omenjeni skupini. V prvem dvoboju je Iztok Božič ugnal Bolgara Trajkova gladko s 6:1 in 6:0. Marko Tkalec je nato izgubil z Bratonovim z 2:6 in 4:6, dvojica Božič/Kraševec pa je na koncu morala priznati premoč bolgarske dvojice Bratonov/Trajkov s 6:4 in 6:1.,
LAUSANNE, Švica - Na sedežu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) v Lausanni so zaenkrat prejeli tri kandidature za organizacijo Rimskih olimpijskih iger leta 2006. Poleg švicarskega Siona in Celovca, kjer nameravajo OI prirediti skupaj s Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino, je svojo kandidaturo predložila tudi Slovaška, kjer je nosilec kandidature sevemo-slovaško mesto Poprad.
LJUBLJANA - Do zimskih olimpijskih iger (OI), ki bodo od 7. do 22. februarja 1998 v japonskem Naganu, je še dober mesec dni, norme pa je doslej izpolnilo 17 slovenskih športnikov v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju na snegu in biatlonu, možnosti za udeležbo pa imajo tudi umetnostni drsalci, nordijski kombinatorci in tekači. Slovenska reprezentanca za OI bo dokončno znana 13. januarja. Norme za nastop na OI so uvrstitve do 16. mesta na tekmah za svetovni pokal za posameznike ter do 12. mesta za štafete, pri tem pa mora en član poseči posamično do 16. mesta, drugi član pa do 30. S tem dodatnim pogojem za štafete se želijo v krovni slovenski športni organizaciji izogniti nesporazumom, ki so nastali pri določanju reprezentance za OI v Lillehammer-ju leta 1994, ko so tekači sicer imeli dosežek do 12. mesta, vendar pa nihče ni bil sposoben uvrstitve do 60. mesta.
CAMBORIU, Brazilija - Slovenska plavalca Igor in Nace Majcen sta uspešno nastopila na odprtem prvenstvu Brazilije v daljinskem*plavanju. Med 55 tekmovalci (številni med njimi bodo nastopili tudi na januarskem svetovnem prvenstvu v Perthu) je Igor Majcen 12 kilometrsko razdaljo preplaval v času dveh ur in 31 minut ter zmagal. Drugi je bil domačin Angelotti z zaostankom minute in pol, tretji pa Nace Majcen, ki je dosegel čas 2:36,54.
SLOVENCI V ARGENTINI
i© axD§0[h 9aQ a Som coadMkoifoan
Na to srečanje so se naši otroci dobro pripravili. Že pri vstopu v Slovensko hišo so nadškofa dr. F. Rodeta prisrčno pozdravili s pesmijo Pozdravljeni, prevzvišeni... Nadškof, vidno presenečen je s pogledom objel zbrano družino, ki mu je pred cervijo Marije Pomagaj naredila „špalir" in ga srečna pozdravljala. Po zahvali za dobrodošlico so šolarji napolnili cerkev in pri bogoslužju lepo sodelovali. Ministrirali so in brali prošnje učenci Balantičeve šole in njihova učiteljica Veronika Malovrh je vodila sv. mašo. Berilo je brala Meti Slabe. Voditeljice sedmih osnovnih šol Marjana Batagelj, Katica Dimnik, Saša Omahna in Mirjam Goljevšček, Angelca Klanšek, Mija Markež in Meti Slabe so prinesle mašne darove: vodo in vino, kelih, dva ciborija, svečo, relief sv. Cirila in Metoda in sedem vrtnic ter jih izročile nadškofu, ki je daroval sv. mašo ob asistenci prof. F. Berganta in F. Cukjatija.
V pridigi je povedal nadškof otrokom, da prihaja iz malega mesta Ljubljane, ki pa ima lepo cerkev - stolnico, ki je sedež nadškofije in od tam jim prinaša pozdrave. Prosil jih je, naj ljubijo Boga/starše, naj mamo in očeta radi ubogajo, kot je Jezus ubogal in ljubil Marijo in Jožefa. Dejal je tudi, kako ima Jezus njih rad, da je njihov najboljši prijatelj, ki želi, da bi bili otroci pridni, dobri in resnicoljubni. Naj se imajo med seboj radi, naj dobro poslušajo svojo vest. Če bi kdaj zaslišali Jezusov glas, ki jih vabi, da bi hodili za njim, naj ne preslišijo tega glasu. Mogoče je kdo od vas poklican, da postane duhovnik ali redovnica.
Otroci so pa nadškofu pripravili presenečenje z akademijo. Zato so po sv. maši hitro pomalicali (od doma smo šli že zelo zgodaj) in hitro zasedli prostore v dvorani, kot je bilo za vsako šolo določeno. Le najmlajši so pomešani sedeli n* odru kot pisan vrt, poln drobnega cvetja. V popolni tišini smo pričakovali nadškofa in ko je vstopil v dvorano, je v iznenadenje veselo zadonela pesem: Staršev sem slovenskih sin...
Pozdravni nagovor je pripravila učite-
ljica Prešernove šole Nadica Grohar, ki je pozdravila tudi škofovega spremljevalca glavnega urednika tednika Družina dr. Janeza Grila. Seveda sta visoka gosta pozdravila tudi deček in deklica v slovenski narodni noši in s slovenskim šopkom.
Potem ko so najmlajši, od vrtca do tretjega razreda zapeli: Trije korenjaki, Moj očka ima in Svetlo sonce, so sledile deklamacije naših velikih pisateljev in pesnikov. Slomškova šola je pripravila A. M. Slomška Belizar; šola ABC po slovensko pesem Mirka Kunčiča Kaj vse Majda zna; Rožmanova šola je nadaljevala s Kunčiče-vo pesmijo Ded se poslavlja; učenci Balantičeve šole njegovo pesem Sen o vrnitvi; pesem Otona Zupančiča Ločitev so povedali učenci Jurčičeve šole. Sledila je himna: Oče, mati... potem pa so učenci Baragove šole podali Ivana Cankarja O, domovina. In spet smo peli: Slovenska smo mladina... spesnil dr. Tine Debeljak, isti, ki je zapel veličasten slavospev Zastava, ki so jo izvedli učenci Prešernove šole. Za konec pa naša najdražja dr. Marka Kremžarja: Slovenija, zapojmo ti...
To je bil šopek, ki so ga slovenski šolarji z veseljem in ljubeznijo poklonili nadškofu, ki se je zahvalil in jih nagovoril.
Dragi mladi prijatelji! Hvala vam za izredno lepo slovenščino, uglašeno na ljubezni do slovenske domovine in zvestobi njenemu krščanskemu izročilu in katoliški cerkvi. Lahko vam povem, da take zavesti in ljubezni niti v Sloveniji ne srečaš. Zato imam eno željo, ki naj bo vaš cilj: Da mladim v Sloveniji pomagate graditi kulturno, gospodarsko in versko prihodnost, tisto, ki jo v svoji zgodovini še nismo imeli. Hvala vam!
Sledilo je skupno in posamično slikanje, stiski rok in veselo razpoloženje.
Za organizacijo srečanja je skrbela Ivana Tekavec. Petje v cerkvi in dvorani je na orglah spremljal prof. Ivan Vombergar. Oba gosta pa so na srečanju spremljali delegat Jože Škerbec, predsednik ZS Marjan Loboda in šolski referent France Vitrih.
Marija Slabe
Lui miru iz
Betlehema
V organizaciji Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveze tabornikov Slovenije je 20. decembra že sedmo leto zapored v slovenskih krajih zasijala „Luč miru" iz Betlehema. Dobrodelno akcijo je leta 1986 začela avstrijska radiotelevizija ORF, ki jo nadaljuje tudi letos.
Luč miru je svojo pot začela v jami Kristusovega rojstva v Betlehemu. V Slovenijo je prispela v soboto, 20. decembra. Predstavniki obeh organizacij so jo pričakali v mariborski stolnici, kjer je bil slovesen sprejem z mašo, nato pa so Luč miru ponesli v Prekmurje in po Štajerski, naslednji dan pa z vlakom v Ljubljano.
21 .decembra so jo pred ljubljanskim magistratom ob navzočnosti nadškofa Franca Rodeta slovesno razdelili skavtom iz drugih krajev Slovenije. Plamen luči miru, ob katerem lahko vsak prižge svojo svečko, bodo skavti delili po cerkvah po Sloveniji. Svečke, prižgane s tem plamenom, bodo na božični večer razsvetljevale okna domov in na ta način simbolično opozarjale na božično sporočilo miru.
Osebne novice I
Rojstvo: V družini Tadeja Zurca in Pavle roj. Camardella se je 19. decembra rodil sin prvorojenec Nikolaj. Čestitamo!
Krst: V cerkvi Marije Pomagaj je bil v nedeljo, 21. decembra, krščen Matija Aleksander Brula, sin lic. Pavla in Andreje roj. Quachi; botra sta Marcel Brula in Ines N. Weyland. Krstil je delegat msgr. Jože škerbec. Čestitamo.
Poroka: V petek, 12. decembra, sta se poročila v cerkvi Jesus en el Huerto de los Olivos lic. Matjaž Markež in Micaela Leni; priče so bili njuni starši lic. Franci in lic. Cristina Markež ter Roberto in Elsa Leni. Novima zakoncema želimo veliko sreče! .
Smrti: V ZDA je umrl prof. Milko Jeglič (96), v San Martinu pa Milan Volčič (73). Naj počivata v miru!
Nov diplomant: Na državni univerzi Lomas de Zamora je končal študije in postal „contador publico nacional" Aleš Ravnik. Želimo mu veliko uspeha!
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Carnino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva lotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N1' 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2C B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - >ideo posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cčrdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SREDA, 31. decembra: Silvestrovanje na Pristavi. Silvestrovanje v San Martinu.
SLOGA SPOROČA
do 30. decembra je še možna udeležba pri velikem nagradnem žrebanju za dve brezplačni vozovnici
BUE-LJU-BUE
Nabavite si Karto SLOGO ($ 200.- v navadni hranilni vlogi) .
in tudi vas lahko deleti sreča!
K žrebanju, ki bo 6. januarja 1998 ob 20. uri v glavni pisarni SLOGE, so vabljeni vsi člani!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
Šolska kolonija
odide 27. decembra 1997 ob 20. uri izpred Slovenske hiše
Vsi udeleženci naj bodo ob 19, uri že v Slovenski hiši. PVosimo vse, ki niso še poravnali plačila, naj to store čimpreje. Kdor še ni izpolnil zdravstvenih podatkov in dovoljenja za potovanje, naj to stori prej.
Veleposlaništvo Republike Slovenije
obvešča slovenske rojake, da od 1. decembra 1997 uraduje na novi lokaciji
Novi naslov je:
Veleposlaništvo Republike Slovenije Suipacha 1380, 3. nadstr.
(1011) Capital Federal
Telefon
tajništvo
konzularna pisarna faks
(54-1) 393-2039 (54-1) 393-2067 (54-1) 393-5137
(54-1) 326-0829
Uradne ure:
ob ponedeljkih in sredah
od 10. do 13. ure in od 14. do 16. ure
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
31. decembra 1997
• ob 21.30 večerja
• Šaljiv prizor
• Orkester: „Die lustigen musikanten"
• Disk jockey: ,,M & S"
Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO!
„Staro leto je minilo, novo nam bo nastopilo!"
SILVESTROVANJE
v Slovenskem domu v San Martinu
Družinska večerja ob 22. uri. Cena za odrasle $ 10.-, osnovnošolski otroci zastonj. Sodeluje orkester ZLATA ZVEZDA
Vsi toplo vabljeni!
Volitve za ljubljanskega župana
Po neuradnih izidih mestne volilne komisije sta največ glasov na nadomestnih volitvah za župana mesta Ljubljane dobila kandidatka Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Vika Potočnik s 33,72% ter kandidat s podporo SKD in SDS dr. Anton Jeglič z 22,74% glasov. Ker nobeden od kandidatov ni dobil večino oziroma več kot polovico glasov, se bosta Potočnikova in Jeglič znova potegovala za naklonjenost volilcev v drugem krogu županskih volitev v nedeljo, 11. januarja, prihodnje leto.
Po zadnjih podatkih se je županskih volitev v prestolnici udeležilo 33,74% volilnih upravičencev. Kandidatka Demokratske stranke Slovenije (DS) Danica Simšič je prejela 19,98%, kandidat Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Anton Colarič 12,24%, kandidat Slovenske ljudske stranke (SLS) Bogdan Bradač 8,71%, ostala dva kandidata skoraj nič.
Po uvrstitvi v drugi krog je univ. prof. dr. Anton Jeglič ocenil, da tako lep uspeh na volitvah razume kot svojevrstno „ moralno zmago", za katero sta očitno zaslužna predvsem njegov volilni program in javna podpora uglednih pesnikov in pisateljev ter ljubljanskih meščanov. Nad izjemno nizko volilno udeležbo je Anton Jeglič razočaran. V zvezi s političnimi strankami pa poleg dosedanje podpore SKD in SDS računa še na podporo SLS in še koga.
Mestni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) in njihov kandidat Bogdan Bradač sta napovedala, da v drugem krogu volitev podpirata Jegliča in pričakujeta bistveno višjo volilno udeležbo.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.cc .n.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N“ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion NQ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N” 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dok Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse z? pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia~Libre"~~^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GliAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1107) Buenos Aires - Argentina E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Enciklopedija Slovenije
11. zveiek
V enajstem zvezku Enciklopedije Slovenije založbe Mladinska knjiga s skupno 473 gesli, 239 stvarnimi in 234 biografskimi (od Savske elektrarne do Slovenska mladina), izstopata gesli Slovenija in Slovenci: sta najobsežnejši ter z vključevanjem zadnjih spoznanj pomenita skupni vrhunski dosežek slovenskih znanstvenih in humanističnih strok, je poudaril glavni urednik ES Dušan Voglar. V načrtu je tudi prenos gradiva v elektronski medij, za kar se je založba že dovolj pripravila z nekaterimi drugimi izdajami, predvsem z Atlasom Slovenije na CD-romu.
Predsednik glavnega uredniškega odbora ES dr. Janko Kos je opozoril še na pojme oz. gesla, kot so secesija, simbolizem, sindikat, slovensko-skandinavski in slovensko-slovaški odnosi, zgledno pripravljena zgodovina slovenskega slikarstva, biografsko geslo Slomšek, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) in (predvojna) Slovenska ljudska stranka.
Prenova celotne enciklopedije je potrebna in smiselna, napovedali so, da se bodo
ZARADI NOVOLETNIH PRAZNIKOV PRIHODNJI TEDEN SVOBODNA SLOVENIJA NE BO IZŠLA.
PRIHODNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 8. JANUARJA 1998.
tega dela lotili po področjih; največ osveži' tve bodo potrebna področja geografija zgodovine in biografike in tudi politični oz. svetovnonazorska izhodišča pisanj3. Takšnim projektom prenavljanja bo nat0 sledila še celovita prenova ES, ki bi )° lahko dočakali čez približno deset let.
11. zvezek ES je izšel v nakladi 18.000 izvodov, prvi ga bodo do srede decembri dobili naročniki, zatem pa bo po cen1 22.400 naprodaj tudi v knjigarnah.
SLOVENSKA SKUPNOST PRI NADŠKOFU
Delegacija Slovenske skupnosti (SSB iz Trsta, ki jo je vodil deželni tajnik Marti11 Brecelj, je 20. decembra obiskala ljubljaf5' kega nadškofa dr. Franca Rodeta in mu & praznikih voščila kot najvišjemu predst«1’ vniku slovenske Cerkve. Na srečanju, ki f postalo že tradicionalno, so se pogovarja'1 o položaju Slovencev v Italiji.
V 96. letu starosti je 18. decembra tl. v Wadsworthu, Ohio, v Združenih državah v Gospodu zaspal
• prof. Milko Jeglič
profesor matematike na begunski gimnaziji v taboriščih Peggez in Spittal.
Njegovi nekdanji hvaležni dijaki in dijakinje ga pripo-ročamo v molitev in blag spomin!
v	Buenos	Aires,	decembra	1997