Državni zbor. Na Dunaju, 5. decembra. Kvotna deputacija. Našim bralcem je znano, da se imata ogerska in avstrijska kvotna deputacija zjediniti, koliko odstotkov naj v prihodnjem desetletju plačuje Ogrska in koliko Avstrija za skupne državne potrebščine. Do zdaj so plačevali Ogri 30%, Avstrijci pa 70%. Avstrijska kvotna deputacija je preračunila, da ima Avstrija v prihodnje plačevati le okoli 62%, Ogrska pa 38%. Ker se pa Ogri upirajo zvišanju tega prispevka, so se pogajanja razbila in moral bo sedaj po zakonu razsoditi presvitli cesar, koliko naj plačujemo mi, kolikt) Ogri. K skupnim državnim zadevam spadajo stroški za armado in mornarico, za zunanje zadeve in za finance. Leto se bliža svojemu koncu, ko bi se imela rešiti postavnim potom pogodba z Ogrsko. Toda merodajni krogi so zgubili vse upanje, da bi se v teh kratkih dnevih v avstrijskem in ogrskem državnem zboru dala dognati ta zadeva pravočasno, to je pred 1. januvarjem 1899. Tudi na Ogrskem ne gre več stvar tako gladko izpod rok, kakor prejšnje čase. Enako, kakor na Dunaju, se upira skrajna levica tudi na Ogrskem vsaki pogodbi z Avstrijo. Ne le avstrijski ministerski predsednik grof Thun je v neprijetnem položaju, tudi Banffy-ju, voditelju ogrskega ministerstva, se godi trda. Iz te zadrege se bo rešilo naše ministerstvo s pomočjo znanega § 14. Državni zbor bo imel pred božičem še nekaj se, da reši nekatere res nujne zadeve, potem preneha zborovanje in na podlagi imenovanega paragrafa se podaljša pogoba zopet za eno leto. V novem letu bo vlada skušala dognati, kar se je zdaj začelo. V ta namen sta se podala te dni naš ministerski predsednik grof Thun in finančni minister dr. Kaizl v Budapešto, da se pogovorita z ogrskimi ministri. Avstrijska vlada še do zdaj tudi ni predložilo državnega proračuna za leto 1899. Pa saj Se za 1. 1898. ni rešen državni proračun. Tudi v tej zadevi bo vladi dobro došel znani paragraf 14. Na Dunaju, 6. decembra. Začetkoma današnje seje se je prečitalo več interpelacij in prošenj. Med drugimi je priporočal poslanec Ž i č k a r, da sta se prošnji občine Dolič v konjiškera okraju za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani in prošnja katol. političnega društva vKonjicah, za jezikovno ravnopravnost pri vseh uradih, koder prebivajo Slovenci, sprejele v sejni zapisnik. Dr. Pomerju zlasti pr va prošnja ni bila po volji. Govor objavimo prihodnjič. Finančni minister dr. Kaizl je predložil in razlagal državni proračun za prihodnje leto. Preostanka bo okoli pol miljona goldinarjev, čeravno se ne bo upeljal še zdaj nameravani novi davek na sladkor, ker se bodo pritegnili blagajniški preostanki iz leta 1897. Govoru je zlasti desnica živahno pritrjevala. Dr. Gross je potem zahteval, naj se začne razgovor o odgovoru ministerskega predsednika zastran iztiranih Poljakov in Cehov iz Nemškega. Našim Nemcem oni odgovor groia Tnuna ne ugaja, ker se bojijo, da se utegnejo prijateljske razmere med Avstrijo in Prusijo pretrgati. K temu pa levičarji nikakor ne morejo pritrditi. Glasovalo se je torej, ali se naj razprava o ministerskem odgovoru dene kot prva točka na dnevni red prihodnje seje ali ne. S 166 proti 126 glasovom se je zavrgel nasvet levičarjev. Ko je enak predlog stavil tudi prusak Iro, predsednik pa ni dovolil, da bi se o njem razpravljalo, so zagnali Schonererjanci grozen hrup in začeli zmerjati predsednika. Predsednik grajalnega odseka grof Haugvvitz je naznanil, da sta se dr. Pferše in dr. Herold pobotala; Pferše je preklical svoje besede proti Mladočehom in zavoljo tega nima ta odsek proti nikomur izreči nobene graje. Slednjič se je sprejel zakon zastran po- prave reke Donave. Edini Čeh Kulp je govoril pri tej stvari ter priporočal, naj se ne pozabi na popravo strug pri drugih rekah v državi, ki enako škodo delajo, kakor Donava ob hudem deževju. Predsednik predlaga, naj bo bodoča seja v petek 9. decembra, ker mora jutri 7. deeembra zborovati pogodbeni odsek. Temu se ustavljajo zopet levičary ter zahtevajo sejo za jutri, da se vendar enkrat zboljša plača državnim uslužbencem. Toda večina zbornice je pritrdila predlogu predsednikovemu in seja bo v petek. Ko so nemški narodnjaki napadali predsednika, zakaj važnih stvari ne spravi v razgovor, jim ugovarja rekoč: >Sami ste krivi, da se razprava tako počasi pomika naprej; zakaj pa tratite čas s tako dolgimi govori«. Ta je bila pa mastna. Nekateri levičarski poslanci govorijo brez konca in kraja, brez ozira na to, jeli jih kdo posluša ali ne. — Slovanska krščanska narodna zveza je določila danes tudi svoje ude za nekatere odseke, ki se imajo izvoliti.