Ameriška Domovi ima
NO. 166
Q Vij c
JV-r. /, CANiNSPimr uwwj&m
^ /i^i g Bi l	m^ m o
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 28, 1968
ŠLOVCNIAN
ftsoimme KcwsPAree
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Rdeči v Vietnamu se ženejo spet v napade
V zadnjih 8 dneh so rdeči imeli v bojih po poročilih zavezniškega v o j a š kega poveljstva mrtvih preko 6000 mož.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj so rdeči napadli zahodno od Saigo-na kar na štirih krajih, nekje komaj 15 milj od roba mesta. Zavezniški opazovalci vojskovala opozarjajo na dejstvo, da se rdeči, odkar so izvedli veliki napad na Tay Ninh 18. avgusta, pomikajo s svojimi napadi ved-rio bližje Saigona. Vsi dosedanji spopadi, ki jih spravljajo v o-kvir “konvenčne ofenzive”, ker ftaj bi bil njen cilj vplivati na demokratsko konvencijo v Chicagu, so bili še izven področja zunanje obrambe Saigona.
Ameriško poveljstvo poroča o Uovih ameriških zmagah na srednjem severu republike, kjer so rdeči v treh dneh imeli 511 rnrtvih. Skupno so imeli rdeči v Zadnjih osmih dneh preko 6000 mrtvih, kar je izredno veliko število za tako kratko dobo. Kljub velikemu številu mrtvih in kljub ostrim dolgotrajnim spopadom tako na severu kot v Osrednjem višavju, v okolici Saigona in v Mekongovi delti zavezniško poveljstvo še vedno ni gotovo, ali je to napovedana tretja velika ofenziva ali ne. Nekateri so bolj nagnjeni misli, da je to rdeči napor v zvezi z demokratsko konvencijo.
Po zadnjih vesteh so imeli rdeči pri bojih za taborišča Due Lap v bližini meje Kambodže 643 mrtvih in so izgubili preko 200 kosov orožja, med njim tudi večje število strojnic in metalcev min. Zavezniška stran je ^mela tudi precej hude izgube. Sestreljeno je bilo eno letalo Super Sabre jet in 6 helikopterjev, padlo je 6 ameriških vojaških svetovalcev in 61 Monta-gnardov, 15 Amerikancev in 119 Ntontagnardov pa je bilo ranjenih.
črnški delegafje se seslali na konvenciji
CHICAGO, 111. — Črnskih volivcev, ki so vsaj do sedaj glasovali redno za demokratske kandidate, je bilo na milijone. Na demokratskih konvencijah se to komaj kaj čuti. šele letos so na primer ugotovili, da je med demokratskimi delegati le 337 črnih delegatov, med temi približno 60 žensk. Pravzaprav bi bila morala biti črna rasa bolje zastopana, toda črni delegat-je se na svojem posebnem sestanku, ki so ga imeli, niso nad tem posebno spotikali.
Sklenili so, da se bodo od sedaj naprej redno sestajali na vsaki konvenciji in da bodo seveda zahtevali, da vse delegacije izvolijo zmeraj primerno število črnih delegatov. Letošnje število 337 črnih delegatov je že velik korak naprej; še leta 1964 je bilo na primer črnih delegatov le 128.
Črni delegat j e so na svojem sestanku največ govorili o tem, da se njihovi rojaki še zmeraj ne zavedajo, da je treba hoditi na volišča, kadarkoli se ponudi prilika. Zato bodo pri letošnjih in pri prihodnjih volitvah napeli vse sile, da spravijo več črnih volivcev na volišča.
Na sestanku je bilo spravljeno na dnevni red tudi vprašanje lastne stranke. Večina prisotnih črnih delegatov je to idejo odbila.
Praga potrta kljub vrnitvi L Dubčeka
Liberalna stranka za demokrate
NEW YORK, N.Y. — Ko je bil podpredsednik Humphrey Preteklo soboto v New Yorku, se mu je posrečilo, da je prego-voril voditelje naše liberalne stranke, da bodo svojim pristašem svetovali, naj glasujejo pri hovembrskih volitvah za demokratskega predsedniškega kandidata, ki ga bo izbrala demokratska konvencija.
Ta sklep ni presenetil političnih opazovalcev, kajti člani libe-ralne stranke so do sedaj praviloma zmeraj podpirali demokratske kandidate. Nekateri o-Pazovalci so mislili, da bodo liberalni voditelji porabili to pri-bko, da kritizirajo politiko pred-Sednika Johnsona, ki pri njih ni ravno najboljše zapisan. Liberalni voditelji se v take debate niso spustili. Verjetno hočejo še Počakati, kako se bo odvijala v°livna kampanja.


Vrmensb
prerok
pravi:
Večinoma sončno in milo. ■^ajvišja temperatura okoli 73.
NATO na zasedbo ČSR
BRUXELLES, Belg. — Vrhovno poveljstvo čet NATO je bilo iznenadeno, ni dobilo nobenega opozorila svojih obveščevalnih virov, da pripravljajo sile Varšavske zveze napad na Češkoslovaško. Sedaj preiskuje, kako je bilo to mogoče, in dela načrte za oreprečitev bodočih iznenadenj.
NATO bo morala tudi delno drugače razporediti svoje sile, ker vse kaže, da bodo poslej tudi v ČSR proti meji Zahodne Nem-šije stale sovjetske divizije. Vse Janiče NATO so začele vred-rost vojaške obrambne zveze gledati po vpadu na Češkoslovaško z novimi očmi. NATO je zopet važna, naravnost — neob-rodna!
Čehi in Slovaki, ki so se trdo držali proti zasedbenim četam, so včeraj navdušeno pozdravili Svobodo in Dubčeka, pa postali potrti, ko so zvedeli za vsebino “sporazuma”..
PRAGA, ČSR. — Ko so se vrnili Svoboda, Dubček Smrkovsky in drugi člani vodstva ČSR iz Moskve včeraj zjutraj, jih je Praga sprejela z zmagoslavnimi klici in silnim navdušenjem. Ko je začela prodirati v javnost vsebina “sporazuma”, na katerega so morali v Moskvi pristati Svoboda, Dubček, Cernik in drugi zastopniki ČSR, je legla na mesto potrtost. Navdušeni rodoljubi, posebno mladina, ki je vodila boj odpora proti zasedbenim četam, so pričakovali preveč. Upali so, da bodo s svojo odločnostjo in trdo upornostjo pomagali vodnikom ČSR do zmage. Ti so dejansko reševali, kar je bilo mogoče rešiti.
Tako je v “sporazumu”, ki ga je objavila včeraj zjutraj Moskva, rečeno, da bodo ostale zasedbene čete v ČSR, dokler se tam položaj “ne normalizira”. Kdaj bo to, bodo nemara odločili v Moskvi. Tudi potem bo del ruskih čet ostal v ČSR za “varstvo meje proti Zahodni Nemčiji”, znamenje, da Moskva Čehom in Slovakom ne zaupa več in si hoče zato ohraniti stalno možnost vojaškega nastopa, če bi postali “protirevolucionarji” zopet preglasni.
Predsednik Svoboda in generalni sekretar Komunistične partije Dubček sta narodu govorila preko radia in mu razlagala težaven položaj, toda ta se kar ne more sprijazniti z “novo stvarnostjo”. Pričakujejo namreč tudi vsaj delne omejitve svobode besede, tiska in zborovanja, ustavitev vse politične dejavnosti izven okvira Narodne fronte in propagiranje “prijateljstva” s Sovjetsko zvezo.
Virgin Islands dobe guvernerja za gospodarja
WASHINGTON, D.C. — Virgin Islands je do sedaj vodila federacija po svojih imenovanih uradnikih. Že pokojni predsednik J. F. Kennedy je predlagal, naj upravo vodi izvoljeni guverner. Kongres se je do letos obotavljal izglasovati primeren zakon. Letos ga je pa tik pred poletnimi počitnicami. Predsednik Johnson ga je te dni podpisal. Prvi guverner bo prevzel svoje posle 1. 1970, izvoljen bo pa prihodnje leto.
Za guvernerja bo najbrže izvoljen kak črnski politik, kajti večina volivcev pripada črni rasi. Kar bo na Virgin Islands še ostalo federalnega uradništva, bo podrejeno novemu guvernerju. Seveda guverner ne bo imel vseh takih pravic, kot jih imajo guvernerji v državah. Virgin Islands niso namreč država, ampak le samoupravno ozemlje ZDA.
Cvetje v puščavi
LOS ANGELES, Calif. — Imperial Valley je sedaj znano središče vrtnarstva, nekdaj so smatrali to dolino za popolnoma neprimerno za obdelavo in naselitev.
Praška tragedija že vpliva na delo razorožitvene konference
ŽENEVA, šv. — V juniju je bila slovesno sklenjena pogodba o omejitvi prometa in trgovine z atomskim in vodikovim strelivom. Da bo pogodba veljavna, jo mora podpisati poleg Amerike, Rusije in Angl j e še 40 držav članic ZN.
Do sedaj je podpisovanje pogodbe kar dobro napredovalo. Zadnje dni se je pa zataknilo. Zahodna Nemčija je začela znova resno premišljevati, ali naj pogodbo podpiše ali ne. Švica je bila že na tem, da jo podpiše, pa je podpis odložila. Tudi Italija je začela premišljevati znova, ali naj pogodbo sprejme ali ne.
Prva jesenska seja razorožitvene komisije ZN bo prihodnji četrtek v Ženevi. Vsi napeto pričakujejo, ali se bo razburjanje radi praških dogodkov že toliko pomirilo, da bo komisija mogla misliti na plodno delo. Ako bodo države začele dvomiti v vrednost gornje pogodbe, potem ni treba pričakovati, da bi komisija mogla s pridom obravnavati druge točke dnevnega reda.
bo vodilo iz Alžirije v Francijo, Italijo ali Izrael, kakor hitro bodo odstranjene zadnje ovire.
VSE KAŽE ZA HUMPHREYM
Ko se bližajo volitve predsedniškega kandidata na demokratski konvenciji v Chicagu, kaže vse na to, da je imenovanje Humphreyja gotova stvar. Vodniki njegove kampanje trdijo, da imajo zanj 1541 “trdnih glasov”, 229 več, kot je potrebnih za zmago. - Glasovanje o vietnamski vojni v volivnem programu je bilo preloženo na danes,
CHICAGO, 111. — Konvencija demokratske stranke je polna razburjanja, ki dobi tu in tam kar ostro obliko. Sinoči je konvencija najprej končala overitve delegacij. Sprejela je predlog odbora za overitve in dodelila polovico delegatov redni delegaciji Georgie, polovico pa pristašem črnega državnega poslanca Bonda. To je regularne demokratske delegate tako razjezilo, da so nekateri od njih zapustili konvencijo. Oster je bil boj za priznanje regularne delegacije iz Alabame, ki pa je bila končno odobrena. Na dnevnem redu je bila razprava o vietnamskem delu voliv-nega programa, ki pa je bila preložena na danes, ko se je konvenčno delo tako hudo zavleklo zaradi razprav o ove-rovljenju delegacij. Med zastoji in odmori so vodniki in podporniki posameznih kandidatov hodili med delegati in jih skušali pridobiti za svoje kandidate. Pri tem je bilo precej očito, da je Humphrey že na konju in da bi se morala zgoditi že prava nesreča, da bi ne bil imenovan že pri prvem glasovanju.
Položaj o moči kandidatov je postal bolj jasen v ponedeljek zvečer in včeraj zjutraj, ko so vodniki delegacij Teksasa, Tennesseeja in Južne Karoline dali delegatom svobodo glasovanja že pri prvem glasovanju. Večina vseh treh delegacij se je izjavila Humphreyja. Nekaj novih delegatov so temu nabrali vodniki njegove kampanje še včeraj čez dan in zvečer na sami konvenciji. D. O’Brien, ki vodi Hum-phreyjevo kampanjo, je na konvenciji izjavil zadovoljno, da ima že 1,541 “trdnih glasov” za svojega kandidata, kar je 229 več, kot jih za imenovanje potrebuje.
Sen. E. J. McCarthy naj bi bil razgovoru s časnikarji priznal, da nima izgleda za zmago, da je ta dejansko že zagotovljena Humphreyju. Vodja njegove kampanje je to kasneje zanikal in trdil, da časnikarji kandidata “niso prav razumeli”.
Sen. McGovern se resno prizadeva za pridobitev delegatov, toda na njegovo imenovanje ni nikdar nihče resno računal, prav tako ne na imenovanje konservativnega južnega demokrata guv. Maddoxa iz Georgie.
Ko se bo danes popoldne ob
Nasa politika se ne zanima preveč za dogodke v Pragi
CLEVELAND, O. — Kdor se zanima, kakšen vihar je nastal v Ameriki 1. 1956, ko so ruski tanki ponovno vdrli v Budimpešto in s silo vposta-vili nov komunističen režim, ki je bil že naprej “odobren” po Moskvi, se je moral sedaj čuditi, kako malo je bilo v naši politični javnosti zanimanja za dogodke v Pragi. Res je časopisje obširno pisalo o tem, kar se je ali naj se je godilo v Pragi, toda poročila se niso tikala zakulisnih nagibov, ki naj bi bili dogodke sprožili. Tudi radio in televizija sta v glavnem poročala le o zunanjih dogodkih. Znova se je pokazalo, kako malo ve Amerika o tokovih, ki porajajo odločilne momente v komunistični politiki. Dosti je bilo moraliziranja, da Moskva ne bi smela tako postopati, toda to so bile le prazne besede, saj je vsakdo vedel, da v Kremlju ne dajo dosti na pridigarje, posebno ne na take, ki sami nimajo zmeraj čiste vesti, ako namreč presojamo ameriško politiko s komuni-
stičnih vidikov.
Zdi se nam, da je to napačno. Rusija je še zmeraj druga najmočnejša država na svetu in za Ameriko bi se že spodobilo, da bi bolje sledila tokovom moskovske politike, saj se dajo vsaj v glavnih potezah zmeraj ugotoviti.
Pomanjkanje razumevanja za moskovsko politiko so naravno pokazali tudi vsi naši predsedniški kandidatje. Nihče med njimi se ni dvignil na narodno raven in z nje presojal ruske nagibe za vdor v Čehoslovaško. Vsak je vdor skušal izrabiti iza svojo propagandno politiko. Kolikor toliko sta se iz zadrege izmuzala Nixon in Humphrey. Oba sta vdor obsodila z moralnega stališča, kar je prav, toda morala bi povedati, kako gledata nanj s političnega vidika. Tako pa javnost nič ne ve, ali so dogodki v Pragi kaj vplivali na njihovo sodbo, kakšna naj bo naša politika do Kremlja. Da ne bomo krivični: lahko je mogoče, da bo Humphrey o tem govoril na konvenciji,
dočim Nixon hoče najpreje slišati Humphreyja, nakar bo povedal svoje misli.
Slabše so se obnašali ostali demokratski p r e d s e d niški kandidatje. Posebno McCarthy se je postavil na stališče, ki ga ni nihče pričakoval. Zanj nimajo dogodki v Pragi posebnega pomena. Se mu zdi, da je Johnson pretiraval njihovo važnost, ko je sklical na posvet Narodni varnostni svet. McCarthy ne varčuje s kritiko na Johnsonovo politiko v Vietnamu, ki ji je že naprtil vse politične grehe. Moskva je pa papravila v Pragi še hujši političen greh, saj je s silo vdrla v državo, ki krčevito brani svojo neodvsnost od Kremlja. McCarthy se v to ne spušča.
Malo je posvetil svoje po-zonosti praškim dogodkom tudi guverner Wallace. Pa je o-stal vsaj dosleden. Vidi v praških dogodkih samo dosledno komunistično politiko, ki gre preko vseh moralnih pregrad, da bi dosegla svoj cilj. Po njegovem je Amerika napravila
kardinalno napako, ko je pod režimom pokojnega F. D. Roosevelta odobrila 1. 1945 znani jaltski sporazum. S to svojo pripombo je Wallace le dokazal, da je prespal politično dobo po 1. 1945, kar pa pri naših južnih konservativnih politikih ni nobena redkost.
Nad dogodki v Pragi se tudi malo razburja naša diplomacija. Omejila se je na tra-dicijonalne proteste, sedaj pa čaka, kaj bo prišlo. Njen molk je močno vznemiril vse prijatelje češkega naroda, saj se čutijo deloma tudi sami osebno prizadeti. Moskva je namreč znova pokazala, da hoče biti za železno zaveso sama gospodar, pa naj svobodni svet napravi v zavesi še toliko malih luknjic, ki skozi nje curlja svoboda na vzhodno stran zavese. Curlja že lahko, pa kaj ako Moskva potem z eno samo metlo takoj zbriše vse uspehe takega curljanja. To je moment, ki bi morala naša diplomacija nekaj več misliti o njem.
I. A.
dveh konvencija sestala k delu, bo prvo na dnevnem redu razprava o Vietnamu, nato pa glasovanje o tem delu strankinega votivnega programa. Humphrey zagovarja stališče administracije, ki noče končati letalskih napadov na Severni Vietnam, dokler ta ne pokaže dobre volje, med tem ko se McCarthy in McGovern in pristaši pok. sen. R. F. Kennedyja ženejo za takojšnjo in brezpogojno ustavitev vseh letalskih napadov na Severni Vietnam in za sodelovanje Osvobodilne fronte v vladi v Saigonu. Napovedujejo, da bo izid glasovanja precej pičel, da pa bo vendar dobilo večino stališče Humphreyja, oziroma sedanje administracije.
h* L“LSL1ti“
Po sodbi opazovalcev rdeče Kitajske v Hong Kongu so začele konservativne sile zmagovati nad rdečimi gardami, šteti naj bi bili tudi Maovi dnevi.
HONG KONG. — Vrenja v komunistični Kitajski še ni konec. Komaj pred kratkim so prišle vesti, da je Mao nastopil proti dosedanjim strokovnjakom, vodnikom atomskega oboroževanja, ker da niso dovolj u-spešni. Sedaj prihajajo sem vesti, da utegnejo biti šteti dnevi tudi samemu Mau, ker so njegove rdeče garde začele izgubljati v korist konservativnih skupin in armade, ki se tudi nagiba na konservativno stran.
Poročila z vseh koncev rdeče Kitajske napadajo rdeče garde, govorijo o njihovem razpuščanju in razhajanju, pa tudi vtap-Ijanju v tovarne in poljedelske komune. Pretekli teden je radio iz pokrajine Kvangtung poročal, da so tisoči dijakov odšli na farme ljudske armade. Sklepi o odvzemu “ohišnic” kmetom so ostali na papirju in bodo tam o-stali, trdi eden od tukajšnjih poznavalcev razmer na Kitajskem.
Velika proletarska kulturna revolucija je imela svoj čas, zdi se, da je višek prešla lani in da sedaj odhaja v zaton na nejevoljo ostarelega Mao-Tsetunga, ki je upal s pomočjo nje in rdečih gard poživiti pravega revolucionarnega duha komunističnega gibanja na Kitajskem in tudi drugod po svetu.
Iz Clevelanda in okolice
Zanimivo predavanje—
V	nedeljo zvečer ob osmih bo predaval v Baragovem domu č. g, Vinko Žakelj o verskem in prosvetnem življenju slovenskih naseljencev v zahodni Evropi, xjer je vsa povojna leta njihov dušni pastir. Vsi vljudno vabljeni!
Visoka starost—
Jutri bo Mrs. Jennie Vokač, 1165 E. 61 St., dopolnila 92 let. Dolgoletni naročnici lista in zavedni Slovenki čestitamo k rojstnemu dnevu in ji želimo se mnogo zdravja in zadovoljstva. Novi knjigi—
V	Slovenski pisarni v Baragovem domu na 6304 St. Clair Avenue imajo na razpolago novo Družinsko Sv. Pismo Nove zaveze, ki ga je založila Mohorjeva v Celovcu, in povest “Zavržena iči”. Sv. Pismo stane $8, povest pa le $2!
Prijazen obisk—
Včeraj so obiskali urad Ameriško Domovine in si ogledali tiskarno g. Frank, in ga. Ana Černivec iz Madisona, Ohio, v spremstvu sina Jožeta Černivec, ki je prišel iz Nemčije na krajši obisk k očetu. Oče in sin se nista videla dolgih 24 let. Mlademu g. Jožetu želimo, da bi med ameriškimi Slovenci preživel nekaj res lepih in veselih dni ter srečno vrnitev na službeno mesto. Hvala za obisk!
Naznanilo—
Štajerski klub sporoča, da so vstopnice za banket v počastitev škofa dr. Držečnika v prodaji pri g. Mirku Antlogi, 6516 St. Clair Avenue in pri vseh članih kluba.
CLEVELAND, O. — Med tem ko je povprečno število zločinov v preteklem letu porastlo po vseh ZDA za nekako 16%, je porastlo v državi Ohio kar za 31%. Gre za hude zločine, kot so umori, posilstva, ropi, poboji, vlomi.
Clevelandčani se lahko tolažimo s tem, da naše mesto ni naj-slabše med velikimi mesti Ohia. Povprečno pride na 100,000 prebivalcev v Clevelandu ‘le” 1914 hudih zločinov, med tem ko jih pride na isto število prebivalcev v bližnjem Akronu 2137, v glavnem mestu države Columbusu pa celo 2234.
Od celotnega števila 157,486 zločinov, kolikor jih je bilo u-radno zabeleženih v državi Ohio tekom leta 1967, je bilo izvrše-jnih na podeželju le okoli 17,000, vsi ostali pa v velikih mestih in njihovi neposredni okolici. Življenje na deželi je torej še vedno sorazmerno varno!
Alžirija bo vrnila izraelsko letalo
PARIZ, Fr. — Zmerni del vlade je odločen vrniti 23. julija letos zaseženo in v Alžirijo privedeno izraelsko potniško jet letalo Boeing 707. Arabski komandosi so se ga polastili na letu iz Rima v Izrael in prisilili pilota, da je letel v Alžirijo.
Pritisk mednarodne zveze potniških pilotov je pripravil Alžirijo do odločitve, da bo letalo vrnila. To bi se menda že zgodilo, pa se nekaj trdovratnih nacionalistov v vladi temu še vedno upira. Tehniki Air France so letalo že pregledali in ga usposobili za let. Francosko moštvo ga
SHEKISKA DOMQVENA, AUGUST 28, 1968
ftMEmšm BoMomm

6117 St. Clair Ave. — Hllncier*on 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Es Združene države:
|	(16.00 na leto; $8.00 2» pol leta; $5.00 za I mesce«
Es Kanado in deželo izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
►
j	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
!	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
i.,	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
f	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 166 Weds., Aug. 28, 1968
Letošnje volitve in črni volivci
Pomen črnih volivcev pri volitvah je narastel šele v tem stoletju. Največji zagon je pomenu dala politika pokojnega F. D. Roosevelta. Zvaril je namreč znano koalicijo unij, .. narodnih manjšin in črne rase in z njo napravil demokrat-sko stranko za večinsko v deželi. Kakor hitro je bila rojena
mogli
pojavom jezijo, ne pomislijo pa, da so bili do sedaj črni vo livci le prevečkrat razbiti na razne volivne okraje, akorav no so živeli strnjeno, samo, da so prišli do cilja apetiti raznih belih politikov.
Seveda beli politiki računajo, da jim bodo črni volivci izkazali hvaležnost. Verjetno se motijo. Črnci že prehaja-jajo na nove politične pozicije: se smatrajo kot celota, ki bo od demokratske stranke zahtevala zmeraj več odškodnine za glasove svojih črnih rojakov. Kakšne posledice bo to imelo na politiko, bomo videli deloma že pri letošnjih jesenskih volitvah za predsednika in Kongres.
LA.
BESEDA IZ NARODA S
Mariborski škof prispel v New York
NEW YORK, N.Y. — Z letalom SWISSAIR je v petek, 23, avgusta, ob 4.15 popoldne priletel na letališče J. F. Kennedy peti naslednik A. M. Slomška, škof dr. Maksimilijan Držečnik.
Na letališču so ga sprejeli: župnik slovenske fare sv. Cirila v New Yorku father Rogan s
ta koalicija, se republikanci z lastno močjo niso več i dokopati do Bele hiše. Le Eisenhowerjeva priljubjenost jim je za 8 let odprla vanjo vrata
Ves čas po 1. 1932 so bili črni volivci najzvestejši člani demokratske stranke. Seveda niso bili zadovoljni s strankino politiko, južne demokrate so naravnost sovražili, toda od stranke same pa niso nikoli v večjem številu in trumoma odpadli. Zdi se, da je te dobe konec. Ni malo vzrokov za tako spremembo.
Demokratska stranka je predolgo na vladi, da je ne bi oblast že razjedla, politiki rabijo tudi izraz korumpirala. Skupine raznih interesentov so dobile prevelik vpliv nanjo Ne bi mogli reči, da so bili demokratski predsedniki slabi sposobnosti in dobre volje jim gotovo ni manjkalo. Toda demokratski politiki niso bili zmeraj na višku. To smo čutili vsi, seveda tudi črni volivci.
Pojem narodne manjšine je začel bledeti. Zmanjkalo je dotoka novih priseljencev, otroci prejšnjih priseljencev so se pa že vživeli v novo domovino in pozabili na staro. Povrhu so se ravno voditelji narodnih manjšin kar hitro vtopili v ameriški srednji stan in postali njemu enaki v svojem delu in svoji miselnosti. Narodnim manjšinam je začelo primanjkovati voditeljev, ki bi bili zakoreninjeni v preteklosti.
Svoj razvoj je doživel tudi tretji steber demokratov: unije. Prvotna solidarnost je začela pešati, ozki poklicni interesi so začeli prevladovati, velikokrat ravno v škodo črncem. Povrhu so hotele unije dobivati vedno več vpliva na demokratsko politiko, kar seveda ni bilo prav neunijskim demokratom, med njimi tudi črnim.
Duhovno preobrazbo je doživela tudi ameriška črna rasa. Začela se je zmeraj bolj zavedati svojega težkega gospodarskega in socijalnega stanja, začela iskati krivce in razloge in jih skušala najti le v okoliščinah, ki zanje rasa kot taka ni odgovorna. Tako so se črnci začeli zavedati svoje rasne kolektivne “osebnosti”, kar je dvignilo njihov interes za politične in ostale državljanske pravice.
Duhovna preobrazba je rodila tudi razkol med njimi, ki je pa prišel šele zadnje čase do prave oblike in pravega pomena.
Dolga desetletja so črnci stremeli za integracijo z belo raso. Želeli so postati v njeni družbi enako vredni belim rojakom, obenem pa biti pripadniki istega naroda. Od želja do uresničenja je pot dolga in posuta z ovirami. To so spoznali tudi naši črnci. Pregledali so vse ovire na poti do integracije in prišli do zaključka, da je integracija v belo raso zanje nedosegljiv ideal, in našli so drugo pot za bodočnost svoje rase, ki vodi v segregacijo. Ne potegujejo se več za ravnopravnost od človeka do človeka, v mislih imajo rav-nopravnost med rasami. Vsaka rasa naj bo sama zase, stiki naj bodo omejeni, kar se le da. toda obe rasi, črna in bela, morata biti ravnopravni v vseh pogledih.
Niso pa takih misli že vsi črnci, ideja o integraciji je opešala, toda še ni zamrla. Tako imamo danes med črnci tri struje: tisto, ki se vleče za ravnopravnost od človeka do človeka, ki je torej za integracijo; tisto, ki se vleče za ravnopravnost od rase do rase, drugače pa za ločen obstoj, ki je torej za segregacijo, in končno nevtralne črnce, ki se ne morejo odločiti ne na ene ne na drugo stran. Vse to ima naravno tudi svoj vpliv na politično filozofijo črne rase.
Črna rasa se zaveda, da je v veliki manjšini, saj jo je komaj 10%, ve pa tudi, da ima smisel za solidarnost in disciplino, ki je bela večina nima, ker je že razdeljena na preveč strank, frakcij, struj, tokov itd. Na političnem polju tako stanje govori v prid kompaktni manjšini, česar ne doseže s svojim številom, doseže s svojo strnjenostjo, disciplino, spretnostjo v kovanju političnih koalicij itd.
Vsega tega smo se dobro zavedli šele lani in letos, ko smo imeli primarne volitve in novo razmejitev volivnih o-krajev. “Višji” strankarski interesi so narekovali strankama, da sta prikrojili marsikak volivni okraj tako, da bo črna rasa dobila večino že sedaj ali pa vsaj v bližnji bodočnosti. Nova razmejitev clevelandskih volivnih okrajev za kongresnike nudi za to klasičen vzgled. Da dobijo clevelandski črnci svojega zastopnika v predstavniškem domu, so bili pahnjeni iz večinske skupine v manjšinsko beli de-mokratje, ki pripadajo narodnim manjšinam.
To pa še ni vse! Amerikanec živi na kolesih, se neprenehoma seli. Kdo more jamčiti, da bo pri prihodnji razmejitvi še več takih okrajev, kjer bodo črnci volivci dobili svoje kongresnike na račun bele manjšine. Mnogi se nad tem
rand Kotnikom in dopisnikom' Ameriške Domovine g. Tone O-sovnikom, župnik slovenske fare sv. Križa v Bridgeportu father Hribšek s cerkvenima od-''
bornikoma Jožefom Bojnecem in Antonom Lagoja, č. g. dr. Blatnik in moja malenkost.
Večina letal, ki pridejo iz Evrope, imajo veliko zamude, ker morajo včasih po dve uri krožiti, nad n e w y o r škim letališčem, predno dobijo znak in dovoljenje za pristanek. Imeli smo srečo, da je škofovo letalo imelo pol ure zamude.
Ob veselem srečanju ga je pozdravil newyorški župnik father Rogan in mu izrekel prisrčno dobrodošlico: “Ameriški Sloven ci Vas z veseljem in ljubeznijo sprejem no in želimo, da bi se med nami počutili kakor doma.
Srečanje je bilo res prisrčno. Opazoval sem škofa, kako je zaskrbljen kor; kal po stopnicah iz letala. Gotovo je mislil, kam naj se obrne, če ne bo nikogar tu. Ko nas je opazil, je veselo zamahnil v pozdrav.
Ko sem ga vprašal, če je kaj utrujen, je pogledal na uro in rekel: “Pri nas je sedaj že 9 ura zvečer in jaz sem že 19 ur na poti.”
Father Richard nas je s svo-tim avtom peljal v svoje župnišče. Ob pol sedmih zvečer je škof maševal. Po njegovi uri je bilo to okrog polnoči, zato smo mu rekli, da ima “polnočnico”.
V soboto dopoldne ob enajstih je škof imel slovensko mašo. Cerkev sv. Cirila se je skoraj napolnila s slovenskimi verniki. Ganljivo je bilo videti, ko je večina navzočih med mašo prejela sv. obhajilo. Med mašo je ime' škof lep in vzpodbuden nagovor. Pohvalil jih je, da so v tako lepem številu prišli k maši. Nekateri so svoje počitnice preložili, drugi prekinili, da bi se lahko srečali s slovenskim škofom.
Po maši so šli vsi navzoči v cerkveno dvorano, kjer je župnik pozdravil škofa in izrazil svoje in veselje faranov nad njegovim prihodom. Nato je pre-vzvišenega pozdravil v imenu a-kademikov in v imenu mladine sploh dr. Ludwig Burger. Fant in dekle v narodnih nošah sta mu nato izročila šopek rdečih nageljnov.
Nato je govoril škof, vidno ganjen nad udeležbo newyorskih Slovencev in jih vzpodbujal, naj ostanejo zvesti sveti Cerkvi in svoji domovini. Svoje otroke naj učijo spoštovati in ljubiti slovensko domovino in vzbujati v njih ponos, da so otroci slovenske krvi.
Temu prisrčnemu sprejemu je sledilo kosilo duhovnikov v župnišču in po kosilu smo se fa-throm Hribškom odpeljali v Bridgeport.	^
Lep in prisrčen je bil začetek škofove poti po Ameriki. To je predvsem zasluga župnika fa-thra.Rogana, ki je vodil vse pri-
prave in s svojo iskreno gostoljubnostjo vplival, da se je škof res počutil doma.
V kratkem več o potovanju. Upam, da bo naš slovenski Cleveland pripravil g. škofu prav tako prijeten sprejem in da se bodo clevelandski Slovenci v velikem številu udeležili sv. maše pri Lurški votlini na Chardon Rd. v nedeljo, 1. septembra, ob enajstih dopoldne in banketa po sv. maši v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Father Varga
-----o—-----
Pozdravljeni!
NEW YORK, N.Y. — Med a-meriške Slovence je prišel mariborski škof prevzvišeni dr. Maksimilijan Df-žečnik.
Pred 34 leti sem ga prvič srebal. Bil je takrat kaplan v Celju. Kadarkoli sem kasneje kaj bral ali slišal o njem, vedno mi je stopila pred oči podoba mladega, blagega, visoko zravnanega in resnega kateheta, ko se je vračal po Kralja Petra cesti iz šol v župnišče. Spomin na osebo, ki je dolgo nismo videli, je mnogo bolj živ, ako je postavimo v okolje, kjer smo jo resnično srečali.
Po 33 letih sva se danes zopet srečala. Leta bojev, trpljenja, preziranja, razočaranj so upognila krepko pohorsko postavo in sneg je pobelil njegovo glavo. Toda g. škof ne govori o tem. On govori o svojih uspehih, o sedanjosti, gleda v bodočnost. Oči se mu zasvetijo in preko obraza se razlije odsev sreče in zadovoljnosti, ko govori o tolikih duhovniških poklicih (presegajo predvojno stanje), o uspehih svojega malega semenišča in o novih in novih načrtih. Srečen narod, ki ga vodi tak škof.
škof Držečnik se je mnogo naučil od svojega prednika Slomška. Meni je naj bolj ugajala njegova pridiga in kasneje njegovo kramljanje v dvorani pod cerkvijo. Vse je tako naravno, jezik tako preprost in vsakemu dostopen, prednaša-nje tako lahko, kakor nalašč za nas, ki smo tekom let toliko slovenskih besed pozabili. On tudi zelo rad čita škofa Slomška. V njegovih preprostih stavkih je vendar toliko globoke modrosti.
Kadar je v Sloveniji prišel škof v faro, je bil ljudski praznik. Newyorški Slovenci smo ga imeli v soboto. O tem bodo poročali drugi. Slovenci po širni Ameriki, ko bo škof Držečnik v fari, imejte ljudski praznik, u-deležite se njegovega sprejema! Ne bo vam žal. On je škof, on je slovenski škof.
Ko se je pred leti vrnil iz Beograda v Ameriko škof Hurley, prvi papeški legat v Jugoslaviji, ga je obiskal pokojni dr. A. Kuhar. Ob povratku mi je dr. A. Kuhar pripovedoval o svojem o-bisku in vtisih, ki jih je legat prinesel iz Jugoslavije. Na tem mestu hočem danes objaviti samo eno stvar. Dr. A. Kuhar: “Vprašal sem ga, kaj pa slovenska škofa?” škofu Hurleyu so se orosile oči in njegov glas je bil mehkejši. Rekel je: “Bog je dal Slovencem v težkih časih izredna škofa. To, kar doseže s svojo trmo in borbenostjo v Ljubljani Vovk, to ali pa še več doseže s
ko bi bil vesel, če bi mu bilo dano pozdraviti v svobodni Ameriki škofa Držečnika. Mi pa to priliko imamo.
Ko sem se danes zjutraj po tolikih letih srečal s škofom Držečnikom, sem se spomnil besed škofa Hurleyja in tudi meni so se za trenutek orosile oči.
Prevzvišeni!
Hvala iza obisk in dobrodošli med Slovenci v Ameriki.
Nekdanji Celjan
štajerski klub se zahvaljuje
CLEVELAND, O. — Po uspelem pikniku vsem prijateljem, ki so nas obiskali in podprli s tem fond za Slovenicum, prisrčen: Bog plačaj! Čisti dobiček znaša $900.
Zahvaljujemo se g. Ivanu in Marici Novak iz Euclida, ki sta za to priliko priredila prodajo “srčkov” na stojnici. Sama sta izvedla vse dobrodušno in prostovoljno. Odličen vzgled požrtvovalnosti!
Hvala g. Karlu Faisu in soprogi za vse delo okoli ražnjev in pripravah že med tednom. Kuharica Lojzka, ga. Feguš, je žrtvovala celo nedeljo in čas med tednom za piknik kluba. Hvala, Lojzka!
Hvala Mrs. Zelenik iz Belokranjske, katera Štajercem vedno zvesto pomaga. Klub je hvaležen Rudiju in Mrs. Kristavč-nik, ki vedno s svojim tovornjakom prevažata klubu robo. Hvala vsem, ki so pomagale v kuhinji in prinesle pecivo.
Poudariti moramo, da je orkester ‘Veseli Slovenci’ igral brezplačno. Mnoga hvala orkestru!
Po zahvali imamo novo prošnjo, da nas zopet obiščete v nedeljo, 1. septembra, ob eni popoldne na banketu v Narodnem domu na Holmes Avenue Collinwoodu.
Odbor Štajerskega kluba
svojo blagostjo in potrpežlji-1 je nujno, z direktorjem.” vostjo in svetniškim življenjem1 Ti nenavadni obiski so mi
v Mariboru Držečnik. Jaz sem'stali zelo sumljivi in ko je bi. škof, pa nisem vreden, da zave-j zadnji zavrnjen, sem zaprl služ-žem pentlje na njunih čevljih.”ibeno sobo in brez orožja pregle Škof Hurley je lani umrl. Ka- dal s slugo prav vsako sobo in
po pregledu ukazal slugi, vsako sobo zakleniti in drugi dan ob redni službi samo prizadetemu uradniku ključ izročiti. Pri tem obhodu sva s slugo bila presenečena, da so v več sobah včasih po več uradnikov stikali glave skupaj in se nekaj posvetovali.” “Bližajo se hudi časi, in vas, kot dežurni, pozivam, da takoj zapustite uradno poslopje, ker bova s slugo vse prostore do rednih uradnih mr zaprla.” Bilo je nato nekaj protestov in groženj vendar mi je uspelo te tiče izgnati in napraviti poročilo. Medtem stopi pred mene predrzno uradnik Jurgele, ki so ga katoliški krogi, zlasti dr. Korošec, kot pohabljenca doštudirali in celo katoliški uradniki podprli, da je po enem letu bivanja na dunajski Minki prenehal s pohabljenostjo, in reče osorno kar tovariš: “Ti imaš doma štiri nahrbtnike, namenjene za tvoje otroke, ko bodo morali se ločiti oc staršev. Zdaj se je pa položaj tako spremenil, da se jim ne bo treba umakniti, zato boš te nahrbtnike moral čim prej meni ali našemu pooblaščencu izročiti.” Potem stopi še bližje, me potiplje pod brado na vrat prstom in reče: “Ako teh nahrbtnikov ne dobimo, pbtem boš crknil, bela svinja.” To je bil kolega, ki sem ga med operacijo z drugimi kolegi v delu-in z denarjem podpiral prav eno leto. Kako da nihče ni prišel po nahrbtnike, mi še danes ni jas no. Morda so takega poslali in se je uprl, ker sem Jur gelu zagrozil: “Prišel bo res po mene, toda kot star borec iz prve vojne te zasiguram, da oditi ne bo mogel, ker ga bodo odnesli.” Ti nahrbtniki so mi zelo koristili, ker sem vsakega kot begunec napolnil in so bili fantje zelo veseli, ker so bili za več dni oskrbljeni za neznano potovanje.
Ko sem po opravljeni dežurni službi zapuščal poslopje, naletim pred poslopjem na bana dr. Natlačena, ga pozdravim in me ustavi:	“Gospod inšpektor, ali
je ta lepak dovolj visoko in bo učinkovit?” Lepak je bil v višini drugega nadstropja nalepljen. Pozival je prebivalstvo, da vsakdo ostane na svojem mestu in pri svojem poslu in naj ne nasprotuje okupatorju in naj od o-kupatorja zahteva po mednarodnem pravu svoje državljanske pravice. Moj odgovor:	“Sijajna
vsebina, tudi dovolj visoko je plakat prilepljen, toda že pozno je objavljen; od pošte so poročila in sem jih danes kot dežurni na pošti mnogo prejel, da drhali že ropajo po deželi in prve žrtve so že padle.” Ban se je prestrašen poslovil in mi priporočal, da kot tak organ naj ne zapustim moje funkcije, ker zelo bom potreben.
Od tega časa dalje je moja nepozabna, zvesta žena vsak dan iz hiše šla gledat na cesto, če že hitim s kolesom domov. Kmalu je pokazalo, da je imel ban Natlačen prav, ko mi je svetoval, naj ostanem na službenem mestu. Že prve tedne so ostali podeželski uradi brez denarja in to za najnujnejše nočne prejemke. Takoj se lotim referata. Takratni šef Grazzioli nam takoj za ves zaostanek nakaže 270,000 lir in potem so sledila redno vsa nakazila vsak termin redno, kakor je zapadlo. Tudi poštno hranilnico smo preskrbeli za izplačilo plač in zlasti pokojnin. Komunisti so po deželi že pridno ropali, požigali in pobijali. Čast vsem uradnikom, ki se niso bali rdečih groženj in celo v nadurah storili vse, kar je narod potreboval. Toda o žrtvah, ki so padale po komunističnih terencih, ki so se upirali izročiti komunističnim terencem državno imovino, do danes ni nihče pisal, še manj pa se jih spominjamo.
Podeželski poštni uradi so do-prinašali nadčloveške žrtve za po- narod. Ob najtežjih naporih in
Romanje protikomunističnih borcev Tabor v Milwaukee in k grobu škofa Rožmana
CLEVELAND, O. — Ob tem potrebnem romanju se mi zdi svetniškega danes potrebno še enkrat poklicati v spomin, kako hinavsko in zahrbtno so se pripravili bivši člani nepotrebnega in po banu Natlačenu razpuščenega “Slo venskega društva” in dopisniki “Dejanja” za odhod v gozd kot člani Osvobodilne fronte. Kot sami izobraženci so imeli pripravljene natančne podatke o vseh meščanih, o katerih so bili prepričani, da bodo ostali pri narodu. Nekatere so celo predrzno opozorili, da jim bijejo zadnje minute za odhod v gozdove. Kako je bilo po drugih centralnih uradih v Ljubljani, ne vem. Glede poštne direkcije se dobro spomnim, da so terenci med nami že v tednu pred Veliko nočjo postali kar napol javni tako, da vsak, ki je bil pod grožnjami siljen v gozd, se svojemu kolegu ni niti upal povedati, kaj se je zgodilo, ampak je v trepetu molčal.
Kakor vsako leto smo imeli tudi ob napovedi prihoda italijanskega okupatorja na Veliki četrtek samo do popoldne redno službo, od poldne naprej pa dežurno in uradnikom redne službe se nekaterim ni prav nič mudilo domov. Urad dežurnega je bil običajno v prezidiju. Kar naenkrat so se pričela vrata odpirati in meni sumljivi kolegi so me spraševali, ako morejo govoriti z direktorjem. Vsak se je moral na mojo izjavo prazen vrniti: “Ob dežurni službi se dežurni uradnik sam pogovori, ako
nočnih službah so vršili službo. Prespali so se največ podnevi, ker so bili stalno v strahu za roparski napad. Naj omenim samo eno pošteno trgovino, ki je že nad petdeset let poslovala v isti hiši in vasi. Ob treh ponoči so izpraznili trgovino in cenili u-kradeno blago na 25,000 lir in dali priznanico za 40,000 lir, tako jim je trgovec še v gotovini moral dodati 15,000 lir. Naslednik tega trgovca še danes nima ne blaga ne denarja povrnjenega, pač pa so ga ob “osvoboditvi” zaprli in je iz ječe bil vrnjen resno bolan. Ker je bilo pri poštni direkciji mnogo gnilobe z direktorjem vred, so se skladišča praznila in vozni park je bil vedno manjši. Terenci so pa vršili navidezne preiskave, ki so vedno bile brez uspeha. Hvala Bogu, da pri nakazilni oblasti ni bilo nobenega terenca. Zato so bili terenci pridno na delu, da se znebijo poštenih uradnikov in so jih ovajali policiji in pomočnik direktorja dr. Lang, ki so ga pozneje Nemci obesili kot komunista, je skrbel za zbiranje takih poštenih uradnikov in jih pošiljal v Dachau. Tako so tudi mene protizakonito upokojili, kot ves čas službe odlično cenje-rega in po dveh mesecih dali na listo za Dachau. Dober prija-telj, upravnik pošte Ljubljana, mi zaupa listo in v prvem pogle-3u sem na prvi strani naštel z nenoj 17 odličnih antikomunistov, ki sem jih s pomočjo škofa Rožmana v enem dnevu rešil in ;e noč dodal, da smo bili rešeni Dachaua. Vse ugledne vrhove antikomunistov sem moral obiskati in izjave z ostrim protestom izročiti takratnemu polisi jskemu direktorju dr. Hacinu.
Po nasvetu podpolkovnika mo-iega sošolca in prijatelja Milka Vizjaka sem se rešil v domobrance in z 18 možmi vršil na Težici skrajno nevarno službo, sam Bog ve, da je imela ta četi-:a toliko blagoslova, da ves čas službe nismo imeli nobenega mrliča. Kapetan Stamenkovič, odličen vojak, pa je v nočnih arostih urah skrbel za strumno vojaško vzgojo, četudi smo bili vsi stari vojaki.
Pri tem je naša četica tudi ;mela priliko videti, kako so bili :a narod potrebni domobranci n koliko življenj je bilo reše-lih, ko smo zapustili domovino. 2elo se čudim, da danes izkazuje tem žrtvam 15,000 v Kočevskem Rogu živih pokopanih, ko je na dlani, da so nas domobran--i morda 25,000 civilnih beguncev rešili. Pri spominskih proslavah se nas zbere morda nekaj sto, pa še ti so bivši aktivni borci. Od Slovenca bi pričakovali več hvaležnosti, ta namreč rodi 'ahko novo ljubezen in slednja nam da moč za povezanost borbe za svobodo. Tako ne smemo pozabiti biti hvaležni mrtvemu mučeniku, našemu modernemu Mojzesu, škofu Rožmanu. V nočnih urah je škof reševal rojake ored strelom ne glede na politično prepričanje prizadetega. Niti na Sv. večer, ko so nanj čaka-gostje, ni miroval z reševanjem talcev. “Prevzvišeni že vedo, zakaj so vas kot prvega poklicali, kaj pojdite k njemu,” me je opomnil prelat Nadrag, čeprav sem bil morda več kot deseti na vrsti. Ko sem vstopil, mi škof prijazno odzdravi, vzame v roke moj papir in jaz se opravičim, da mi je prelat Nadrag svetoval, naj se takoj odzovem vašemu vabilu. Prizadet je bil moj kolega komunist, družinski oče za ustrelitev in je tudi že prejel poslednje zakramente po patru Tomincu. Takoj prime za tele-ion in kliče na vse strani, celo generalu Robottiju ni prizanesel. “Preden bo žena, ki čaka na stopnicah, doma, bo njen mož pri družini,” je bilo sporočilo in tako je bilo. Mož se je izkazal skrajno nehvaležnega, bi bilo preveč, da bi o tem še kaj pisal.
Vsi moramo biti hvaležni spominu na generala Rupnika, ki je
(Dalje na 3. strani)
&MEBHSKA DOMOVA
I
S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
Strgar je še enkrat ponovil: baroka bo torej ta ban zvečer. "Vabili ne bomo nikogar razen tvojih staršev, Rudi. Prenočiti Jima ni treba v hotelu. Saj imamo dovolj prostora pri nas. Kako misliš?”
“Trdno upam, že vem in nič nr- dvomim, da se te slovesnosti °^e in mati z veseljem udeležita.”
“Lepo bo,” je Strgar ves vesel pritrdil in se ozrl na ženo: “2e-ft3) vse je sklenjeno, kakor je Prav. Vso skrb za ta večer pa izročam tebi.”
Mama si je otrla solzo, rekla hi nič.
Lnevi pred zaroko so blisko-^ha potekali. Vsi Strgarjevi z ženinom vred so imeli polno opravkov. Obvestila so bila na-, tisnjena. Pri Strgarjevih so imeli Irma, Zora in Rudi zadnje rihi resnično zadrego s pisanjem haslovov. Strgar je vsak dan hapovedal novih imen, ko je imel polno znancev blizu in da-ioč. Mama je že sedemkrat pre-Vrgla jedilni načrt za večerjo, Preden se je odločila.
Proti večeru pred zaročnim. Praznikom se je Irma tiho umak-hila. Odšla je na grič v kapucinsko cerkev, se zamislila v preteklo življenje in potem počakala starega, belobradega me-hiha. Hotela je postaviti mejnik Svoji brezskrbni mladosti, ki ji ni imela kaj očitati. Skrbni starček ji je vlil poguma v ne-' hurno srce. Izročil jo je v varstvo njene patrone in jo opozori: “Ljuba moja duhovna hči, sedaj stopaš v lepo, a resno življenje. Vsako človeško življe-hje pa je križano in še posebej 23 žene velja star in skušen pregovor naših dobrih mater, ki so hčeram napovedovale: ‘Ko se Poročiš, se v križe položiš.’ Za Vsako uro srečnega življenja hodi Bogu hvaležna, vsak križ Vdano zadeni na rame in popro-sh Moči mi daj, moj Bog.”
Irma je solzna pokleknila pred °ltar Brezmadežne. Pomolila je, hato se vsa sproščena in srečna Vrnila domov.
Ob odhodu od Strgarjevih pri Vežnih vratih, do kamor ga je spremila Irma, jo je Rudi hotel
Poljubiti.
“Nikar!” se mu je Irma umak-hila. Rudi se je začudil, pa mu je razodela: “Majhno žrtev sem sl naložila v cerkvi, da te do 2aroke ne bom poljubila. Saj the razumeš?”
Rudiju so skoraj solze nav; el e V oči. Dolgo ji je stiskal roko, Preden je odšel, t	X
Na praznik sta se pripeljala 0če, višji svetnik Karel Slak, in hiamica. Rudi ju je čakal na po-staji. Oba sta bila zelo slovesno °blečena. Sin se je pošalil z ma-thico, češ “saj boš še zaročenki ■lomi kos, tako dekliško slovesna Se mi zdiš”.
“Če se pokažeš neznanim Iju-h^m, bodi, kakor se za stan spo-mu je ponosno odgovo-flla mati.
“Pojdimo!” je resno pripom-hil oče. Rudi ju je odvedel k Strgarjevim, kjer so jih vsi že obrani čakali. Vsi so Slakova tako toplo sprejeli, da je vsaka, "bdržanost, kakor je ob prvem j’hidenju večkrat v navadi, v hpu zginila. Bili so si kot davni 'tjobri znanci. Rudi je poprosil, ga za nekaj minut oproste. hla še nujen opravek in se brž bvž vrne.
g Rudi se je podvizal do zla-arja. Izbral je bil zaročni prstan Irmo s sinjim uralskim topa-ž°hi, ki ga je zlatar imel edine-®a> a ga je moral v prstan šele ^°žiti. Rudi je bil prstana vesel. !rlie kakor Irmine oči, si je mis-
b ko ga je držal v roki. Pob-^ahl je zlatarja, poravnal račun. Prstan v baržunasti škatlici aknil v žep telovnika in se na-
glo vrnil k Strgarjevim.
Očeta sta že v živahnem pogovoru. Strgar je pripovedoval
0	gospodarstvu, o trgovanju, o izgubah in uspehih. Višji svetnik Slak ga je poslušal, tehtal njegove besede, posegal vmes in skušal dognati, ali zares stoji na trdnih nogah. Rudijeva mama pa je bila zvesta staremu naročilu: Kamor koli greš, vzemi oči s seboj! S Strgarico sta kmalu izginili. Še preden so posedli k večerji, je Slakova mama bolje poznala vso balo kakor nevesta in ženin. Ujela je hipec ob svojem možu in ni strpela, da bi mu ne pošepetala na uho: “Imenitno, moderno, a okusno, da bi človek ne verjel.”
Ko so bili že pri koncu večerje, ki se ji Slakova mama ni mogla načuditi in se ni nič zatajevala, da bi svojega občudovanja ne razodevala Strgarici, je Strgar segel po steklenicah starega traminca, jih sam odčepil, vsem nalil kot zlato rumeno kapljico in nato spregovoril:
“Nisem jezični dohtar, da bi mi tekla gladka beseda. Kosa, plug in brana so bili moja visoka šola. Zato sem naravnost človek kot brazda za plugom. Moja prva dolžnost je, da ob tem lepem večeru najprej pozdravim očeta in mater — vašega in našega Rudija. Jaz in vsa družina smo zelo počaščeni, da vas imamo med sabo, srečni smo in trdno, prepričani, da nam te od danes trdno povezane skupnosti ne bo nihče razdrl. Vajin sin je odslej tudi naš sin, moja hči tudi vajina hči. Ljubita jo, kot mi že vsi ljubimo vajinega sina. Z modrostjo staršev, ki je Rudija /zgajala, stojta ob strani tudi moji Irmi, zlasti ti, draga Slakova mamica. Trdno vero imam v to, sam Bog naj jo varuje! — In sedaj še očetovsko besedo tebi, preljubi Rudi! Izročam ti del svojega srca. Boli me in te bolečine bi ne prenesel, ko bi se ne bil prepričal, komu Irmo izročam. Mož si, ostani mož vse življenje, zvest Bogu, zvest poklicu, zvest svoji ženi in domovini. — In Irma, ti moj prvi otrok, moja ljubezen, moja desna roka v pisarni, ali čutiš, kako se očetu trga srce? Nič za to. Tvoj oče je prebil že mnogo bolečin, tudi to bo, ker ve, da je to zakon življenja, da človek zapusti očeta in mater in se oklene svoje žene, žena svojega moža in postaneta — eno. Irma, bodi ena duša, eno srce z Rudijem v sreči in nesreči, zvesta družica do hladnega groba.”
Strgar je hotel še izgovoriti, a beseda se mu je zataknila, v očeh so mu zaigrale solze. Vzel je čašo, stopil k Irmi in jo krčevito objel, nato še Rudija in vse po vrsti krog mize. Vsa miza je umolknila, vsi so si otirali solze. Irma si je z obema rokama zakrila obraz; drgetala je, ko je šiloma dušila jok.
Prvi se je zbral Strgar, vsem dotočil vina in nato pozval Rudija:
“Izvršita, za kar smo se sešli, in izročita si očitno znamenje ljubezni.”
Tedaj je vstal Rudi.
“Nimam besedi za vse, kar čutim v srcu. Zdi se mi, da bi bila vsaka beseda prazen zvok, cingljajoč zvonček. Ko bi mogel položiti pred vas svoje srce, bi v njem edinem brali, za kar besede še niso najdene. Hvala in zahvala stotisočkrat vsem za vse!” —
Segel je v žep, odprl škatlico in nataknil Irmi prstan. Irma
1	mu je vrnila svoj prstan, nato sta se objela in bila objeta, dokler se Irma od sreče in ljubezni
•ni razjokala na Rudijevih prsih. Potem so šele trčili, vsi izpili do dna in se usuli krog zaročencev ter občudovali prelepa prstana.
(Dalje prihodnjič)
-------o-	•
Si, slovenski socialni dan v iuenos Airesu
BUENOS AIRES, Arg. — Slovenski socialni delavci v Argentini so pripravili letos že svoj 16. socialni dan. Vršil se je v nedeljo, 11. avgusta, v predavalnici Slovenske hiše v Buenos Airesu.
Pred zborovanjem je bila v kapeli Slovenske hiše sv. maša, ki jo je daroval direktor msgr. Anton Orehar, ki je po evangeliju v svojem govoru označil pomen dela in sklepov drugega vatikanskega zbora in s tem v zvezi poudaril dolžnosti vseh — tudi slovenskih — katoličanov.
Po končani sv. maši je v predavalnici Slovenske hiše začel zborovanje predsednik Stalnega odbora, ki prireja vsako leto socialne dneve, g. Avgust Horvat, ki je pozdravil navzoče predstavnike slovenskega javnega življenja v Argentini in ostale rojake in naglasil, da je potrebno, da tudi slovenski katoličani iščemo in najdemo svoj pravi odnos do vseh modernih pojavov življenja, zlasti do velikih tehničnih in socialnih sprememb na svetu.
Na'predlog g. Horvata je bil za predsednika letošnjega socialnega dneva izbran g. Rudolf Smersu, ki je prevzel vodstvo zborovanja in napovedal dnevni red.
P. A. KUKOVIČA DJ. je bil pri referent. Govoril je o etičnih problemih katoličana ob sodobnih tehničnih in socialnih spremembah na svetu. Med drugim je naglasil, da je danes tehnika poleg politike v središču vsega svetovnega dogajanja in je naša doba v resnici tehnična doba. Tehnika in znanost spreminjata obličje zemlje.
Ljudje zavzemajo različno stališče do tehnike. Nekateri ostajajo ravnodušni in ne vidijo probemov, ki jih ta prinaša. Druge preveva strah, ker vidijo napredek tehnike- predvsem v o-rožju (atomska bomba) in v avtomatizaciji, ki naj bi prinašala brezposelnost. Zopet drugi pa so veliki občudovalci vsega tehničnega napredka.
Iz etičnega vidika mora biti naša sodba pozitivna. Tehnični napredek je izvrševanje božjega naročila (‘Podvrzita si zemljo!’), je napredek luči in svetlobe, je pomoč človeštvu, je skratka velik božji dar. Od človeka pa je
odvisno, kako bo ta božji dar u-porabil. Nekaterim odkriva božjo vsemogočnost in jih vodi k ponižnosti, druge pa omamlja, da izgubljajo smisel za nadnaravno. Tehnični duh, tehnokracija — so negativni učinki tehnike, povzročajo duhovno slepoto, zanikujejo nadnaravne ideale, tudi smisel za kulturo.
Kristjan mora zavzeti do tehnike pozitivno stališče. Tehnika ni nekaj slabega. Nasprotno, prihaja od Boga in vodi k Bogu. Nekateri slabi učinki tehnike nastopajo samo zaradi zlorabe tehnike. Kristjanu naj bo tehnika sredstvo za izpopolnitev človeka in za pomoč vsemu človeštvu.
G. MILAN MAGISTER je bil drugi referent in je govoril o tehničnem in socialnem nauku Cerkve. Poudaril je, da je uče-niška služba bistvena za Cerkev; vse presoja po zadnjem človekovem namenu. Zato prav iz tega vidika govori o vseh človeških problemih: socialnih, gospodarskih, političnih itd. Zlasti se je Cerkev vedno zanimala za socialno vprašanje in izdala mnogo odločb že pred okrožnico Rerum no varum, ki je vrh socialnega učenja Cerkve, in po njej do naj-novejših znanih socialnih okrožnic (Mati in učiteljica, Mir na zemlji, Razvoj narodov in Človeško življenje). Zadnji koncil je mnogo razpravljal o socialnem vprašanju in koncilski dokumenti so polni navodil za ureditev družbenega življenja.
Tehnika je prinesla velike spremembe na socialnem področju. Delo kristjanov mora biti, do te spremembe usmerjajo v smislu krščanskega sdcialnega nauka, da zmanjšujejo negativne vplive industrijske revolucije in iščejo za nove razmere tudi nove rešitve. Pri tem pa je treba imeti pred očmi načela, ki so vedno veljavna: načelo človekove svobode, njegovega dostojanstva, ljubezni in pravičnosti, načelo zasebne lastnine, ki jamči človekovo samostojnost in svobodo, pri čemer pa se seveda ne sme pozabiti, da so z lastnino združene socialne funkcije.
Kristjani moramo čutiti odgovornost za reševanje problemov moderne družbe in moramo povsod aktivno posegati v družbeno življenje v duhu socialnih o-krožnic in smernic drugega vatikanskega zbora.
Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem go-
vornikov in jih nagradili s ploskanjem. O vprašanjih, ki sta jih govornika razvijala, se je razvil daljši razgovor, v katere-; ga je poseglo precej navzočih! rojakov.
Tajnik Stalnega odbora lic. Stanko žužek je nato prečital pozdravni pismi za predsednika Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miho Kreka in kardinala Ca-ggiana, ki sta bili soglasno sprejeti. Prav tako so navzoči soglasno sprejeli
resolucije 16. slovenskega socialnega dne:
1.	Znanost in tehnika stojita danes v ospredju človeškega zanimanja. Sta na svoji zmagoslavni poti in prinašata človeštvu velik tehnični napredek. Posledice tega napredka so velike spremembe na vseh področjih človeškega udejstvovanja, posebej še na duhovnem in socialnem področju.
2.	Človeštvo te spremembe sprejema in vrednoti zelo različno. Nekateri se jih veselijo, drugi jih sprejemajo s strahom in negotovostjo. Sprejeti jih moramo kot dar božji in jih kot take pravilno vrednotiti. Znanost in tehnika nam odkrivata velike možnosti tvarnega in duhovnega napredka, a nam vernim istočasno pokažeta našo majhnost pred Bogom in odvisnost od njega.
3.	Znanstvena dognanja moramo uporabljati in vrednotiti tako, da nam bodo služila kot sredstvo za tvarno blaginjo in pomoč pri duhovni rasti. Posebej še kristjani si moramo prizadevati, da bomo z delom svojega duha in rok ustvarjali znanost in tehniko v slavo božjo. Sodobnemu tehničnemu svetu moramo dati krščansko obličje.
4.	Spremembe v družbenem življenju moramo usmerjati v smislu krščanskega socialnega nauka. Le z aktivnim delom katoličanov bo to življenje resnično krščansko. ,in()y^f)po človeka.
5.	Katoličani moramo izvrševati to nalogo z velikim čutom odgovornosti in moramo praktično dokazati . svetu, da smo sposobni rešiti — kot je to človeško mogoče — vse probleme novo nastajajoče družbe. Zato je
. nujno, da ta vprašanja proučujemo v duhu papeških socialnih okrožnic in smernic drugega vatikanskega cerkvenega zbora.
R.S.
“RIBIČ” — Kiparsko delo modernega avstralskega umetnika Lindseyha Daena razstavljeno na Kemis Fairu v San Antoniu, Tex. Okoli razstavišča in skozenj so speljane vodne struge in si je mogoče razstavo ogledati iz čolna oziroma iz ladjice.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
ROMANJE PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV TABOR (Nadaljevanje z 2. strani)
v takratnih zmedah organiziral tako strumno slovensko vojsko domobrance, ki so brez vsake podpore zahodnih oblasti v kratkem času pridobili pod slovensko zastavo prvič svobodo Slovencem in bili za plačilo izdani po Angliji v mučeniško smrt.
Hvaležni moramo biti Rupnikovemu bataljonu, katerega borci so nas ščitili preko Ljubelja in mimo Borovelj, da smo mogli doseči Vetrinjsko polje in ušli gotovi mučeniški smrti. Bilo nas je menda vseh preko 20,000 in danes nas je nekaj sto, ki javno izkažemo hvaležnost tem hrabrim borcem in mučenikom.
Te dneve našega romanja bi se morali spomniti našega bana dr. Natlačena, ki je dal življenje po zahrbtnem umoru za čisto krščansko življenje. Enako žrtev je doprinesel korekten u-radnik banovine Narte Velikonja, ki je bil poosebljena ljubezen do trpečega naroda.
Ali naj mi ob spominu na take posameznike, idealne borce za svobodo in vero ob spominski proslavi za pokojne mučenike, člane vaških straž, četnikov, pozneje združenih v domobrance, opravimo pobožnost z nekaj sto borcev?
Še je čas, da tisti, ki nima strahu pred raznimi političnimi novotarijami, da ' napreže svoj stroj in pohiti na gornje romanje.
Ne sramujmo se ne našega jezika ne naših žrtev! Ne molčimo o izdajstvu, katero so povzročali “gosposki” narodi nad našim narodom, ampak pokažimo našim še živim borcem bratom, da jih cenimo visoko radi njihove požrtvovalnosti b r e z p lačnega dela in napora dokazati svetu krivico, ki jo trpi naš narod.
Za vse nas pa naj velja molitev: O Bog, brez Tvoje volje se nič ne zgodi, zato ne glej na grehe živih, temveč radi zaslug mrtvih odpusti!
Rudolf Lukež st. ------o—-----
Zahodni Nemci se ne bojijo ruskega vdora
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ko so ruski tanki vdrli v Čeho-slovaško, je bilo okoli 7,000 zahodnih Nemcev v čeških kopališčih in letoviščih. Prvih par dni se jih je vrnilo domov le okoli 2,000, vsi drugi so ostali. Rusi so se namreč do krajev, kjer so turisti, obnašali obzirno, tako da turisti z njimi niso imeli nobe-
fvloški dobijo delo
Iščemo pomočnike
za vlivanje kalupov v železniškem' oddelku. Vse zmene. Basic Aluminum Casting Co. 1325 E. 168 St. pri Saranac Rd. severno od St. Clair.
nega posla, ako ga ravno niso hoteli imeti.
Na drugi strani so uprave čeških kopališč in letovišč stavile Vsem turistom možnost hitre vrnitve na ta način, da je zmeraj čakalo v pripravljenosti nekaj avtobusov, ki bi prepeljali turiste do naj bližje obmejne postaje.
Žemke dobi jo delo
Delo za žensko
Lepa soba, hrana in nekaj plače se dobi v zameno za lahko hišno delo in družico starejši ženski v Cleveland Heights. Kličite 946-7300.
-(166)
Female Help Wanted
Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Avenue EN 1-5214
________________________(x)
Wanted Counter Girl
From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon. (x)
MALI OGLASI
V	najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena t;65. Kličite 881-5158.	(x)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo, 4-4, garaža, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Prebarvana lansko leto. Kličite 431-9798, po 4. uri pop.	(166)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje na 1260 E. 71 St. zgoraj. Najemnina $75.00, vključno plin. Kličite 431-t)866 ali 431-4558.	(168)
Naprodaj
Hiša 6 sob, na novo karpetirana, nova zimska okna in nadoknice, polna klet, garaža za tri avtomobile, na Ormiston Ave., blizu E. 200 St. Kličite 486-8981 ali 481-1196.	(168)
V	najem
Oddamo 6 sob na E. 74 St., blizu St. Clair Ave., samo odraslim. Najemnina $75. Kličite 432-1038.	(168)
Opremljene 4 sobe oddajo
Opremljeno 4-sobno stanovanje oddajo na Addison Road. Vprašajte frizerja na 6005 St. Clair Avenue.
— (166)
V	najem
Lepo 4-sobno stanovanje spodaj se odda dvojici srednje starosti: Po želji garaža. Blizu Sv. Vida. Kličite HE 1-3489.'
-(168)
Hika naprodaj
2-družinska, 5-5, na Edna Ave. Dajte ponudbo. Kličite RE 2-
--(168)
(170) 7264 ali RE 1-2317..

^ D. RAULJEN:
1
Mrtvi ognjenik

“Lezite, oče, pozna je že ura, prehlad si nakopliete ;y takem hladu!”
“A, čakaj, da še jaz tebe nekaj vprašam. Pošto so mi poslali s Slemena. Dreja bi rad po božiču prišel v svate. Pa mu ne kaže, da bi se zaman pehal po hribu in snegu, ako nisi pri volji, Lenka.”
“Pot si bo prihranil, oče. Saj je tako bolan, ubogi Dreja! Pomladi ne učaka.”
“Tako praviš? ... Ta je, ta: kaj pa vemo, kaj nam prinese nova pomlad! ... A ti, menda nam ne boš spet na lepem utegnila v Ljubljano?”
“Kaj se ve, oče! To pa že moram reči, da se boste vedeli rav-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
HELIODYNE! CORPORATION A Division Of ISiMS Industries, Inc.
HAS POSITIONS IMMEDIATELY AVAILABLE
At The Los Angeles (Van Nuys) Operations:
EXPERIMENTAL PHYSICIST
Ph. D. or equivalent education to perform research in the dynamics and aerothermochemistry of turbulent flows and in high temperature gas kinetics and spectroscopy. Must be able to work with conventional laboratory electronics and optics, and have experience in shock tube, shock tunnel, wind tunnel or water tunnel instrumentation.
THEORETICAL PHYSICIST / FLUID MECHANICIST
Ph. D. or equivalent education to perform research in the structure of turbulent flows, turbulent mixing and reactions in high temperature gases. Should have familiarity with modern theories of turbulence. Background in plasma physics, kinetic theory, stochastic processes and numerics desirable.
To perform studies of wave propagation in plasmas, plasma breakdown; and propagation and scattering from random media. A strong background in classical mathematical physics and some familiarity with numerical computation techniques and Monte Mario methods desired.
The above skills are to be applied to a continuing activity in re-entry physics.
At The San Bernadino Operations:
—PHYSICISTS	\ ~ ~ ^	'r t	.
—APPLIED MATHEMATICIANS —ELECTRICAL ENGINEERS
BS/MS or equivalent candidates should be experienced in. flight test data handling and analysis. They must be ready for challenging assignments in the area of radar correlation and analysis required for assessing performance of re-entry penetrations systems.
At The San Diego (La Jolla) Operations:
—physicists	F"' r	ipjr
—PHYSICAL CHEMISTS —ELECTRICAL ENGINEERS — APPLIED MATHEMATICIANS
MS. Ph.D. or equivalent education to qualify for work in the theoretical aspects of spectroscopy, plasma physics, equations of state of solids, material properties under stress, re-entry physics and charged particle beams. Related thesis and/or experience in these areas is preferred.
—SCIENTIFIC PROGRAMMERS
BS/MS with FORTRAN 11 and IV experience and acquainted with CDC 3600 and 6600 computers.
Bright junior scientists and established senior scientists who are interested in associating with top technical talent and sharing m the financial and technical growth of a skyrocketing, publicly-held young company with potential. Please send resume and salary history (in confidence) to:
Dr. Keith A. Brueckner, Vice President & Technical Director
HELIODYNE CORPORATION A Division Of KMS Industries, Inc.
7810 Burnet Ave., Van Nuys, Calif. 91405
An Equal Opportunity Employer	(168)
mamam
MICHIGAN CONSOLIDATED GAS COMPANY
has need for electrician to engage in operating, maintaining, repairing and installing electrical systems, controls and equipment.
Must possess journeymens electricians license.
Acceptable for the City of Detroit "Write, wire or call
HR. MORRISON
965-8000, Exi. 2989
EMPLOYMENT AND PLACEMENT One Woodward Avenue Detroit, Michigan
An Equal Opportunity Employer	(167)
Mechanics
Truck - Trailer - Trader
Experience Necessary Union Wages And Benefits
Write, Wire Or Apply
Akron - Ghieago, Inc.
1016 Triplett Blvd., Akron, Ohio
An Equal Opportunity Employer
(168)
DIE DESIGNER
Experienced in progressive design for multi-plant automotive parts manufacturing company. Presses up to 400 ton, gage to 200. Permanent position, excellent fringe benefits. Plant location suburban Akron-Canton area.
METAL STAMPING DIVISION
MONARCH RUBBER COMPANY
Hartville, Ohio	AC 216-877-9311
An Equal Opportunity Employer
nati: kadar spet ubegnem. se zlepa ne vrnem na Smrekovec.”
“Ti ptička, ti!”
Artnik bi se bil rad nasmehnil na glas, pa se mu ni dalo. Malo je še zavzdihnil, pa se ni dalo razbrati, ali je spokojnik ali spokornik. Počasi je odkrevljal v čumnato. Leto je ugašalo in vedela je Lenka, kakor se je bil ta večer zavedel sam Artnik: tudi smrekovškemu gospodarju starost ne prizanese.
*
S pomladnimi vetrovi je prišel razkol. Bilo je prav v začetku pomladi, ko je zemlja vneto gnala sokove v drevesa. Vetrovi so pripodili oblake na nebo, se igrali z njimi besno in jih cefrali, vse tako, kakor se je velika doba hotela poigrati z ljudmi. Mnogo je bilo hrupa v mestu, a že se je unesel plaz velikih besed in trušč manifestacij. Mladina se je spet plaho poskrila v domače zavetje, na obrazih se je povsod zrcalil strah pred negotovim, kar pa se je vedno določneje oblikovalo v eno samo besedo, ki je pretila udariti v polno: vojna ... Vse je bilo mrzlično sredi priprav. Ljubljana, kakor da bi podrezal v mravljišče. Že teden dni je tekla živa reka dan na dan proti glavnemu kolodvoru. Mladi možje in fantje so se poslavljali s težkimi kovčegi. Mobilizacija1 Bila je neviden, silen magnet, ki nenehoma priteguje nešteto drobcev, vojnih obveznikov.
Mirt je imel plodno zimo za seboj. Domovina ga je spoznala po njegovih lepih delih. Lenka ga je po božiču vnovič obiskala in razpredala sta same svetle
CHICAGO, ILL


HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Two children Stay or go. $25 week. 224-0821 (166)
HOUSEKEEPER — Live in. Widower w/ 2 children. Best wages. No. suburb. Phone HA 7-6039 days. Eves. & wkend. CR 2-3072 (166)
HOUSEKEEPER — For elderly lady. Live in. No. West side. Own rm. Call aft. 5 p.m. Sun. NE 1-2944 (166)
HOUSEKEEPER and Caretaker — Exp. Refs. Barrington Area home. Live on premises in own quarters or go. 664-2955 or MO 6-1500, Miss Hildum (168)
CHILD CARE — Middle-aged or elderly lady on pension to care for 2 boys 2 & 3. Rm., board & $25 wk. Call 235-7284 aft. 5 p.m. (167)
MALE OR FEMALE HELP
HAIRDRESSER wanted. Male or female. Gd. oppty. for ambitious person. Exper. pref. Salary & comm. For inform, call CL 5-3933. (166)

REAL ESTATE FOR SALE
MICHIGAN — 130 mi. from Chgo. 38 Acres. 5 rm. house. River & pond. Ideal for rec. or retirement. 458-2575 (166)
MOKENA — Owner trans. Beaut. 10 rm. house. 2V2 car gar., huge lot, crptd. Fruit trees. Must see. $31,900. Related or inc. prop. 479-9266. (166)

BUSINESS OPPORTUNITY
PET BUSINESS — Well est. bldg. included. $30,000. Loc. in Western suburbs.
832-1866 By Owner
(166)
'sanje, kako si uredita družinsko ognjišče. Ustvarjal je z lahkotnim zagonom vse do zadnjih dni. Živčna stiska drugih ljudi je po malem začela tipati tudi v njegov atelje. Bilo mu je v naravi, da se je skoraj oveselil velikih dogodkov. Prav nič ga ni presenetilo, ko je tudi on v začetku cvetnega tedna prejel pozivnico. Lahkega srca je dal slovo umetniškemu delu, skoraj otroško razposajen se je brž lotil opravkov, da že zvečer odrine, kamor ga vabi vpoklic. Nakupoval je potrebščine po mestu; povsod je bila gneča, kakor da je roba na ponujo. Vse se je naenkrat poznalo med seboj, vse se bodrilo. Prijetna zavest take možate skupnosti je Mirta kar poživljala. Ko je vse ponakupil in spravil v kovčeg, je hitel v gostilno h kosilu, za slovo nalašč k obilnemu kosilu. Proti večeru odpelje vlak. Mirt je razmišljal, kaj bi še kazalo opraviti, da ne pusti za seboj nič zamujenega. Tehtal je misel, ali bi še stopil k Meliti. In prav nič ne bi škodilo, če bi preko vsega, kar je bilo med njima, tudi Ignaciju Orehku stisnil roko. Sklenil je, da tak obisk vendarle opravi. Ko je stopil v gostilno, kjer je bilo vse zasedeno in je šumelo kakor v panju, ga je iz kota poklical krepak glas, s stola se je dvignil trgovec Kobe:
“Le sem, Mirt, le sem!” Privzdigoval je stol ob sebi: “Poglej, kakor da sem ga za tebe pripravil.”
“Ha, kaj ste se nalašč pome pripeljali?” se je široko zasmejal Mirt, ko se je posadil na stol in že tudi globoko srknil iz vrčka, ki ga je bila natakarica kakor mimogrede ■ postavila predenj.
“Kako?” je radovedno pogledal Kobe. “Mar je tudi tebe zadelo?”
“Sram hi me bilo, če ne! Vas kajpada ne bo oplazilo, kako bi mogla biti vojna brez dobičkarjev, baha!”
Cleveland
Stokers
FOOTBALL
(SOCCER) at the Stadium WED., SEPT. 4, 8 P.M. Cleveland vs.
Chicago
Bleacher seats	$1.00
Student tickets	$1.00
All lower deck	$3.00
Tickets on sale at the stadium or Richman Brothers
“To pa!” se je zadovoljno udaril Kobe po kolenu. “Bolje zgodaj kakor prepozno, sem si rekel in sem jo s tovornim avtom davi pribrisal v Ljubljano, nakupil, kar se je dalo, in proti večeru odrinem domov.”
“Srečno pot po Črnem grabnu! Jaz pa odrinem drevi z vlakom. Kaj, — mar ni čudno: v domači kraj sem vpoklican, na mejo nad Smrekovcem! Čudovito!”
“Prav zares,” se je pomenljivo posmehnil Kobe. “Nemara te kliče ljubezen, ne vojska, fant! A da ne bova praznih klatila,— mar se ti je treba ponoči cijaziti z vlakom? Na svoja vreče te naložim, če že nočeš z menoj h krmilu.”
Mirtu je šlo ta dan kakor po loju, zato sta bila tudi s Kobetom brž zgovorjena.
Popoldne je Mirt stopil na stanovanje Ignacija Orehka. Dolgo je zvonil. Ni se mu zdelo čudno, da Ignacija ne najde doma; saj je pol Ljubljane na ulicah, kako bi se vzdržal on! In vendar je pozvonil še enkrat, saj mora še k Meliti. Začuli so se počasni koraki. Odprla je kuharica, nejevoljna in prepadena. Svoje žilave, zgrbančene roke si je brisala v predpasnik in začudeno pogledovala Mirta:
“Tako, vi ste! Jaz sem pa mislila, da je spet kdo do policije. Gospoda iščete? Še ne veste, kaj se je zgodilo? ... Tak vendar, saj bo že zdajle v listih. Gospod Ledina vam bi vse natančneje vedel povedati. Ponorel je naš dobri gospod. Ponorel, drugega ne morem reči. Govorili so mu, da bo premoženje izgubil... in pa, saj veste, zaradi tiste pevke je bil zadnji čas tako v ognju. Ni šlo po sreči, gospod. Takšno življenje in takšna ljubezen se ne more srečno končati, to sem si večkrat mislila. In se res ni. Ponoči je streljal na njo, potem pa še nase ... Milost božja, kaj strahu sem prestala! Zdaj ležita v bolnišnici, pravijo, da ju bodo rešili. Ali hočete pogledati sledove krvi? Policija ni dopustila, da bi pospravila. Vstopite!”
“Hvala vam za prijaznost!” se je otresel Mirt. “Dovolj, kar ste mi povedali. Pozdravite ju .. . da oba ... ko ju obiščete ...”
Zdirjal je po stopnicah. Našel je Kobeta na dvorišču gostilne, ko je pravkar nadzoroval, kako mu nakladajo poslednje tovore na avto.
“Nekam bled si!” je takoj opazil Kobe, ne da bi pustil z vida tovornike. “Kaj te je slovo od Ljubljane tako hudo prizadelo?” Na Mirtovo opombo, kako je z Ignacijem, je Kobe malomarno zamahnil: “Nu, vidiš, saj sem vedno pravil: kako pa naj pošteno konča človek, ki je bil potepin in nima pravega pojma o spodobni trgovini! ... Daj kovčeg!... Takole, vidiš! Zdaj
pa, Ljubljana, srečno za dolgo časa!”	,v i
Mirt je prisedel v kabino in Kobe je pognal s hrumečim motorjem iz mesta. Vsepovsod je vojna, strahotna zapeljivka, že kazala svoj obraz, kakršnega kažejo najbolj prekanjene vlačuge mladeničem, da jih zama-mijo v strast in zvabijo v pogubo. Z velikega kolodvora so se oglašali zategli piski lokomotiv, ki so ranžirale neštete vagone. Vojaške kolone so se pomikale po cestah, pogostokrat se
je bilo treba umikati pratežu, dolgim vrstam visoko naloženih vojaških voz. Kmalu izven mesta so že bila taborišča s šotori. Podčastniki v pelerinah, že od glave do peta opremljeni za vojskovanje, so stopali na cesto, se razgledovali, nadzorovali promet in ustavljali avto: “Kam? ... Ste srečali kolono s poljskimi kuhinjami in oddelek strojnic? ... Dalje!”
(Dalje prihodnjič.)
Oglašajte v “Amer. Domovini11
I ^-----------==,^.r—=^
*
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628



ZNANA OBRAZA — Nemška filmska igralka Romy Schneider in filmski igralec James Mason plešeta na filmskem festivalu v Berlinu v Funkturn palači.
ONI SE BRIGAJO LE ZA SVOJ POSEL? •— Južnovietnamski ribiči se ukvarjajo s svojimi mrežami na bregu morja Pji vasi kakih 12 milj južno od Quang Tri mesteca, kot bi jih ameriški tanki v. ozadju nič ne brigali.