Leto LXV Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 16. septembra 1937 Stev. 212 i Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi al. 6/II1 Telefoni aredaištva ia aprave: »-«, 2HJ, »-94, 29-95. 29-* — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Ček. račnn: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Poklicne posvetovalnice potrebujemo Vkljub temu, da je pri nas v Sloveniji naravni prirastek prebivalstva znantno manjši kot v večini ostalih pokrajin države, je vendar pri nas problem, kako zaposliti ves naš naraščaj, prav tako pereč kot drugje, če ne v še večji meri. Napredek industrializacije in trgovine v prvih povojnih letih je z lahkoto zaposlil velik del našega naravnega prirastka prebivalstva, čeprav nam je izseljevanje v druge pokrajine države, pa tudi v inozemstvo jemalo dragocene narodne sile. Toda še pred početkom velike svetovne gospodarske krize ee je videlo, da je naš industriali/acijski razvoj počasnejši kot v drugih pokrajinah države, že bolj pa nam je to postalo očitno v sedanji dobi ir.bol jšan.ja konjukture. Če vzamemo zadnje podatke o številu zaposlenega delavstva za vso državo, kakor jih objavlja Osrednji urad za zavarovanje delavcev, dobimo naslednjo siliko: število zaposlenega delavstva v vsej državi (brez rudarskih in prometnih delavcev) je znašalo junija 1937 skoraj 714.000 oseb, kar pomeni v primeri z doslej najvišjim zabeleženim stanjem pred začetkom krize povečanje za 40.000 oseb. Če pa vzamemo za isti raese«-samo številke za ljubljanski okrožni urad, dobimo, da je bilo junija 1937 zaposlenih delavcev in delavk okoli 100.000, v dobi največje konjunkture avgusta 1929 pa skoraj 103.000. Če šc upoštevamo prirastek pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva, potem je razvidno, da jc pri nas bila zaposlenost približno na isti višini kot v dobi pred krizo. V gospodarstvu pa pomeni stagnacija prav za prav nazadovanje, ker je tem večji napredek drugih. Slično sliko bi nam tudi dala statistika naših rudarjev, dočim je položaj topilniške industrije nekoliko boljši. Ker je zajjoslenost ostala pri nas na skoraj isM višini, kot je bila v dobrem letu 1929. se tndi nezaposlenost j>o teh računih ne bi mogla dosti izpremeniti. Toda upoštevati je treba, da imamo vsako leto velik prirastek na delovnem trgu, ki gre v desettisoče. Vsa ta armada novih delovnih rok pritiska na delovni trg Ln tako vidimo, da brezposelnost ne pada, ampak je še celo večja kot je bila v dobrih letin gospodarskega življenja. Zaradi tena se poraja v naši gospodarski in socialni politiki vedno ostreje vprašanje, kako spraviti vse naše ljudi do kruha. če gospodarska politika ne bo upoštevala potreb na."in krajev, je jasno, da bomo morali najti zaposlitev za naše ljudi drugod. Pri tem mislimo na druge pokrajine v državi ToJa treba je to urediti smotreno, kaiti v onih poklicih drugje, ki so že itak preveč zasedeni, ni izgledov na uspeh. Ni pa v našem interesu, da bodo naši ljudje opravljali samo najslabša dela. Takih del tudi naši ljudje ne morejo opravljati, ker ne morejo konkurirati ceneni delovni moči drugih delavcev, ki se zadovoljijo lahko z veliko manjšimi potrebami kot naši. Tako smotreno usmerjevanje naših ljudi na boljša mesta pa zahteva temeljitih predpriprav in za te dvomim, če smo jih izvedli v polni meri. Potrebno nam ni poznati samo gospodarskih in socialnih osnov našega človeka samega, za kaj je bolj sposoben, ampak je treba smotreno študirati tudi gospodarske in socialne razmere drugod, da bomo vedeli, kaj lahko nasvetujemo našim ljudem. Tu bi bila na mestu poklicna posvetovalnica, katero tako nujno ]x>trebujemo, pa ne pridemo nikakor do nje, vkljub vsej dobronamerni akciji za njo. Nikakor nismo s tem hoteli reči, da smatramo izseljevanje ljudi za najboljšo pot, kako spraviti naše ljudi do kruha. Navedli smo v prvi vrsti ta problem radi tega, ker hočemo, da se onim našim ljudem, ki gredo drugam iz Slovenije, reže boljši kruh kot ga režejo marsikomu sedaj. Pa tudi pri nas v Sloveniji sami moramo skrbeti za smotreno izbiro poklica. 1 udi pri nas se moramo s skrbjo vprašati, kam vodi tolika množica brezposelnih inteligentov, ]>a tudi drugih ljudi, ki imajo, da se tako izrazimo, samo »ambicijo, biti uradnik«. V resnici je uradniški stan imel pred vojno veliko več irhlačnosti kot sedaj, pa vendar ni bilo tolikega dotoka. Saj vendar dohodki državnega uradnika niso tako veliki, da bi biH privlačna točka. Zdi se mi, da je ta povojna nagnjenost v zvezi s splošno naklonjenostjo lažjim poklicem v nasprotju z onimi poklici, ki zahtevajo telesno delo. Pri tem skoraj ne igra take vlogo plačilo za delo, ampak kot želja za lažjim nerof-nim delom. Nagibnost k prehodu v lažje službe je deloma človeško razumljiva, vprašanje pa je, kako jo spraviti v sklad z vsem našim gospodarskim in socialnim položajem. Kajti navsezadnje ni mogoče, da bi postali narod rentnikov in uradnikov, lake gospodarske strukture ne prenesejo niti narodi, ki so veliko bogatejši in ki imajo dovolj kolonij s surovinami in delavci, ki delajo za njih. Tudi v teh državah se opažajo svarilni clasovi, ki kažejo, da je vedno večji odstotek ljudi zaposlen v neproduktivnih poklicih. Tako smo pred nedavnim eitali, da je odstotek vseh oseb, ki pridobivajo, narastel v neproducira-jočih poklicih (za razliko od naziva produktivni, ker je navsezadnje tudi n. pr. trgovina produktiven stan) v severnoameriških Zedinje-nih državah od 1929 na 1930 od 34 na 43%, v Nemčiji od 1923 na 1933 od 26.2 na 30.7%, v Češkoslovaški od I92t do 19V) ml 21.4 na 24.3 odstotkov. V drugih državah je n. pr. prirastek znašal: na švedskem v 10 letih za 5.6%, na Norveškem za 5.1% itd. Za našo državo ne razpolagamo še s podatki o poklicih za 1931, da bi napravili primerjavo z drugimi državami. Znano pa je, kakšen problem so za državno finance uradniške plače in da število uradništva narašča pri nas v hitrejšem temj»u, kot pa je splošni prirastek prebivalstva. To je do gotove meje tudi razumljivo, ker postajamo vedno bolj industrijska država, ki lažie prenese večje število uradništva kot pretežno kmetijska država. So pa seveda razvoju tudi postavljene meje, ko je dosežena optimalna nasičenost v gotovih stanovih. £ Borbe za vrata v Mongolijo Kitaici so vzeli Kalgan nazaj, a so morali zopet ven Japonci prodirajo južno od Pekinga Nanking, 15. sept. AA. Reuter: Kitajske čete »o vkorakale v Kalgan. Mesto je ključ ia Čahar. Džehol in Mongolijo. Toda zadnje vesti poročajo, da so kitajske čete izpraznile Kalgan zaradi hudega japonskega protinapada. Tiskovni urad kitajskega generalnega štaba objavlja, da je položaj v odseku Lotijen nespremenjen. Vendar so v pokrajini .lungcanjiao v teku hude borbe. Nekateri odseki so jx> desetkrat zaporedoma menjali svoje gospodarje. Severno od Kijanguna so bili odhiti vsi napadi Jajx)ncev. Japonska poročila Tokio, 15. sept. AA. Havas: Po poročilo is Šang-Hind-Tjena so japonske čete davi ob 6.30 pričele prodirati zapadno od Liangčanga ob železniški progi iz Pejpinga v Hankej. Napadle so sredino kitajskih postojank. Na bojišča, ki se razteza ob obali reke Liuli in ki meri 80 km, je zbranih 300.000 kitajskih vojakov. Po poročilu » bojišča severno od Sansija je kitajska vojska zapustila Tatnng in »»Tlela nove postojanke okrog Jemen-kvanga. ki je velikega strateškega pomena zaradi svoje »veze i velikim kitajskim lidom južno od Fatunga. Japonski oddelki utrjujejo svoje pošto janke okrog tega kraja. Mislijo, da bo hladno vreme oviralo operacije. Po poročilu vojnega ministrstva je dosedanji nadzornik vojaških šol general Terauči imenovan za vrhovnega poveljnika na severnem Kitajskem. Dosedanji poveljnik na Formozi general Mami je postavljen za poveljnika japonskih čet pri Šan-ghaju. Oba sta že prevzela svoji me^ti. Kitajska poročila Kitajski glavni Stab poroča danes, da so Kitajci obdržali v 6vojih rokah kljub hudemu pritisku Jaj»oncev vse .položaje pri Liuho, Lotienu, pri Lian-gvanu in na obali med Jangcepu in Vusungom. Od davi so nove ogorčene borbe v tem sektorju, ker bi Japonci tukaj radi vrgli Kitajce iz njihovih postojank, da bi potem lahko ob obali vzpostavili Vsa Češkoslovaška žaluje Jugoslavijo predsednik Praga, 15. septembra, c. Vsa Češkoslovaška je tako rekoč zavita v črnino za svojim predsednikom-ustanoviteljem. Že na zunaj je videti, da narod žaluje za osrednjo osebnostjo vsega svojega ustvarjanja na kulturnem in političnem polju. Zunanji videz pravih žalnih manifestacij pa se šele pripravlja. Pogreb pokojnega predsednika bo v ponedeljek 20. septembra tn ne v i torek 21. septembra, kakor je bilo objavljeno v naglici poprej. Prvi del pogreba pa bo že nocoj ponoči, ko bodo truplo jjokoinika prepeljali iz gradu Lany v palačo predsedstva republike na Hradčanih. Tam bo truplo ležalo do ponedeljka, ko se bo v veličastnem pogrebu vrnilo nazaj v Lanv, kjer bo položeno v grobnico. Nočni prevoz trupla iz Lanya v Prago Nocojšnji prevoz trupla iz gradu Lany v Prago bo veličasten. V Pragi bodo truplo spremljali razni oddelki vojske, ki bodo nosili bakle skozi žalno razsvetljeno mesto. Zelo je dvignilo globoko čustvovanje ljudstva tudi slovesno zvonenje zvonov po vseh cerkvah. Praški kardinal-nadškof je objavil, da naj tudi v vseh katoliških cerkvah zvone večkrat na dan. Da žaluje re6 vsa republika se prav lejjo vidi tudi iz iskrenega koraka vodstva sudetske nemške stranke, ki jo vodi znani Konrad Henlein. Druga največja parlamentarna stranka je izrazila najprej sožalje po svojem preosto-iankah, ki so že dvakrat menjale lastnika. Pri Kiangvanu je po trditvah kitajskega glavnega štaba napredovanje Japoncev ustavljeno v trenutku, kose Japonci mislili, da so Kitajce potisnili daleč proti severu. Kritičen pa jc položaj Kitajcev pri severnem kolodvoru, kjer Japonci spretno izkoriščajo topniško obstreljevanje njihovih ladij. Tam so pričeli prav resno ogrožati kitajske položaje z boka. Amerika ne dovoli izvoza orožja na Kitajsko Washington, 15. sepl. b. Predsednik Roosevelt je včeraj vladnim trgovskim ladjam prepovedal prevažanje vojnega materiala in municije na Kitajsko. Trgovske ladje smejo vojni material prevažati, toda povsem na svej riziko. nadškof msgr. Ujčič, zagrebški pravoslavni metropolit dr. Dositej, predsednik vlade ki zunanji minister dr.Stojadinovič v spremstvu kabinetnega šefa dr. Protiča, dalje notranji minister dr. Korošec in veliko število ministrov ter šefov opozicionalnih strank, dalje šef generalnega štaba Milan Nedič, veliko števdo generalov, predsednik državnega sveta dr. Štefan Sagadin, predsednik glavne kontrole Teiič, predsednik kasacijskega sodišča Jankovič, guverner Narodne banke Radosavljevič ter številni predstavniki belgrajskih kult. in drugih društev. Sinoči je imela Zveza jugoslovansko-češkoslovaških lig pod predsedstvom predsednika skupščine in predsednika zveze Stevana Čiriča kome-morativno sejo za pokojnim predsednikom Masa-rykom. V dvorani je bila postavljena velika slika pokojnikova, zavita v črn flor, pred njo pa bo gorele sveče Predsednik čirič je imel spominski govor. Poelane so bile brzojavke pokojnikovi rodbini, predsedniku republike dr. Benešu, fcsl. ministrskemu predsedniku dr. Hodži in predsedniku Češkoslovaško-jugoslovanske lige v Pragi. Brez Italije Rim odhlania sodelovanje pri nadzorovanju Sredozemlja Rim, 15. septembra. AA. Diplomatski urednik Štefanija piše med drugim: Nota, ki jo je sinoči grof Ciano izTočil odfH-avnikom Velike Britanije in Francije, obsega jjoleg negativnega dela tudi pozitivne navedbe. Italija odklanja povabilo k sodelovanju pri nadzorstvu, če bi bilo omejeno samo na Tirensko morje in ne more dovoliti, da bi si nadzorstvo nad celokupnim Sredozemskim morjem pridržalo angleško in irancosko brodovje. Italija je velika sila in ravno po teh poteh se razvija največji del sredozemskega prometa. Iz teh stvarnih dejstev izvaja Italija zahtevo po popolni ravnoprav-nosti z vsako drugo državo in na področju Sredozemskega morja. Povabilo rimski vladi je odklonjeno, vendar ve svet, v kakšnih okoliščinah bi ga mogla Italija sprejeti. London, 15. septembra, b. Dejstvo, da je italijanska vlada odklonila nyonski sporazum ni tukaj povzročilo posebnega iznenadenja. V krogih, ki so blizu zunanjemu ministrstvu poudarjajo, da je Italija včeraj dopoldne po svojem generalnem konzulu v Bernu, ki je v ta namen prišel v Ženevo, zahte- Francija bo strožje nadzorovala tujce Posledica atentata s peklenskimi stroji Pariz, 15. sept. AA. (Havas.) V zvezi s preiskavo o atentatu s peklenskimi stroji v Parizu je predsednik vlade Chautemps izjavil, da se preiskava nadaljuje z veliko vnemo in kljub oviram, ki jih ustvarjajo tajinstveni krogi, v katerih je treba iskati storilce teh atentatov. Glede vlade ie Chautemps izjavil da sc ne more zadovoljiti z enostavnim zasledovanjem in kaznovanjem krivcev. Kar se mene tiče, so me zelo presenetile ovire, pravi Chautemps, na katere Ne da bi hoteli biti popolni, smo nanizali nekaj naših življenjskih vprašanj. Želja je naša in vse javnosti, da začenjamo misliti na vsa ta vprašanja in usmeriti našo mladino v one poklice, v katerih je največ izgledov. Mnogo je že na tem pol j n storila zasebna delavnost, zlasti jx»sameznikov, toda j>otrebno je še več dela, da ugotovimo sedanje stunje našega gosjxxlarstva in njegove razvojne smernice, katero moramo nuditi naši mladini pri izbiri poklica. Če nam uspe za nujno potrebno poklicno posvetovalnico dati tudi man*M-eno podlago v tem smislu, odmor-nice na Sredozemskem morju. Po informacijah angleške admiralitete napadajo tuje ladje v Sredozemskem morju največ dve do tri podmornice. Te podmornice so po 15 dni v službi na visokem morju, nato pa sc vračajo v svoja oporišča, kjer se preskrbijo s pogonskim materialom, eksplozivom in hrano za delj časa. Splošno se lahko reče, da sta prav za prav v službi samo dve podmornici, tretja pa je vedno v rezervi in na njej posadka počiva. Novo brodovje rušilcev je odplulo davi v Sredozemsko morje. Pričakujejo, da bo to brodovje v dveh do treh dnevih na določenih mestih, ker pluje z maksimalno brzino. Za borbo proti piratskim podmornicam bodo uporabljene nove motorne torpedovke, ki so zgrajene nalašč v ta namen in ki so bile sedaj prvič preiz kušene na manevrih angleškega vojnega brodovja. Razen teh podmornic bodo stavljene v službo šc druge podmornice starejšega tipa in pa vodna letala, ki bodo lahko naglo poiskale podmornice, pa četudi bi šle globlje pod vodo. Število vodnih letal ni določeno, bržkone pa bodo sodelovali tudi aparati z oporišči v Gibraltarju, na Malti io drugje, tako da bo cela vrsta vodnih letal v službi preganjanja podmornic na vsej črti, ki se bo raztezala od Dardanel do Gibraltarja. Britanska admiraliteta je sklenila izvršiti pravo blokado za varnost trgovskih ladij na glavni pomorski poti od Gibraltarja prek Malte do Dardanel. Francosko brodovje bo igralo stransko vlogo in se bo omejilo le na to, da daje na razpolago svoja pomorska oporišča britanskim vojnim ladiam, ki bodo opravljale službo. Francosko brodovje bo dalo bržkone na razj>olago le nekaj svojih najboljših in najhitrejših rušilcev. ter lahkih križark. Nyonske križarke bodo torci nocoj stopile v službo ter bodo onemogočile vsako delovanje neznanim podmornicam, ki že nekaj časa vznemirjajo EvrofK) na Sredozemskem morju. Priboljšek za trboveljske rudarje Sporazum med radarji in TPD Ljubljana, 15. septembra 1937. Na konferenci zastopnikov rudarskega delavstva pri Trboveljski premogokopni družbi, ki je bila dne 24. julija letos v Trbovljah, je bilo sklenjeno, da predloži delavstvo Trboveljski premogokopni družbi z ozirom na naraščajočo draginjo življenjskih potreščin zahteve za izboljšanje materialnega položaja rudarjev. V smislu tega sklepa je bila danes pri glavnem ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe celodnevna razprava. Tej razpravi so prisostvovali rudarski glavar inž. Močnik, zastopnik Delavske zbornice g. Joža Golmajer, predstavniki Trboveljske pod vodstvom glavnega ravnatelja g. Riharda Skubeca, nadalje zastopniki druge rudarske skupine gg. Pliberšek, Murn, Vrtačnik, Bedenik, Štrban, Krautberger, Furlan, Lipovsek in llegler in končno zastopniki strokovnih organizacij: Za Zvezo rudarjev Jugoslavije g. Jurij Arh, za Jugoslovansko strokovno zvezo gg. Joško Rozman in Alojzij Lešnik, za Narodno strokovno zvezo g. Makse in za Zvezo strojnikov Jugoslavije gg. Cuklin, Kačič in Jenko. Zastopniki delavstva so v izčrpnih referatih pojasnili položaj delavstva, ki se vkljub večji zaposlitvi ni izboljšal zaradi naraščanja draginje. Zato delavstvo opravičeno zahteva, da se mu prizna, če ni mogoče že trajno zvišanje mezd, vsaj izreden prispevek. Pri tej priliki so delavski zastopniki obravnavali tudi še nekatere ostale težnje delavstva. Tako se delavstvo zavzema za izboljšanje stanovanjskih razmer, za boljšo razsvetljavo v delavskih stanovanjih in končno je bila podčrtana tudi potreba, da se revidirajo nekatere akordne postavke, pa še nekatere druge važne delavske zadeve. V vseh navedenih vprašanjih je bil v glavnem dosežen sporazum. Po tem sporazumu bo Trboveljska premogokopna družba s 1. oktobrom izplačala vsemu delavstvu na rudnikih, cementarni in apnenirah izreden draginjski prispevek, ki bo znašal: za delavstvo I. kategorije za oženjene »Ml, za samske 250 din, za delavstvo II. kategorije za oienjene 250, samske 210 din, za delavstvo III. kategorije za oienjene 210, samske 180 din in delavstvo IV. in V. kategorije 150 din brez razlike. Glede ostalih zahtev delavstva se je tudi dosegel zadovoljiv sporazum in je vodstvo družbe pristalo na to. da se izvede tudi revizija onih akordnih postavk, ki jih je delavstvo smatralo za neugodne. Te postavke se bodo obravnavale na razpravah, ki se bodo s ozirom na posebne razmere pri posameznih obratih, začele že prihodnji teden po revirjih in katerim bodo prisostvovali zastopniki rudarskih oblastev in glavnega ravnateljstva TPD. Delavski zastopniki so predlagali, da se uvede stalna draginjska doklada, kar pa je družba odklonila s motivacijo, da je ie zaradi večje zaposlitve delavstva izplačala še v prvih 8 mesecih letošnjega leta na mezdah 6 in pol milijona dinarjev več kot v isti dobi lanskega leta. Pa tudi nove doklade pomenijo za družbo občutno breme. Vsekakor pa je smatrati doseženi sporazum za de-lastvo za ugoden, ker je vsaj deloma nadokna-dena velika izguba na zaslužku, katero je utrpelo delavstvo v prejšnjih letih na premogovnem trgu. Resnica o Degrellovi „metli" Ob priliki „horupcijshega" škandala v Belgiji Bruxelles, 12. sept. Te dni je bila vsa Belgija zelo razburjena. Nasprotniki sedanje vlade so sredi njenega treznega dela, ki po dveletni dobi že kaže svoje sadove, naenkrat zavpili, da je korupcija v deželi, in sicer v osrednji žili narodnega gospodarstva, v Narodni banki sami, in da si je umazal roke sam ministrski predsednik van Zeeland. Srečna dežela Zaradi pol milijona din izredna seja parlamenta Odkrili so, da je 380.000 belgijskih frankov izginilo iz njenih blagajn in se razteklo v zasebne žepe, primeren delež da tudi v Zeelando-vega! To je bilo za mirno Belgijo strašno odkritje. Korupcija, in v tako veliki vsoti, okrog 500.000 dinarjev! Najbolj neprijetna pa je bila vsa zadeva za poštenega van Zeelanda, ki političnega boja in njegovih spletk in demagogije ni vajen, ampak je zgolj hladen gospodarstvenik, na tem polju pa izredno sposoben. Toda vpitje nasprotnikov je bilo že toliko, s tako gotovostjo so ga proglašali za tatu, da kopiči službe in grabi neopravičene nagrade, da se je kljub svoji hladnokrvnosti čutil prisiljenega sredi notranjepolitičnih počitnic sklicati parlament in senat na izredno zasedanje, da se zadeva razčisti in da se potem on ali umazan umakne z javnega polja, ali pa čist in opran nadaljuje svoje delo — za Belgijo. Ko se je parlament prvič zbral k zasedanju, je bilo poslopje zastraženo kakor da je obsedno stanje v Bruslju Tenkovestna vlada si ni upala misliti, da ji ljudstvo 5e kaj zaupa, ampak je mislila, da so ga nasprotniki s tako težkimi in tako gotovimi očitki razburili do dna In da se bodo odigravali pred parlamentom bogve kakšni prizori in da bo treba bogve kakšnih varnostnih ukrepov, da bo ministrski predsednik mogel mirno priti skozi razjarjene množice in stopiti pred zastopnike ljudstva in jim pokazati svoj obraz in jih vprašati, kaj mu očitajo. Pa je prvi dan minil bolj mirno kot večeri letnega sejma v Flandrij-ski ulici in drugi dan se je že vsa pomnožena policija, peš in na konjih, umaknila izpred parlamenta. Izkazalo pa se je tudi, da so nasprotniki vlade bolj pogumni in drzni na svojih shodih, v svojem časopisju, kakor pa tu, v parlamentu, pred vsemi poslanci tn vsemi ministri. Ker je glavno besedo v tej čudni borbi imel Leon Degrelle in njegov »Rex«, ki je izšel iz katoliških vrst in ga nekateri še vedno smatrajo za katoliškega voditelja, ne bo napak, ako se z zadevo seznanimo vsaj po vrhu; obenem bomo spoznali Degrella in njegovo gibanje in tudi videli, kakšen hrup nastane v Belgiji, ako kdo le. kaj zine o korupciji. Dvakrat poučna reč, kaj?! Van Zeeland Seje senata in parlamenta so bile polno obiskane, s strani zastopnikov ljudstva in članov vlade. Pred vsakim domom je najprej van Zeeland pojasnil perečo zadevo, kolikor mu je znana, je dejal, iz časopisja iu brošur. Pred senatom je sploh dejal, da nima povedati drugega kakor to, kar jo povedal pred iiarlamenlom in da tega ne bo še enkrat ponavljal, naj gg. senatorji kar blagovolijo pogledati zapisnike sej parlamenta. Tako je državi prihranil čas, stenografom in časnikarjem pa pajiir in delo. V vsakem domu se je potem razvila debata, ki je bila v parlamentu še zelo živahna in burna — tuintam je namreč kak poslanec govorečemu poslancu skočil v besedo — v senatu pa že umirjena, ker je bilo iz časopisnih poročil o sejah parlamenta že dovolj jasno videti, kaj bo iz tega nastalo. Preden se je van Zeeland pokazal na političnem polju, je bil namreč službeno podguverner Narodne banke, po svojih sposobnostih pa središče tega važnega zavoda, zato je bil tudi bolj znan v gospodarskih kot pa v političnih krogih. L. 1935.. ko je bila kriza v Belgiji z njeno glavno težavo, brezposelnostjo, na višku, je na željo krone, proti svojim načrtom in izven vseh političnih skupin. I>revzel predsedstvo vlade s posebno nalogo, dn Belgijo iiostavi na noge. Van Zeeland se želji krone, ki je v Belgiji zelo spoštovana in cenjena, pač ni upal upreti in je sprejel fcist in •nevarno nalogo, čeprav je denarno prišel na slabše. Do konca računskega leta pa je tudi še kot pred sodnik vlade opravlja! posle podguvernerja Na rodne banke, kar Degielle danes imenuje ;kopi čenje služb". Ker pn on ne namerava trajno ostati v politiki in ker tudi vsi merodajni okrog Narodne banke niso bili pripravljeni za vedno se posloviti od tako odlične moči kakor je van Zeeland, tudi po zaključku računskega leta na njegovo mesto ni bil nihče imenovan, ampak ga to mesto še vedno čaka, da ga zopet prevzame, kadar bi krona izrazila mnenje, da je izpolnil svojo državniško nalogo. V tem času pa so si njegovo plačo delili razni drugi podguvernerji in funkcionarji Narodne banke, kakor so si morali tudi deliti njegovo delo, kar pa je seveda proti pravilom Narodne banke. V debati pa se je izkazalo, da pri vsem tem van Zeeland uima nič prstov vmes, pač j>a nekateri funkcionarji Jiarodne banke in finančni minister Sap. Ko je torej van Zeeland stopil pred parlament in vprašal za zaupnico, jo je dobil z veliko večino. V senatu pa so se re-sisti, ki so prej najbolj hrumeli proti njemu, vzdržali glasovanja, z njimi še komunisti. Proti je glasovalo samo 6 flamskih senatorjev, ki pa so prej dovolj jasno povedali, da so pač v opoziciji' s preveč valonsko vlado in valonsko >hegemonijo< in da torej iz politične doslednosti morajo vedno glasovati »proti«. In edini uspeh te borbe ho najbrž ta, da bo. kakor je zagrozil minister De Man, guverner Narodne banke Franck odstavljen s tega vplivnega mesta in da bo morda še kdo drugi izfrčnl iz lepih uradov — kar je odlično izpričevalo za poštenost v Belgiji, če pomislimo, da gre samo za borih 330.000 frankov pri nad 8 milijonski državi in sta bila zaradi tega parlament in senat sklicana na izredno zasedanje! Leon Degrelle Drugi, ki je ob tej priliki planil z njemu lastnim načinom v ospredje, pa je Leon Degrelle s svojim »Rexom« in 21 i>oslanci. On je to afero iznašel, jo razglasil in vodil in ob njej — kakor je videti — tudi doživel svoj poraz. Ostali nasprotniki vlade so zadevo izrabili bolj hladno, zgolj iz politične oportunitete, Degrelle pa jo je gnal z ognjem. Njegovo glavno dnevno glasilo »Le pays reel« je bilo dan na dan polno ostrih napadov, namigovanj in vedno novih odkritij o nepravilnih čekih, na katerih pa na nobenem ni bilo Zeelandovega podpisa. In koliko brošur je napisal in kako brezobzirnih! In tudi po tem zanj poraznem glasovanju še ne bo prenehal, saj je samo v tednu od 9. do 15. septembra napovedal 7 shodov, povsod z vstopnino po 5 frankov! Najbolj bomo spoznali njegovo delovanje, če pomislimo, da je Degrelle postavil v grb svoje stranke — metlo. Povsod samo pometati, samo metla, ki jo vihti tako brezobzirno, da umaže vsakega, ki se ne skrije naravnost za njegov hrbet. Res je včasih treba metle, da se pripravi prostor za novo zgradbo, za zidanje pa metla ni pridal Ko se je dvignil Degrelle in ustanovil svoj »Rex«, je v katoliški stranki vladalo mrtvilo. Degrelle je s svoio brezobzirno kritiko vodstvu odpiral oči, da so mnogi dovolj zaslužni delavci odstopili, na njihova mesta pa so stopili novi, spočiti možje, ki so stranko poživili. Na verskem polju je že jiognal rod katoliške akcije, na socialnem katoliški sindikati, da je danes katoliško gibanje v Belgiji vsestransko jn silno globoko. Zasluga Degrellove metle je, da je politikom v katoliških vrstah odprl oči, kakor je sedaj zanesel nekaj potrebnega vetra v Narodno banko; gradil pa on ni. Kot Človek je Degrelle katoličan, kot voditelj političnega gibanja [>a bolj obožuje svoje nazore o državi in družbi kot pa Boga. Država mu je vse, državi bi rad |>odrcdil mladinsko vzgojo, šolstvo, družinsko življenje in vjirašanje zakona, kar gotovo ne odgovarja katoliškemu nauku. Poleg tega se včasih posluži tudi Goebelsovib metod, kar je za Belgijo, ki še pomni nemški vdor med svetovno vojno, neodpustljivo oponašanje. Da bi jiovečal slavo svoje osebe iu pokazal, da ga preganjajo in zalezujejo, se v dobi najhujše politične kampanje vozi ua shode v oklopnem avtomobilu. Van Zeeiaudove reforme, ki jih je pričel izvajati v dobi zastoja industrije in največje brezposelnosti, so pomagale delavcu in industriji, srednji sloj pa nekako še ni prišel na vrsto in ta se je v prvem navalu kar zgrnil okrog Degrella, danes pa se že opreznj umika, ker Degrellov način dela ne odgovarja treznemu značaju ljudstva. Okrog njega se zbira tudi tista mladina, ki jo ni zajel tok katoliške akcije in žosizina in ki mu je če vdana. Sploh je v teh vrstah kult osebe precej močna sila. Degrelle je človek izrednih zmožnosti, lep na govorniškem odru, mogočen v besedi, da vse, ki jih slepi zunanji učinek, očarljivo potegne za seboj, da bi šli zanj tudi v ogenj. V glavnih prostorih njegove stranke v Bruslju, rue des Chartreu* 33, se vedno suče kaka družba mladih ljudi, več žensk kakor moških, ki te obsujejo z brošurami, tiskovinami in hvalo Degrella. 0 njegovem programu, o zgradbi države po njegovih nazorih pa ne vedo veliko več kot: »Rex vainera — Rex bo zmagale. To jim je kakor amen v očenašu. Ko se je njegovo gibanje pojavilo, je po svoji svetosti in borbenosti vzbudilo veliko upanje, tudi v inozemstvu so se iz splošnega iskanja zanesljive smeri marsikatere oči pozorno ozrle nanj. Kmalu pa se je izkazalo, da bi uresničenje »Rexa« posameznika za začetek morda pustilo v krščanstvu, družbo pa zapeljalo v poganstvo. Zato so belgijski škofje o božiču 1. 193«. izdali skupen jiastirski list, v katerem so izjavili, da taki in taki nazori o »avtoritarni državi«, o »avtoritarnem režimu«, o »korporativizmu države« ne odgovurjajo nauku učeče Cerkve in da v politični borbi, tudi v borbi proti komunizmu, niso dopustna vsa sredstva, amjiak se je tudi tu treba držati moralnih načel. Iz vljudne obzirnosti do mladega Degrella škofje njega niso nikjer izrecno imenovali, vsa javnost pa je vedela, da je bil on glavni povod za ta pastirski list. Tudi Degrelle je to vedel, toda namesto da bi po tihem, brez hrupa popravil svojo navdušeno zmoto, kakor je bil brez hrupa opozorjen, je izzival še dalje in na nekem shodu v Bruslju letos o veliki noči vpil, da Cerkov še ni nič izpregovorila. da kardinal molči, da so boji, itd. To izzivanje je zavzelo že take mere, da je bil kardinal in nadškof v Molines Joseph-Ernegt van Roey zaradi jasnosti v katoliških vrstah prisiljen povedati naravnost, da je v božičnem pastirskem listu mišljen tudi Degrelle in njegov »Rex«. Za katoličane, ki se o besedi Cerkve, kadar izpregovori s svojega visokega stališča o zadevah vere in nravnosti, ne pričkajo, ampak jo sprejmejo takoj, v celoti in brezpogojno, je bila stvar s tem zaključena. Za Degrella pa jc ostalo vse pri starem, »Rex vainera«. Nacistični razdirači »Slovenski Narod', se je hudo razveselil nekega članka znanega fanatičnega unitarista, senatorja Džake Popoviča, v novosadskem »Dnevu«, v katerem ta mož premišljuje o izgradnji jugoslovanske kolektivne duše. .Senator razvija v tem članke te-le misli: »Sedaj je na vrsti, da zgradimo jugoslovensko kolektivno dušo. Vsi pogoji za ta proces so pod narodno dinastijo Karadjordjevi-čev podani. Tega procesa se mnogi boje, ker jih jo strah, da bi bila plemenska imena degradirana na imena, kakor so danes pri Italijanih označbe Piemontez, Sicilijanec ali Florentinec ali pri Nemcih Prus, Bavarec, Saksonec itd. Da bi očuvali naša plemenska imena od sLične usode onih pri Italijanih, Nemcih ali drugih naprednih narodih, bi neki politični predstavitelji hoteli preprečiti prirodni zgodovinski proccs in ga spraviti z njegove zgodovinske poli.« Ne moremo se vzdržali, da ne bi te prilike porabili, da našemu kolegi na Knafljevi cesti nekoliko pokvarimo njegovo veselje nad »jugoslovensko kolektivno dušo«, kakor si jo predstavlja Džaka Popovič. Odkritosrčno moramo namreč izpovedati, da našega naroda ni prav nič strah, da bi po prizadevanjih Džake Pof>oviča ali njemu podobnih kapacitet padel na stopnjo kakih Pie-montezarjev ali Kalabrežev. Slovenskega in hrvatskega naroda, ki sta poleg Srbov že davno dva samobitna naroda in dva samostojna kulturna kroga s svojima osobitima nacionalnima kulturama ter posebnim nravstvenim in misclskim obeležjem, nihče ne bo mogel pretvoriti v kaj drugega, kakor bodo tudi Srbi ostali, kar so po svoji nacionalni in nravstveni izoblikovanosti v krogu vzhodnokrščanske slovanske kulture. Primera, ki jo naši jugoslovanski naciologi iščejo v Italiji ali Nemčiji, ni v svoji zgodovinski enkratnosti in svojevrstnosti prav nič priinenljiva na Jugoslovane, kamor spadajo tudi Bolgari, na katere naši JNSarski ideologi v svojih unitarističnih razmo-trivanjih vedno f>ozabliajo, ker se leta 1918 niso zedinila tri plemena, od katerih hi vsako ne znalo nič drugega ko pasti koze. izdelovati sir ali kaj-mak ter si pripovedovati pravljice o volkodlaku in coprnicah, kakor stari Sardinci in Kalabreži, ampak trije narodi, vsak po svoji polni narodni zavesti in različni duševnosti drug drugemu enakovreden. Tako izenačenje, kakor ga zamišljajo naši jugonacisti, bi zato pomenilo nenaraven in protinaraven regres, uničenje vsega narodu jrvoj-skega in vrednega, pojvoln in nemogoč kaos. Mogoča in jx>trebna pa v temelju tudi žc zgrajena je državna in politična skupnost, narodna vzajemnost in kulturno sodelovanje, v katerem se en narod v svojih osobinah dopolnjuje po drugem, kar ustvarja tudi neko višjo duhovno skupnost, za katero so bili podani jvogoji že pred našim jsolitičnim ze-dinjenjem. Taka skupnost je tudi trdnejša, trajnejša in vrednejša od izenačenja, ki bi v resnici ne bilo ničesar drugega kakor posrbljenje ali po-hrvatenje Slovencev, to je politična in kulturna hegemonija enega samega jugoslovanskega naroda na drugima dvema, kar JNSarji tudi dejansko hočejo, posrbljenje namreč. Da se Slovenci tega branijo, pa seveda tudi Hrvati, to je popolnoma naravno, neizogibno, naši unitaristi pa ustvarjajo s tem vprašanjem izredno nevaren položaj in neprestane notranje borbe, ki Jugoslovane med seboj samo razdružujejo, ustvarjajo čedalje bolj ostre spore in razdore ter so za časa diktature, po kateri JNSarji še danes goreče hrepene, resno ogrožali obstoj naše nove države. Bolestni nagon JNS, ki prav v sedanjem trenutku spet zastruplja ozračje s tem problemom, jo prava in največja nevarnost za mirno in trajno soživljenje Jugoslovanov pa za pozitivno delo na vseh področjih, ki edino more vzajemnost Jugoslovanov utrditi in ustvarjati harmonijo v prijateljskem, neprisiljenem in svobodnem ter naravnem sožitju naše državnopolitične enote. Sadistično brskanje JNS po našem nacionalnem problemu ne ustvarja vzajemnost, ampak vedno nova trenja, bolne točke in ognjišča razdora ter zmedo namesto reda in skupnosti. Seveda si naša opozicija misli, da bo mogla priti zopet do oblasti samo tako, da čim bolj ruje in napravi čim več zdražbe Francoski list napoveduje polom rdeče španske fronte •Matin« poroča, da ie pričakovati v kratkem polom rdeče španske vzhodne fronte. Dalje piše ta list, da se med generalom Francom in katalonsko vlado vodijo pogajanja za predajo Katalonije brez borb. V imena generala Franca vodi pogajanja isti major Francoso, ki ie uspešno vodil in končal pogajanja za izročitev Santandra. V španski republiki obstojajo sedaj tri republikanske vlade: Negrinova v Valenciji, Compani-sova v Barceloni in anarhistična v Gijonu. na čelu katere ie znani anarhist Balarmino. Balarmino je popolnoma odpovedal pokorščino valenciiski vladi ter je po informacijah -Matioa- cclo zagrozil, ds ne bo postrelil samo častnike, temveč tudi diplo- mate, ki bi 6e njegovim poveljem upirali. On hoče voditi vojno z nacionalisti do zadnjega vzdihljaja. O položaju v Barceloni pa poroča >Petit Journal«, da je bila policija obveščena, da anarhistični sindikalistični elementi pripravljajo državni puč ter hočejo prevzeti oblast v svoje roke. Zaradi tega so bili storjeni vsi varnostni ukrepi in je vojaštvo zasedlo sedež katalonske vlade ter vse važne strate-gične točke v Barceloni. San Scbastian. 15. sept. \A. (DNB.) General Franco je pozval pod orožje 29 let stare vojaške ohvczance. Izvzeti so samo očetje štirih otrok, železničarji in osebe, zaposlene v vojni industriji. ter umetno ustvarja vprašanja, kjer bi moralo bifi pozitivno delo. Toda zato so vsi resni in v resnici za edinstvom stremeči ljudje tembolj dolini, da vedno znova [»udarjajo, kako je tako delo opozicije, predvsem pa JNSarskega unitarizma ali ju-goslovenskega nacizma škodljivo, negativno in naperjeno proti pravemu edinstvu, kakor se v srbskohrvatskem jeziku imenuje sloga in vzajemnost Jugoslovanov, kateri je svoje dolo posvetil škof Strossmayer in je to slogo ovekovečil v znanem lapidarnem nadpisu nad portalom djakovske katedrale: Slavi božjoj, jedinstvu Crkava, slogi i ljubavi Jtig06lavenal Srbska združena opozicija pri dr. Mačku Zagreb, 15. sept b. Snoči so prispeli z letalom v Zagreb predstavniki belgrajske združene opozicije dr. Laza MBudil in branil — je narod svoj!« Kiizmič ima v cerkvi težko čitljivo latinsko spominsko ploščo. Nova plošča na zunanji steni je v obliki odprte knjige » kelihom v sredi: on je odprl prvo kniigo katoličanom Slovenske Krajine. V svojih merah ni ta spomenik nič manj učinkovit od prvega. Tako je dobila Slovenska Krajina za Plečnikovim nagrobnikom Kuharju v Bratoncih in Horvatu v Martjancih še dve umetnini te vrste iz mojstrove šole. Da bi se pomen obeh slavljcncev živeje obudil, je Prekmursko muzejsko društva izdalo knjigo z razpravama o Ktizmiču iz peresa Ivana Zelko in o Ivančcvju iz peresa Vilka Novaka Knjiga je obenem 1. zvezek novo osnovane »Prekmurske knjižnice«, s katero želi muzejsko društvo pospeševati raziskavanje doslej premalo znanstveno obdelane slovenske zemlje. — Na pobudo istega društva bodo tudi prekmurske šole proslavile oba omenjena moža. Tako vidno napreduje domoznansko delo v Slovenski Krajini, izhajajoče iz kulturnih vrednot ožje domačije, da se ustvari tem plodncjšj osnova za sprejem vse slovenske kulture. ne da bi 6e zmenil za to. Enostavno je dirjal dalje. Samo slučaju se moramo zahvaliti, da otrok ni dobil težkih poškodb. — Prosimo policijsko upravo, da bi v interesu šolske mladine odpravila te neredno6ti. Kolesarje pa prosimo, naj bodo uvidevni ter naj vozijo po svojem hodniku. 1 Tečaji za pouk v igranju harmonike (diato-nične in klavirske), za vajo posluha in za petje najmanjiih (od 4—7 let) pod vodstvom profesorja Rančigaja 6e bodo tudi letos nadaljevali. Pričetek pouka bo 20. 6eptembra. Sestanek starih in novih učencev oziroma njihovih 6taršev ali varuhov bo 17. septembra ob f>ol 20 na Bleivveisovi cesti 21, pritličje; tu 6e bodo dobile potrebne inlormacije glede primernih inštrumentov in 6e bodo določili dnevi in ure vaj. Novi učenci (otroci in odrasli) se bodo še nadalje vpisovali in 6icer dnevno od 10 do 14 na Bleiwei60vi cesti 21, pritličje. 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. 1 Fantovski odsek Senipeterske prosvete začne danes zvečer ob 8 z rednimi sestanki. Vabimo, da se sestanka udeleže vsi, še posebej pa vabimo novince. — Odbor. 1 V trgovsko učilišče »Christoiov nčni zavod«, potrjen od ministrstva za trgovine in industrije se sprejme še nekaj dijakinj in dijakov, ker je leto« otvorjena š« ena nova učilnica. — Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne do 17. t. m. v pisarni ravnateljstva na Domobranski cesti 15- \ Maribor m Slavo rezervnih častnikov. Včeraj dopoldne je mariborski pododsek Združenja rezervnih častnikov imel svojo slavo v spomin prebitja solunske fronte. Proslavi je prisostvovala častna četa in celotni zbor aktivnih častnikov s polkovnikom g. Cordašičem na čelu. Vsi člani združenja so prisostvovali s predsednikom majorjem Perhavcem na čelu proslavi, poleg njih pa tudi predstavniki cerkvenih in državnih oblasti, med njimi stolni kanonik msgr. Umek, okrajni glavar dr. Popovič, zastopnik mestnega župana ravnatelj Rodošek in drugi. Vojaška godba je |iod vodstvom kap. Ji-raneka igrala lej>e skladbe, po cerkvenih obredih pa sta govorila preds. Perhavec iu msgr. Umek. m Postava, mariborske šahovske reprezentance za borbe z Gradcem je naslednja: Pire, Stupan, prof. Gabrovšek, dr. Gabrovšek, dr. Lippai, Ostanek, Kukovec, dr. Krulc, Mešiček, Bien, Babič, SlerniSa, Šavli, Ferenčak, Krajnc, Stojnšek, Knohtl, Lukež, Albaneže, Kobler, Goleč, Koser, Sever. Tekma se vrši na 20 deskah v hotelu r-Erzhcrzog Johaniic v Gradcu v času od 9 do 13 in od 15 do 17 ure. m Tragična smrt 4 letnega delka. V Ružičkem vrhu v Slovenskih goricah je utonil 4 letni Srečko Mir. Mali Srečko se je peljal na garah, katere je vlekel njegov 6 letni bratec. Kolovoz pelje mimo plitve mlake, ki pa je zaradi deževja precej narasla ter ima zelo strmo obrežje. Tik mlake je Srečko zdrsnil z vozička ter se je prekotalil v jamo. Ker je breg zelo strm, mu njegov bratec ui mogel pomagati, pa je tekel domov, da bi poklical pomoč. Preden pa so prihiteli odrasli, jo bil mali Srečko že mrtev. m Posestna izprememba. Marija šuškovič jo prodala svojo hišo in parcele v Prisojni ulici 2 upokojenemu ravnatelju gimnazije Ivanu Brgiču za 135.000 din. m Dolinosl vsakega mariborskega inleligenta, zlasti pa gmotno bolje stoječih slovenskih slojev je, da (»odprejo narodno gledališče, ki je najvažnejša naša kulturna ustanova. To store najlaže na ta način, da se abonirajo v gledališču. Letos je abonma neverjetno poceni ter se dobe sedeži že za mesečnih 8 din, za kar prejme abo-nent tri predstave. Opozarjamo tudi na bloke, ki omogočajo cenen obisk gledališča. m Kopališče na Mariborskem otoku je od 15. t. m. dalje zaprto, mestna avtobusna proga na otok pa je ukinjena. Obiskovalcem je dovoljen dostop na Mariborski otok proli običajni vstopnini 1 din. VSE ZA SOLO V CIRILOV?! m Zračni napad na Maribor. Tudi letos se bodo vršile vaje v obrambi mesta proti napadom iz zraka. Prva taka dnevna vaja bo jutri, jietek, ob 10 uri dopoldne. Ta vaja naj pokaže reševalnim oddelkom in občinstvu pravilno razkuževanje ulice od tekočega iperita. V ta namen bodo novi del glavnega trga poškropili z iperitno atrapo, ki je tej strašni tvarini po videzu in duhu zelo podobna, ni pa posebno nevarna. Petkova vaja bo pokazala tudi nevarnost pred termitnimi zažigal-nimi bombami, ki tehtajo vsaka samo 1 kg, lahko pa jih vzame navadno bombno letalo 500 s seboj ter z njimi zasuje mesto. Termitna bomba predere samo streho, na podstrešju pa povzroči požar, če ni takoj na mestu čuvaj, ki posiplje bombo s peskom. Poleg petkove dnevne vaje bo v najkrajšem času tudi nenapovedana nočna vaja, potem pa bo sledilo še več nenapovedanih zračnih napadov, tako da bodo te vaje držale mesto V neprestani pripravljenosti. m Obrtni tečaji. Dne 11. septembra je bil v Mariboru zaključen krojni tečaj za krojače moških oblek. Tečaj je trajal 6 tednov, udeležilo se ga je. pa 23 krojaških pomočnikov iz Maribora in tudi širše okolice. Pripravljajo v Mariboru tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, mizarski tečaj za luženje, za risanje, tečaj za avtogeno varjenje, tečaj za obrtno knjigovodstvo in računski tečaj. Prijave sprejema obrlnopospeševaini urad na okrajnem glavarstvu. m Izlet v Kamnico priredila v nedeljo Marijina družba za matere pri stolni in mestni župniji in Krščanska ženska zveza. Zbirališče ob 14 uri pri samostanu £č. šolskih sester. V slučaju slabega vremena bo izlet 26. septembra. m Glasbena Malica. Društveni občui zbor so bo vršil z običajnim dnevuim redom v sredo, dno 22. t. m., ob 19.30 v društvenih prostorih. Samostojni predlogi društvenikov so morajo oddati odboru vsaj 3 dni pred občnim zborom. Pevski zbor začne z rednimi pevskimi vajami jutri, v petek zvečer. m Nenadoma je umrl v torek zjutraj mesarski mojster in posestnik g. Miško Tavčar v Sra-čincu pri Varaždinu. Zadela ga jc kap. Pokojnik je bil eden znanih bratov Tavčarjev, ki igrajo v lesni in mesni industriji v Sloveniji pomembno vlogo. Svoj čas se je udejstvoval v Mariboru, kjer jo bil tudi znan kol velik prijatelj konjskega športa. Truplo pokojnika bo prepeljano v Maribor, kjer bo danes popoldne ob 4 položeno k večnemu počitku na pobrezkem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočim nuše iskreno sožalje. m Da ne bo krivice. Nedavno smo poročali, da so organi cariuskih oblasti našli v stanovanju pomožnega delavca pri železnici Jožefa ftikerja večjo zalogo saharina. Poročilo pa je bilo napačno. Omenjeni saharin je bil najden v stanovanju Cecilije šikrr, ki jc že priznala svojo krivdo; tudi denar, ki je bil zaplenjen, je last Cecilije šiker. Jožef žiiker se nikoli ui pečal s tihotapstvom. Odsek za kontrolo drz. dohodkov Kot emo že svoječasno poročali, je bil v Belgradu pri finančnem ministrstvu ustanovljen odsek za kontrolo državnih dohodkov. Glavna svrha novega odseka je v prvi vreti izenačenje davčne prakse v vsej državi. Kot znano je biLa doslej najstrožja davčna praksa v Sloveniji, nato je bledila Črna gora, nato pa šele ostale pokrajine v državi, lako so '•e dogajale krivice onim krajem, kjer je bila davčna praksa stroga, dočim je drugod bila blažja To je imelo za posledico razumljivo nezadovoljstvo. Zaradi tega se je podal tudi finančni minister na sedanjo pot. da tako poveča dohodke v onih krajih, kjer je bila praksa zaostajala za drugimi pokrajinami. To velja posebno za davek na poslovni pro met, kjer vladajo najrazličnejše vrete prakse. Ta davek, ki je postal najdonosnejša oblika neposrednih davkov, se pobira kaj neenotno. Tako na pr. se jemlje pri nas osnova za določitev skupnega davka na poslovni promet vsota, ki odgovarja 10% vsega poslovnega prometa, dočim 6e jemlje drugod za osnovo komaj 1%. Ce se izboljša administracija, se bodo dohodki od te davčne oblike lahko tako povišali, da bodo omogočali znižanje stopenj. Važno je nadalje n. pr. poglavje pobiranja faks. Odsek za kontrolo dohodkov je n. pr. ugotovil. da je skoro na vsakem okrajnem sodišču na področju bivše Srbije nerešenih 3000 do 3000 starih zapuščinskih aktov. V Srbiji namreč pobirajo sodišča (še do 1. januarja 1938) tudi zapuščinske takse, toda sodišča zapuščino prisodijo, ne izvedejo pa vknjižb v zemljiški knjigi, dasi jih že imajo, pri čemer je država oškodovana za velike milijone, najmanj pa za 1 milij. din na področju vsakega okrajnega sodišča. Nadalje trpi država veliko škodo, ker v nekaterih primerih državna pravobranilstva ne vrše Poštna hranilnica v avgustu Poročali smo že. da so hranilne vloge pri Postni hranilnici narasle pretekli mesec za 14.7 milij. din na 1.147.7 milij. din. Ker Poštna hranil niča te službe ne vodi po podružnicah, nimamo podatkov, koliko od teh vlog je bilo nabranih v Sloveniji. Pač pa so nam na razpolago podatki o čekovnih vlogah na področju posameznih jjodruž-mc. Na koncu posameznih mesecev so znašale vloge na čekovnih računih v milij. din: junij julij 786.64 824.85 400.44 380.6 208.04 198.7 192.1 103.3 623 70.5 Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Skoplje Podgorica avgust 810.65 405.85 211.05 180.44 80.7 25.84 Nova podružnica Poštna hranilnica je začela poslovati dne 1. avgusta 1937 ter je do konca meseca nabrala na 74 čekovnih računih 25.84 milij. vlog. Vprašanje pa je, koliko od teh vlog je odpadlo 6 področja Belgrad, kamor je doslej Podgorica 6padala. Obeta nam 6e pa za 1. oktober tudi podružnica Poštne hranilnice na Sušaku. - Število čekovnih računov je znašalo na koncu meseca avgusta (v oklepajih podatki za konec julija): Belgrad 7.5452 (7.403). Zagreb 7.408 (7.364), Ljubljana 0.574 (6.556), Sarajevo 2.428 (2.437), Skoplje 1.450 (1.447) in Podgorica 74. * 3% državne obveznice za kmetske dolgove. Kot smo že včeraj poročali, jc finančno ministrstvo že začelo s tiskanjem 'i% 'državnih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov. Tiskan bo prvi del za 200—250 milij. din. Tako bodo denarni zavodi do 1. oktobra lahko dobili na račun del svojih terjatev, približno 20%. Kot znano, se te obveznice lahko porabijo za plačilo davčnih zaostankov do leta 1932, in dopolnilne prenosne takse do konca leta 1935. Nadalje računajo, da l>odo ostale obveznice natiskane v dveh mesecih in izročene po Privilegirani agrarni banki vsem denarnim zavodom. Licitacija za dobavo pragov bo pri glavnem železniškem ravnateljstvu dne 20. septembra. Gre za dobavo 1.818.350 komadov pragov. Računati je z znatnim povišanjem cen. Nadalje morajo merodajni faktorji vpoštevati tudi dejstvo, da je hra-stovine vedno manj, tako da bo treha vedno bolj porabljati bukove pragove. Ce je naša bukovina dobra za druge države, zakaj ne bi bila tudi za izvršb onih 60db, katere je država dobila že v vseh instancah. Tako ima država n. pr. 6amo v Belgradu dobili čez 20 milij. din na osnovi takih izvršnih sodb, v vsej Srbiji pa za nad 30 milij. din. Navedli 6ino nekaj primerov, kjer lahko odsek plodonosno razvije svoje delovanje. V ostalem pa prinašamo še naslednje uradno obvestilo tega odseka, ki dela pod osebno kontrolo finančnega ministra g. Dušana Le lice: »Ko: znano, dela odsek za kontrolo državnih dohodkov, ki je bil letos osnovan, že na veliko. Poostrena je kontrola na vso finančno službo in podvzeti so tudi že energični ukrepi za normalni dotok državnih dohodkov. Popolnoma razumljivo ie, da je posvetil posebno pozornost onim dohodkom, ki so preje zaradi administrativnih težkoč v izvedbi uspešne kontrole, redno bili pod preračunanimi zneski. Toda gre za milijonske vsote, katere je treba plačati državi, nazadnje gre tudi za to. da vsi obvezanci, ki morajo plačati, v vsej državi enako izjx>lnjujejo 6voje obveznosti do države. Ne gre samo za davke. V pristojnost tega odseka spada vse, kar interesira državni fiskus. Zato gre v vse resorje, išče imovino, kaže na zanemarjene dohodke, preiskuje zlorabe, gleda plačilno moralo poslovnega svela — skratka z budnim očesom opazuje vse pojave v zvezi s finančno 6lužbo v državi. Našel je že velike izvire in jc izpo6loval, da sta tako minister pravde in notranjih zadev izdala onim svojim organom, katerih se to tiče, zelo stroga navodila Ker gre tu za težke milijone, vodi finančni minister osebno kontrolo po svojih odposlancih. kar daje garancijo za veliki uspeli. Sedaj se vidi v praksi tendenca boljše izkoristiti obstoječe izvire dohodkov, ne pa iskali novih davkov. Taka praksa bo posebno dobrodošla gospodarskim krogom.« nas. Seveda pa bi bilo potrebno v zvezi 6 tem prevzemne pogoje iz temelja izpremeiiiti. Vpisi v trgovinski register: Brata Vlaj, trgovina z manufakturnim iu modnim blagom na drobno, Ljubljana, Wolfova ulica 5; Lončar-Raška-Stare, Manufaktura -Trio«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3; Klemenčič Berla & Ko. (družabnika Klemenčič Valter in Berta), Moiko, moda in konfekcija, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6; -.Inter-promet«, generalna trgovska agentura Gabrenja Slavko, Ljubljana; Eksporlna trgovina Mirko Marš, družba z oni. zavezo. Ljutomer; Pevec Amalija, trgovina z mešan, blagom (vključilo poljske pridelke, sadje in jajca na debelo). Ormož. Znižanje glavnice. Danica, d. d. za kemične proizvode v Koprivnici sklicuje redni občni zbor za 23. september, kjer bo sklepano o znižanju delniške glavnice od 24 na 18 milij. din. Zagrebška tvornica usnja. Cisti dobiček za 1936 znaša 1.06 milij. din, dočim ja za 1935 znašal samo 0.11 milij., glavnica 17.5, bilančna vsota 39.5 (36.46) milij. din. Zagrebška tvornica čevljev je lani znižala glavnico v znesku 2.5 milij.. v kritje izgub v znesku 25 milij. Pri novi glavnici 3.0 in bilančni vsoti 12.34 (16.0) milij. znaša izguba za 1936 0.3 (1935 1.4) milij. din. Bratje Janekovič, lesna trgovina in parna žaga v Zagrebu, je lani znižala v kritje izgub, ki je znašala za 1935 3.1, za prejšnja leta pa 0.9 milij., glavnico od 5.0 na 1.0 milij. Računski zaključek izkazuje za 1936 sedaj zopet izgubo v znesku 0.3 mili), din. Glavni dohodek družbe je naraščanje vrednosti posesti in stavbišč. Izvni lesa iz Avstrije je dosegel v avgustu letos 10.852 vagonov, avgusta lani pa 10.172 vag. Raznega lesa je bilo izvoženega 3062 vagonov, okroglega lesa 3508 vagonov in jamskega lesa 786 vagonov. Borza Dne 15. septembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt ostal neizpremenjen na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani malenkostno popustil na 8.37—8.47, v Zagrebu in Belgradu na 8.36—8.46. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90—30.60, v Belgradu 30 blago. Italijanske lire so nudili v Belgradu po 200. -Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizpre-menjeni na 12.75—12.95, v Zagrebu so beležili 12.755—12.955, za sredo oktobra 12.70—12.90, za Stražnik.— je vedno na svojem mestaf ponoči in o megli, burji in dežju. Prehlada in utru* jenosti ga Darujejo PALMA PALMA-0KMA GUMI POOPIATl lob* >• pri vMkT^JvtjSrske^^oJit^l 6 primom. . 2389.41—2401.01 1740.03-1753.90 . 730.45— 786.58 . 996.45—100H.52 . 214.44— 210.49 . 4307.2o-4343.5ti . 15-1.46- 155.90 151.43- 152.54 . 227.70— 230.78 konec decembra 12.65—12.85. V Belgradu so beležili 12.73—12.93. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,701.323 dinarjev, v Belgradu 2,150.00 din. Efektni promet je v Belgradu narastel na 1,780.000 din. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 h. gold. . , Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov..... London 1 funt ...... Nevvjork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov . . . , . Praga 100 kron ...... Trst 100 lir ...... . Curih. Belgrad 10, Pariz 15.025, London 21.535, Newyork 437.375, Bruselj 73.275, Milan 22.925, Amsterdam 239.60, Berlin 174.70. Dunaj 79.r.0 (82.05), Stockbolni 111.05, Oslo 108.20, Ko-penliagen 96.15, Praga 15.20 (14.55 bankovci), Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.52, Bue-nos-Aires 130.625. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 92- 94. agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 40« do 108.50, begluške obveznice 75—76, 4% severni agrarji 51—53, $% Blerovo posojilo 93—9-1, 7% Blerovo posojilo 84—85, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100. — Delnice: Trboveljska 250 do 270. Eksekutivna prodaja: 2269 delnic Tvornice za dušik Ruše po 111 in 1133 delnic Pivovarne »Union? po 87 din za komad. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 93 denar, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 407.75 do 408.50, za konec novembra in decembra 407.50 denar, begi. obv. 76.50 denar, dalm. agr. (74.75), 4% sev. agrarji 52.25 denar, 8% Bler. pos. 93.25 denar, 7% Bler. pos. 84.50—85 (81.50), 1% pos. Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. pos. 86.25 do 87. — Delnice: Nar. banka 7700 denar, Priv. agr. banka 197 denar. Trboveljska 275 bi, Gut-mann 45 denar, Osj. liv. 200 denar, Bečkerek 625 do 675, Osj. sladk. tov. 185—197, Dubrovačka 400 denar, ,Iadr. plov. 400 denar, Oceania 275 denar. Belgrad. Državni papirji: vojna škoda Drompt. 407—409, begi. obv. 77 denar, dalm. agr. (75.25), 7% Bler. pos. 85.25 blago. — Delnice: Nar. banka 7600—7750. Žitni trg Novi Sad. Danes borza zaprta. Živina Mariborski sejem 14. septembra. Prignanih je bilo 10 konjev, 15 bikov, 170 volov, 506 krav in 17 telet; skupaj 718 komadov. Cene so bile sledeče za 1 k žive teže: debeli voli 4.50—5.75 din, poldebeli voli 3.75—5, plemenski voli 3.30—1.50, biki za klanje 3.30—4.50, klavne krave, debele 3.75—1.80, plemenske krave 3.20 do 4—, krave za klobasarje 2.20—3.50, molzne krave 3.25—4.—, breje krave 3—3.50, mlada živina 3.70 do 5.—, teleta 4.50—-6.— din. Prodanih jc bilo 437 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 10—12 din, volovsko meso II. vrste 8—10 din, meso od bikov, krav, telic 6—12 din, telečje meso I. vrste 10—12 din, telečje meso II. vrste 8—10 dinarjev, svinjsko meso, sveže 10—14 din. Tobačne srečke Na 136. žrebanju tobačnih src« dne 14. septembra 1937 so bile za amortizaujlo Izirobane naslednjo serije: Ku:< 6*61 TM 7277 7291 77M 8063 8068 8153 8176 KUN (■■■.M «10» s.M t 8587 867!) »M RM7 !li>6.1 <*H7 9541 Ovitki pa »n bili uaslednji: ser. »OO štev. 50 din 75.t«m « 3279 c XI < ;.tx«i « «92 « 56 < «00 « 4763 « .12 . jiOO Po 10(1 din: ser. 116« it. 2. ser. 1G60 it. 69. ser. 246)! št. 71, ser. 2777 it.16, ser. 31S2 it. M. ser. 3411 št. IS, ser. 3923 St. 48. ser. 6.1,17 it. .is. ser. 851» it. 34, ser. 8731 it. 23. Po 50 din: ser. 310 br. »5, ser. 1£>7 br. 6.1, ser. »»02 it. 83, ser. 2427 br. 68. ser. 2723 br. 52. ser. 31:'H st. 26 ser 3838 it. 98, ser. M.16 it. 4«, ser. 5120 it. 73, ser. 5410 it. 58, sor. 70.18 it 65, ser. 7144 št 3, ser. 7491 it. 47, ser. 8112 it. 81, ser. 8485 it. 42. ser 8ls« it. 95. ser. 8635 it. 74, ser. 9302 it. s. ser. 9785 »t. "6. ser. 9821 št. 28. Srečke Rdečega križa Na 97. žrebanju srečk Rdečega križa dn« 14. sept. so bile. za amortiziranje Izžrebano naslednjo serjle: 798. 1075, 1(195. U53, 1315, 1226, 1613. 1846, 2432. 8455, 2701. 3156, 3367, 3412, 4153. 4367. 4448, 4.**V 4861. 4912. 3092. 6633, 6693, 7094 , 7474 7522. 8375, 8670, 8996, 9843. Dobitki so bili naslednji: ser. it. dobitek ser. št. dobitek 527 ino 50— 5833 29 50— 636 -Ji) 50— 5861 67 50.-4 1483 89 50— ■'»964 45 SO- 1637 29 50— 6735 58 JO— 1678 82 50— 6748 25 200,- 5015 53 500— 6760 29 50.— 2119 4.1 50— 7182 83 200.- 2703 18 50.— 7666 47 200— 2997 16 50.— 7850 7« 50— 30114 82 25.000.— 8156 85 200— 4014 31 50— V.29 1 200— 4129 31 50— «849 98 500__ 4 SOB 79 50.— 9071 34 1.1100__ .1262 10 50__ 9993 100 50— 5378 97 50— Radio Programi Radio Liablfanai Četrtek, /*. septembra: 12 Citre, mandoline ia tamburice (ploiče) — 12.45 Vreme, poročila — U Cas. spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, sporod, obvestila — 19.30 Nao. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda — 19.50 8 .Suntel: Mala suita (ploifa) — 20.10 Slovcničin* za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Koncert plesne glasbe (ploiče) — 21 Prenos ii Turina: Mosse-net: Thal«, opera v odmoru: Cas, vreme, poročila, spored. Orani programi t Četrtek, is. septembra: Zagreb: 20 Belrrad — Dunaj: 13.35 Narodne pesmi — 20.25 Pestra ura — 21 Dunajski simfoniki — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20 Igra — 21.30 Plošče — 23 Jnzz — Vraga: 19.20 Orkestralni koneert — 20.15 Igra — 21.25 Planino — Varšava: 20 Orkestralni koneert — 2! Vokalni koncert — Rerlin-Hamburg: 20.10 Tlesnl večer — K>'i-nigsberg: 20.10 Orkestralni koncert — Strassbourg: 21.30 Opora «Lakme> Dimilr Panteleev v Ljubljani Na povralku s pariške razstave je prišel v Slovenijo 7. t. 111. bolgarski pisatelj in pesnik Dimitr Panteleev. Kot velik prijatelj našega naroda in navdušen ljubitelj naših planin je že lansko leto organiziral in vodil izlet bolgarskih planincev v Slovenijo, ki eo prehodili Julijske Alpe in se povzpeli tudi na vrh Triglava. Ob času svojega bivanja med nami je Pantellev že lani navezal tesne stike z našimi odličnimi javnimi nI kulturnimi osebnostmi, ki jih bo v teku letošnjega nekoliko daljšega bivanja med nami še poglobil in spopolnil. Lahko pa prištevamo Dimitra Panteleeva med iskrene prijatelje našega naroda, ki ga je vzljubil ne le s 6rcem. ampak tudi z razumom, je pa tudi eden izmed najboljših bolgarskih poznavalcev Slovencev. naše zemlje in naših razmer. Dimiter Panteleev 6e je rodil 1902 in zavzema sedaj mesto ravnatelja knjižnice v narodnem sobranju v Sofiji. Kot bibliotekar 6e zanima za razvoj in prosvit te panoge narodne prosvete. potuje mnogo v druge države in se je v Parizu udeležil kongresa mednarodne federacije bibliotek in kongresa mednarodnega združenja bibliotekarjev. ki jc bil od 23. do 26. avgusta t. I. Je torej žc kot tak v najtesnejši zvezi s knjigo, s liskoin in j.ivnim kulturnim delovanjem sploli. — Poleg /'orfF.^ tega pa je Panteleev cenjen tudi kot pesnik. Je lirik in pripada struji mladih oziroma najmlajših. Prva leta po svetovni vojni namreč je ludi v Bol gariji — kakor menda povsod drugod — zašla finska poezija v neko posebno stanje dekadence. To je sicer privedlo do neke dovršenosti, a po največ samo v formi t. j. v zunanji obliki, dočim ie bilo vse ostalo, kar se od dobre lirike pričakuje in zahteva, več ali manj postranskega pomena. Ta zunanja oblika je bila prvim povojnim bolgarskim lirikom le cilj, nc pa sredstvo. V letih 1925-26 pa se je pojavila e 6vojim nastopom najmlajša generacija (D. Panteleev. Eliza Bagrjana. Alanas Davčev, Asen Razcvetnikov. Furnandžijev i. dr.), ki je obračunala z dotedanjimi liriki, razbila zunanjo formo in 6e potrudila dati dovršeni obliki tudi lepo in bogato notranjo vsebino. Le ta generacija se je vrnila k realnemu svetu in k domači zemlji, skratka: dala ji je pristno bolgarsko obeležje in noto ter pravi narodni poudarek. Do sedaj je Panteleev, ki velja tudi kot socialni poet. izdal 6voje proizvode v 3 knjigah: Strelec (1925), Drvar (1928) in Prozorče (Okence. 1933). Zadnja zbirka je primerna tudi za mladino. — Bavi se pa tudi s prozo ter je poleg številnih člankov in novel napisal knjigo »Videnija ot pla-ninata« (Vtisi s planin), ki izide v kratkem. V tej knjigi so popisani tudi utisi in spomini z lanskoletnega izleta Bolgarov v Triglavsko pogorje. Poleg tega urejuje tudi leposlovno revijo »Sdba« (Sodba), izdal m uredil pa je več zbornikov, med kalerimi mi je r**eb«i omeniti »Sbomik A teko« (1937) 6kupno z O. Klisarovim. Kot spreten kritik, estet in esejist sodeluje pri raznih literarnih, socialno-filozofskih revijah in pri nekaterih dnevnikih. Panleleevo bivanje med nami ima tudi za nas precejšen pomen. Poleg navedenega delovauja prav pridno prevaja iz slovenščine in mnogo poroča v bolgarske časnike o nas. Iz knjige »Sodobna slovenska lirika« (Jugoslov. knjigarna) je spretno in posrečeno prevedel nekaj pesmi naših najvidnejših lirikov, kakor: Otona Zunančiča. Murn-Aleksandrova. Ketteja Cankarja. Gradnika. Grudna, Go-lio, Joža Lavrenčiča, Fran AJbrehta. Klopčiča, Srečka Kosovela. Franceta Vodnika. Tone Se-liškarja i. dr Ta izbor, ki bo opremljen 6 kratkim uvodom in nekaterimi slikami izide v kmtkrm v leposlovni reviji »Blgarska misel«. Pa tudi nekatere krajše stvari naših pisateljev, kakor Fr. Bevka, lavna Preglja in dr. ima v načrtu da jih Prevede in dostojno predstavi bolgarski javnosti, osebno s pi6atefiem Fr. Bevkom, ki se ie mudil leto6 pomladi v Bolgariji, ga veže tesno in iskreno prijateljstvo. Dimitr Panteleev je torej med Bolgari prvi in menda dosedaj edini, ki smotreno prevaja iz slovenščine na bolgarščino, kajti prof. Anton Bezenšek (t 1915) jc prevedel le nekaj pesmi S. Gregorčiča in Ant. Aškerca. — Baš v delu za nas je velik pomen D. Panteleeva pri nas. Cas svojega bivanja med nami je D. Panteleev prav s pridom izkoristil. Nekaj dni 6e je namreč mudil med našimi gorskimi velikani v Triglavskem pogorju, nekaj dni pa v Kamniških planinah. V Ljubliani 6i je ogledal vse važnejše ustanove ter se 6poznal in stopil v stik z vidnejšimi predstavniki našega javnega in kulturnega življenja. Spozna' se je z Otonom Zupančičem in ga tnter-vjuval za bolgarske leposlovne revije, dalje se je seznanil in navezal etike 6 pesnikom ravn. P Go-lio. rež. Br Kreftom in rež. prof. O. Seslom. Ogledal si je našo Studijsko kniižnico, koder ga je vodil ravn. dr. J. Slebinger, od ljudskih knjižnic pa si je ogledal šentjakobsko na Kongresnem trgu. Tudi za naša založništva in književne družbe jc kazal veliko zanimanje. Predvsem 6i je ogledal Jugoslov knjigarno in Akademsko založbo, kjer se je pohvalno izrazil o lepem tisku in okusni knjižni opremi te založbe. Od ravnatelja te založbe S. Skerlia je prejel več dragocenih in reprezentančnih knjig v dar. Od književnih družb je obiskal Matico Slovensko, kjer mu je lolmačil zgodovino te ustanove jiesnik Mile Klopčič. — Tudi novinarsko in slikarsko razstavo na velesejmu ei je ogledal. Gospodu D Panteleevu želimo, da bi njesrov obisk obrodil čim več sadov v prid obeh bratskih narodov. A. B—r. Pojasnilo h Gregorčiča Ob priliki odkritja spomenika Simonu Gregorčiču smo na tem mestu ponatisnili potvorbo Gregorčičeve pesmi -Mavrica« ter ob njej poudarili, da najbolj počastimo pesnika, če ohranimo epoiinvgfij« v«»j sjegevessu tekstu. Napisali sme, da se take potvorbe še ne gode pri nas, temveč za zdaj samo še v Ameriki. Zdaj pa nam je prišel v roke ameriški »Mlad. list« od 20. avgusta, ki je v juliju objavil potvorbo ter ob napadih »Ameriškega Slovenca« in »Ameriške domovine« prinaša sledeči odgovor kot »Nekim krogom v pojasnilo«, ki ga mi, ki smo se pridružili imenovanim listom, radi prinašamo v celoti. »Uredništvo Mladinskega lista je v avgustovi številki objavilo ponatis pesmi Mavrica iz mladinske priloge ljubljanskega »Jutra« (žal, da vir ni bil naveden) brez najmanjše slutnje, da je to popravljena Gregorčičeva pesem. Nihče, razen specialistov, ne more nositi v glavi vseb verzov lega ali onega pesnika. Vsaka obsodba popravljanja originalnega besedila kogarkoli je opravičena, vendar uredništvo Mladinsk. lista odločno odklanja očitek, da je ono popravilo ali potvorilo Gregorčiča. Uredništvo ni vedoma ali namenoma še nikdar ničesar potvorilo. Zlobnejši so oni, ki v histeričnem izbruhu podtikajo potvorbo, nc da bi se prej prepričali, odkod izvira. Mi smo zakrivili le ponatis in ga obžalujemo. Uredništvo Mladinskega lista.« Iz vsega tega sledi, da je ta ponarejenost, ki smo io mi pripisali na račun ameriške »vsemogočnosti«, izšla pri nas. in sicer v »vzgojnem »Mladem Jutru«, mladinski prilogi .Jutra«. No, mislili smo svoj čas, da je največjo krivico Gregorčiču napravil Mahnič, toda zdaj vidimo, da eo vse kaj drugega zmožni tudi krogi, ki se pri nas štejeio za »nosilce kulture«! Gregorčič |'e dobil nove preganjalce! Tako smo torej to Ameriko odkrili pri nas doma, kar je znamenje — česa? čakamo, da se bo odposlanstvo »Mladega Jutra« šlo posebej poklonit Gregorčičevemu spomeniku, da mu položi ob vznožju v znak posebnega spoštovanja venec z mavričnim trakom, ki pa naj tam ostane za večno, ne samo kake dva dni kot slovenski in jugoslovanski trakovi, ki so te dni — izginili. To pa je žc drugo vprašanje. td. — Da boste »talno tdravt. je potrebno, da redno pijele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, eečnl kislini in el. Radenska vam ohrani zdravje in mlad06lno «T6iO»l Prizori iz življenja osvoboditelja češkoslov. naroda T. G. M as ar y ha Dogodivščine pod morsko gladino To je napisal tla vh'. ameriiki zoo\oo ffilliam Beebe (izg. Bibi), ki je pravkar dovriil ta. leto Mnogo je dosegel ta prirodopiseei največja njegova zasluga pa j• njegova ekspedicija 923 m globoko v morje. Beebeju se je kot prvemu človeku posrečilo, potopiti se v take globine in gledati čudele morske noti. Njegova kovinska morska krogla je bila pri tem obteiena s 13««.2 tone leie vodnih plasti. Kot ravnatelj zooloikega instituta na univerzi v Ncw]/orku je mimo tega prav uspelno vodil ekspedieijn, ki jo je po ekspedicijski ladji imenoval «Ekspedicija Arcturusi. O njej je spisal tudi zanimivo knjigo, iz katere priobčujemo sledeči opis: »Pravkar sem opazoval tolpo morskih levov, ki se je pasla v megleni dalji, ko sem nenadoma občutil pritisk vode v hrbet in na noge. Okrenil sem ee in mogel le še videti, kako se je neznanska črna gmota pognala naprej in se obrnila. Ko blisk je šinila z morske površine navzdol in pri tem švignila mimo le za 30 cm daleč od mene. Oči morskega leva, ki me je bil prestrašil, niso bile nič več tope, krotke, zastrte, napol slepe, kakor me je gledal na suhem, marveč so bile blesteče se, jasne in ostre. Dolga brada na 6traneh se je kuštra-la v ščetinasti belini, gobec je bil napol odprt in zobje, ki so psu podobni, so se grozeče lesketali. Komaj sem ga bil dobro zagledal, sem že nehote skočil na lestvo. Pri tem sem pozabil, da bivam v taki pokrajini, kjer ti je treba najtežje stvari opraviti le z nalahnim zagonom. Priletel sem na kamen, ki je bil približno v isti višini ko črtrti klin lestve in kaka 2 in pol metra proč od nje To je bil skok v višino ia zaeno v daljavo, ki je veliko presegal svetovni rekord. Najbolj čudno je bilo to, da sem taka junaštva prav počasi dosegal. Čeprav sem bil z vso silo skočil, sem se prav počasi zganil, premeril vodo še man; ko v hipu in prispel ko na (ilmu. Takrat, ko sem skočil, sem tudi že opazil svojo napako, a že sem ogledoval neko čudovito stvar, ki se je pravkar nalahno poganjala kvišku. Neposredno pod gladino se je obrnila in je šinila v globino. Mislim, da večina tega manevriranja ni bilo drugega ko ponašanje, s katerim je moj morski lev zabaval manjšega morskega leva, brezdvomno le-vinjo, ki je v bližini visela med zemljo in ozračjem in ga je gledala. Veliki samec — bil je več ko dva metra dolg — se je v drugo poganjal v ostrem kotu nizdol, tako da je moral nedaleč od mene dospeti na tla. Kakor meteor je prav takrat, ko se je z glavo dotaknil morske trave, šinil in napravil ovinek in je pribrzel mimo le nekaj centimetrov od mene. Nehote sem se umaknil; nisem se bal, da bi me ugriznil, a nisem si mogel misliti, kako se bo moglo to orjaško telo v tej brzini meni izogniti. Ko je odvihral mimo mene, sem iztegnil roko in se s prsti dotaknil gladkega, trdega trupa. Žival je bila vidno presenečena. Prestrašila se je, povečala svoje kolobarjenje s posebnim ovinkom in izpuščaja zračne mehurje kar iz vsega gobca. Zdaj se je morski lev do polovice života izdignil iz morja in sledila mu je njegova tovari-šica, medtem ko so se mehurji ko veriga dvigali počasi na površje. Spotoma so se zračni mehurji spajali v večje in redkejše kroge, slično kakor puhajo oblački iz letalskega motorja ali kakor so videti belim oblačkom podobni šrapnelski izstrelki na sinjem nebu. V slehernem mehurju 6e je zrcalila moja podoba, čelada in vsa okolica. Ko sem pogledal krog sebe, sem opazil, da so bile vse ribe izginile. Šele čez dve, tri minute so se začele polagoma prikazovati. Morski levi so gospodarji tega vodovja. Začudil sem se, videč, da so celo želve pohitele v stran, če se jim je lev približal. Morski volkovi (»omi) so prav tako izginili pred levi kakor druge ribe. Po ure in ure bi bil pa opazoval gibanje morske trave. To gibanje se ne da prav nič primerjati z gibanjem žitnih bilk na njivi ali trave na travnikih. Zdelo se je, da je vsa ta gmota živa. Sleherno steblo se je zvijalo, sklanjalo in se vrtelo po svoji volji in vendar je valovila vsa celota ko ena sama, listu podobna tvorba v ritmu premikanja valov. Tu sem videl nov zgled za že večkrat opazovani pojav: kako se zažene in kotali posamezno krvno telesce samostojno in vendar nebogljeno v splošnem krvnem obtoku. Tako je pri živalih, ki živijo v skupnosti, saj tudi vsaka poedina mravlja opravlja delo zase in ee vendar brezpogojno pokorava volji celote. Kdo ve, ali ni prav tako 6 človekom, dasi ima prosto voljo, v primeri z usodo vsega človeškega rodu? Usedel sem se na šop zlatih, cvetočih trav, iz katerih se je tu in tam prikazala kaka lepa, zelena morska zvezda. Naslonil sem se nazaj in gledal, kako so se mehurčki moje sape vzdigovali izza moje roke in mojih pleč. Iz nevidnosti, iz brezbarvnega in brezobličnega plinskega toka, ki 6e je odtekal navzdol v črno žrelo, so se izoblivale krogle z jasnimi obrisi, ki eo bili z vsemi barvami okolice pobarvane in naškropljene. Ko sem se bil nekoč prvikrat dvignil z letalom, sem bil imel za kratek hip strahoten, v srce segajoči občutek, da negibno plavam v prostoru, medtem ko se zemlja pod menoj potaplja. To se ni nikoli več ponovilo, a če sem tu na dnu morja zrl kvišku za velikimi zračnimi mehurji, potem sem si lahko domišljal, da so ti mehurji sami svetovi in zvezde, ki se veličastno kotalijo po nevidnem vtemirju. Ozadje je bilo skrivnostno, brez barve in brez oblik, kakršno je brez dvoma neskončno vsemirje. Ko eem skozi svoja mala štirioglata okenca gledal ven, se mi je zazdelo, da zares doživljam eno onih dogodivščin, kakršne si je mogel izmisliti le fantastični veleurn Verna ali Wellsa in jih opisati. Ko blisk mi je šinila v glavo misel, da sicer nisem bil na luni ali zvezdah, kar sem 6i tolikokrat zaželel, a ko sem bil zdaj v globinah morja, sem v marsičem dosegel oboje, to se pravi, da mi je bilo ko na luni, a sem bil zaeno na dnu morja. Na moji levi je bila vrv sidra naše barke. Zdaj pa zdaj se je odprlo okno, kjer je bil videti zaskrbljeni obraz mojega zvestega asistenta: gledal je nizdol, ali mi grozijo kake nevarnosti. Obraz je izginil, okno se je zaprlo, ko se je odstranil tudi teleskop za v vodo in spet me ni bilo več v obzorju vrhnjega sveta. Opazil sem v morju tudi lov, kakršnega doslej še nobeno človeško oko ni videlo od 6podaj navzgor: kako sta dva kormorana zasledovala škrla-tastordečo ribo. Riba ju je videla prihajati in je v največji naglici začela bežati zdaj sem — zdaj tja, kot kokoš, ki jo podiš in ki vidi preganjalca zdaj s tem, zdaj z onim očesom. Kormorana sta se ločila. Eden 6e je potopil v globino, drugi je pa neposredno podil svoj plen. Kmalu se je ribi zmedlo, švignila je pravokotno navzdol in preden se je utegnila poslednjikrat izogniti nesreči, je bila že v kljunu drugega ptiča. Komaj je bila riba ujeta,, sta oba ptiča napela vse mišice in se dala 6 po-vešenimi perutnicami in nogami odplaviti na površje. Celo iz svoje globine sem mogel videti, kako se je ondi začela druga dirka. Posameznosti te divje gonje sem «i lahko predstavljal, ker sem bil vprav prejšnji dan priča, kako se je prvi kormoran prikazal z ribo iz vode, drugi ga je pa koj začel zasledovati. Oba sta tako naglo brzela, da sta sc oba trupla s peruti in blazno hitečimi nogami vred dvignila iznad gladine. Ob prvi priliki pa je srečni lastnik zagnal kvišku ribo; ta se je prekucnila in z glavo priletela naravnost v odprti kljun in izginila v temnem žrelu. To pot sem videl samo divje valovanje na vodni gladini, naglo gibanje — nato pa je bilo vse tiho in mirno.« Nyon Nyon je mesto, kjer so bile zdaj politične konference glede Sredozemlja; je na severnem bregu ženevskega jezera, na švicarski strani, med Ženevo m Lozano. Rimljani so ga imenovali Noviodunum, kakor več drugih svojih novih naselbin. Zdaj je Nyoo slikovito mestece, ki je koj ob jezeru, ima grad in župno cerkev iz 15. stoletja. Njegovih 5.000 prebivalcev se ne preživlja samo z dohodki od tujskega prometa in dekliških vzgojevališč, kot drugi kraji ob tem jezeru. Preživljajo se 6 cvetočo trgovino in vinogradništvom. V bližini je zgodovinski grad Prangins, v katerem so že bivali: Voltaire, Jožef Bonaparte (kralj neapeljski, kasneje španski) in leta 1920 tudi poslednji habsburški cesar Karel. 3 leta, ker ie poslušat radio Sodišče v Smolensku je nedavno obsodilo sovjetskega državljana Tiškeviča, radi sprejema radio vesti z versko vsebino iz inozemstva na 3 leta ječe in z izgonom iz Smolenska. Obtožene« je »poslušal po radiu poljske novice protirevolu-cijske vsebine«, pravi obtožnica. Dva Tiškevičeva otroka sta uradno izjavila v časopisih, da obsojata »očetov zločin« in nočeta nič več nositi očetovega imena. Brez komentarja. Križanka „Bela" pezeta je potolkla „rdečo44 pezeto Medtem ko dobiva general Franco v Španiji zmago za zmago, se na velikih svetovnih borzah borita za zmago »rdeča« in »bela« pezeta. Kakor pa je Franco zmagovalec v Španiji, je na borzah zmagovalka »bela«, ali kakor ji rečejo v Franciji, »inozemska« pezeta. Vrednost te pezete je 200 odstotkov večja ko vrednost valencijske pezete. Kakor se razvija vojna, tako padata in rasteta pe-zeti. Ko je, na primer, dosegla boljševiška armada pri Madridu nekaj uspeha, je »rdeča« pezeta koj poskočila za 50 odstotkov. Padec Bilbaa in Santandra jo je potisnil spet nizdol. Čim bolj je »rdeča« pezeta padala, tem bolj se je »bela« pezeta dvigala. »Rdeča« pezeta je zdaj brez vrednosti, na borzah je noče nihče več kupiti. Protiverska ura v sovjetskih šolah Ljudski komisariat za vzgojo, izobraženost in umetnost se je nedavno sporazumel z osrednjim uradom brezbožnikov glede na to, da sc mora v vse sovjetske šole uvesti »protiverska« ura. Na teden naj bi bili dve taki uri. »Protiveržčino« bodo poučevale posebno izšolane moči brezbožni-ških organizacij, kjer pa teh organizacij ni. pa mora učitelj, učiteljica ali voditelj strankine celice prevzeti protiverski pouk. Srednje in visoke šolo so pa dobile glede na to že posebne predpise. Grob patrijarha Tihona zastražen Iz Moskve poročajo, da so zdaj prepovedali ljudem prihajati na grob patriarha Tihona. ki so ga v poslednjih mesecih obiskovali številni romarji in ga krasili s cvetjem. Grob bodo obdali s posebno ograjo in tja bodo smeli odslej samo duhovniki. Oblasti utemeljujejo svojo prepoved s tem, da verski elementi izrabljajo patriarhov grob »a proti državno gonjo. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. sveti jezik južnega budizma, 4. izraz pri kartanju. 7. manjša državica v Združenih državah severne Amerike, 8. nrlinareka potrebščina, 9. latinsko ime za grškega boga ljubezni, 10. tuja beseda za izbrano družbo, 11. gričevje pri Gradišču v Furlaniji 12. nočna ptica, 13. glavno mesto države na Balkanskem polotoku, 16. kraj na levem bregu Drave na Štajerskem, 17. začetek kakega spisa. 19. tuja beseda za zvezo, 20. kraj ia reka na desnem bregu Save na Gorenjskem 22. frški junak izpred Troje, 24. gorski vrh v Grčiji, 5. tuja beseda za dobo. Navpično: L veter, ki piha blizu ekvatorja, 2. tuja beseda za književnost, 3. tuja beseda za malika. 4. vrsta drugega kamenja. 5 nekdanji alojzijeviški interni list. 6. pripadnik nekega evropskega naroda, 14. večje jezero v Abesiniji, 15. druga beseda za silo, 16. zunanji, mehki del telesa, 18. tovarniška znamka avtomobilov in motociklov, 21. del voza, 23. ploskovna mera. Rešitev zlogovne križanke Vodoravno: 1. limanice, 4. bukolika, 7. čelo, 8. soja. 9. Tula, 11. tabela. 13 Sana. 14 Racine 16. pagoda. 17. Golo, 18. Culu. 19. zasova, 22. Bahama, 25. koča. 26. salama. 28. Lota. 29. soha, 30. četa, 32. nejevera. 33. harakiri. Navpično: 1 ligatura. Z ničč, 3. celota, 4. bu-sola, 5. koja. 6. kanonada, 10. Laci. 12. beka. 13. sago. 15. Negova, 16. paluba, 19. Zakopane. 20. Soča, 21. Kola. 23. halo. 24. Mata Hari, 26. Sahara, 27. mačeha. 29. euve, 31. Tara. Masaryk v krogu svoje družine Masaryk z našim kraljem Aleksandrom na sprehodu v Lanyh Najbljubše bivališče predsednika Masaryka: grad Lany Masaryk narekuje svoje misli pisatelju K. Čapku Odgovor na „Slovenčevo" anketo Vseuč. prof. K. Ozvald: Kaj mislim o „humanistični" ali „klasični" gimnaziji? ni. V ilvljenjn al nl6 razredov za začetnike, vsikdar se zahteva kar najtežje od človeka. R. M. liilke. Šola, vsaka šola (ljudska, gospodarska, obrtna, trgovska, gimnazija, učiteljišče, univerza itd.) je orodje ali instrument življenja ter naj služi življenju. Ena vrsta šol je tako ustrojena, da hodi >pred< življenjem ter ji je namen, mlademu naraščaju uriti telo in duha vse po zablevkib življenja in ga navajati k umevanju najvažnejših oblik sodobnega življenja (gospodarstvo in tehnika, znanost, država, umetnost, socialne medseboj-nosti, verstvo). To je naloga ljudske in srednje •šole. Narodovi kulturi pa šola služi še drugače, in sicer tako, da hodi življenju >ob strani« ter dopolnjuje njegovo samorastlost. Take šole (strokovna, pokliena) dajejo učencu in učenki priliko za poglobitev strokovnega znanja in poklicne zmogljivosti (v delavnici, trgovini, uradu), ki jih zahtevajo potrebe današnjega časa. Tudi srednja šola, se pravi humanistična in realna gimnazija, ozir. realka pripravljaj mladino na njen bodoči — »vsak dan«, to je za naloge in zahteve vsakdanjega življenja. Zato dajaj fantu in dekletu tisto »osnovno« izobrazbo, ki bosta jo potrebovala kakor riba vode, ko prej ali slej stopita v resnično življenje, zlasti pa tedaj, ko bosta si izbirala poklic. Od ljudske šole se srednja razlikuje v tem, da mora svoje delo vršiti v znanstvenem duhu, kajpa primerno razvojni stopnji učencev. Zategadelj bi si naj srednja šola učence izbirala po kvaliteti. Kajti ljudska šola naj služi najširšim plastem naroda, nje naloga je obrazovanjo ljudskih množic. A smoter srednji šoli je duhovno in telesno oblikovanje takih fantov pa deklet, ki so odbrani po sposobnostih; ker bi naj iz srednje šole prihajal zarod, ki bo kedaj »cvet in sol« naroda, zato mora srednja šola postati — elitna šola. Kaj ni nepotreben luksus, da se v Jugoslaviji j»leg »realne« gimnazije še danes precej goji »humanistična« ali »klasična«? 0 takem vprašanju bi dejal, da je brez smisla, nekam podobno vprašanju, kaj jo človeku važnejše: voda, sonce, zrak? Saj je vendar življenju naroda v celoti potrebno oboje: kumanistična in realistična smer v oblikovanju mladega rodu, iz katerega naj prej ali slej zraste kader takih mož in ženfl, ki bodo mogli dajati vodilni pravec na raznih delovnih toriščih v življenju naroda. Kaj so, ali bolje rečeno, kaj naj bodo cilji in pota »humanistične« ali »klasične« gimnazije? No, tudi njej mora za izhodišče biti — sedanjost s svojimi vprašanji, stiskami, interesi. Kajti vsaka šola bi morala ustrezati kulturnemu položaju svoje dobe. Kdor hoče v današnjem, čedalje bolj kompliciranem življenju mladino prav usmerjati, mora najprej iz danih znamenj tenkosluho razbrati, da bo vsaj V bližnji bodočnosti na vseh popriščih roke in duha odločevala samo kvalitetna sj>osob-nost človeka. To bo morala tudi srednja šola dovolj no jemati v poštev. Toda zgolj strokovna izur-ieMStf-hree katere se kajpa uspešno delo v nobenem poklicu no da misliti, še ni nemara vsa vsebina temu, kar nam je v mislih ob besedi »delo«. Kajti poleg prvovrstnih strokovnjakov nam je dandanašnji vsepovsod še nujno treba — ljudi, reči hočem, čim več poedincev, ki bi res lahko dejali o sebi: sem »človek« in nič, kar zadeva človeka, mi ni tuje. Ako naj delavec z roko ali »z uma svitlim mečem« ne bo lo mehanski stroj, ki ga gonijo vidne ali nevidne sile, tedaj si mora kraj strokovno izobrazbe pridobiti so drugo, rekel bi človeško izobrazbo, katera mu odpiraj dušo za vse pestro življenje, kar ga opaža okoli sebe, in tudi za duhovni svet, ki nas obdaja kakor vsakdanji zrak. In v mladem bjtju izoblikovati »človeka« — to bi imel pred vsem drugim biti cilj in opravek srednje šole, zlasti humanistične ali klasične gimnazije. Le tedaj bo namreč odtod prihajal rod, ki bo v resnici pripravljen za »preizkušnjo živcev«, katera ga čaka. Zlasti pa je temu tako dandanes, ko se tudi nam življenje vidoma že »amerikanizira« ter »potisočerjeni takt« jjovsodi na mesto kvalitete napravlja zgolj kvantiteto, kar ni več ckultura«, kateri se vsikdar hoče globine in višine, ampak le »civilizacija«, ki se zadovoljno opaja ob širinskih dimenzijah, kakor so: brezobzirno tekmovanje, rekord, velika števila, pisano prepleskana plitvina duš. itd. Ali »humanistična« gimnazija res more kaj takega? Saj je venomer na zatožni klopi: da je življenju tuja, da goji znanje v »lekcijah«, a v življenju da odločuje celotna zmogljivost človeka, itd. No, stvar se ima v resnici takole. Obrazo-valni proces očituje svojevrstno zakonitost: čim delj časa in pa čim intenzivneje uriš svoje sile na kakemkoli stvarno bolj homogenem področju — tem enotneje 6e naučiš gledati svet in življenje. To je globoka modrost besed: non multa, sed multum! Ne lotevaj se polovičarsko vsega mo-gočega, ampak rajši vzami manj v roke, a to pošteno! Mislim, da je ni kulturne dobrine, ki bi se ob njej dalo srednješolcu s toliko nazornostjo vsak hip kazati, kako človek j>osamič in pa kot narod v celoti s svojim snovanjem, dejanjem in neha-njem organsko raste do najvišjega vrba ter nato po svojevrstnih zakonih razvoja zopet pada — kot je to mogoče ob grandioznem primeru antične, to je starogrške in rimljanske kulture. Treba je samo pomisliti, da to ni bila morebiti kaka enostranska, od praktičnega življenja povsem odmaknjena estetska kulturica, ampak kar najbolj diferencirana velikopotezna duhovna in materialna kultura, da si niti danes ne moremo misliti večje ter bolj vsestranske. Gosj>odarstvo, tehnika, umetnost, znanstvo, politika na malo in na veliko, svetovno nazirauje, socialni vzori in boji, državljanska vzgoja — vse to so bili njeni silno razviti pravci. kar je pozneje postalo »semec zapadno-ovrojiski kulturi. Antično življenje ni bilo nikak »večen praznik«, ki bi nas v naših nujah in težavah poželjivo mamil, tudi ne morda bleščeč zgled za posnemanje, temveč primer velikega, izredno bogatega ter na vse plati razgibanega bitja in žitja, ki so lahko od njega z največjim j>ridom — učimo. Danes je anlična kultura, ki je živela kakih tisoč let, žc davno dokončan razvojni proces, ki se ne premika več in ga prav zaradi tega lahko v vseh jx>drobnostih kakor v filmu razkazujemo gimnazijcu in gimnazijki. Hkratu pa, in to je najvažnejše, se ob njem dado z najlej>šim usf>ebom buditi kulturotvorne sile v mladih dušah. In ako se je na pr. kdo naučil verz iz Horaca ali Homerja, ni da bi to moralo biti le kos »mrtvega« znanja za izpit, kar tolikokrat slišimo. ampak lahko nastopi v pravem momentu kot živa sila v tvojem dejanju in nehanju. Srednješolcu bi se moralo v telfu let vedno bolj razodevati, da jo resnično življenje, ki naj abiturient naravnost ali šele po nadaljnjem šolanju stopi vanj, docela — »praktično«, to je tako ustvarjeno, da v njem največ odločuje človeško dejanje, ne pa kako neplodno umovanje, samo kritiziranje, lirično hrepenenje ali zgolj hamlet-sko hotenje hotenja. In prav zato, ker antični človek vsaj v vseh dobah ni bil lako razklan kakor moderni, temveč je »sredi vsega«. stal bolj ali manj v eno spojen s svetom in življenjem, ki sta ga obdajala, bi »humanistična«, to se pravi človeku posvečena gimnazija lahko res delala čast svojemu imenu. Saj bi mladino učila v maleni in velikem spoznavati človeka: druge in posebno še samega sebe. Tako bi recimo mladi rod ob živem prizadevanju onih oseb, ki jih toliko srečava v antični zgodovini in literaturi, neposredno gledal ter, primerjajoč vso z današnjimi okoliščinami, malone otipljivo dojemal: kako se dejanje vselej in povsod rodi iz tega, da bi kdo rad to in to uresničil ali dosegel, da so ^motivi« čudovito gibajo našega hotenja, da ima dejanje, ki ga ta ali oni hoče izvršiti ali pa ga je izvršil, svoj (življenjski, kulturni, etični, socialni) pomen. itd. Humanistični gimnaziji očitajo tudi to. da hodi za jalovimi cilji, ko se toliko ukvarja z latinščino in grščino, ki sta mrtva jezika. A ta očitek bi kaj zalegel samo tedaj, če bi humanistična gimnazija imela nalogo, da učenca in učenko napravi »fix und fertig« za [>raktično življenje. To pa ni tako, ker gimnazija, kakor sem že na-glasil, ni strokovna ali poklicna šola za vsakogar, temveč kvalitetua šola samo za res sjx>sobnc od-brance, kajpa brez ozira na socialno pripadnost; v teh odbrancih bi naj čim bolj skušala izoblikovati — človeka. Sicer j>a ne prezirujmo. da sta latinščina in grščina le za nesposobne bridka martra«, za sposobne pa s svojim jezikovnim ustrojem pravo kresilo mladih sil, neprecenljiv brus samostojnega mišljenja in hotenja. A to jiomeni na ntoč mnogo Saj je samostojno mišljenje in hotenje edino pravi temelj izobraževanju za take j>oklice, kjer moraš kot zdravnik, inženjer, učitelj, sodnik, vodeči trgovec itd. tu ali tam sani presoditi pravkar dani položaj, sam najti razliko med tem in onim pojavom, se sam odločiti za to ali ono možnost. Čete rum censeo: na drevesu .humanistične gimnazije« današnji dan ne dozorevajo kdovekaj taki plodovi, kakor sem jih orisal. Tudi ta »zakaj pa nc?« ima pač svoj »zato« Lahko pa hi stoodstotno dosezala omenjene cilje ter bila kulturni kvas v življenju naroda — ako bi se prav uredilo tistih troje činiteljev, brez katerih si ne moremo misliti nobene šole: učna snov (kulturne dobrine), učenec, učitelj. 1. Učna snov ima vedno le toliko vrednosti. kolikor premore živih sil za oblikovanje mladih duš. Vse drugo (marsikatera letnica, ime, formula, beseda) je samo prazen zvok in nepotreben balast, ki bi se brez škode dal zavreči. Ker ima tudi humanistična gimnazija dolžnost, da mladino vzgaja za bližnjo bodočnost naroda, zato mora sredi njenega prizadevanja stati nacionalna kultura v vsem obsegu te besede. A za trden podzidek in pa za prepotrebno ogledalo pri grajenju nacionalno kulture vzami humanistična gimnazija neizčrpno zakladnico antične kulture z latinščino in grščino. 2. Učenec, uč e n k a — to je tista srednja os, okoli katore bi se naj sukalo življenje v šolskem razredu. V humanistično gimnazijo sodi edinole tak učenec in učenka, ki sta zanjo res sjx>sobna (in katerih starši, ozir. skrbniki soglašajo s smerjo te šole). Nekoliko »trda- šola je dobra šola. In danes imamo že zanesljivih kriterijev, po katerih se da tukaj zrno razbrati od plev. Sicer pa se mora velik del sedanjo nezadovoljnosti s srednjo šolo vobče postaviti v račun tega. da so srednješolskim profesorjem izsledki mladinoslovja premnogokrat — sedemkrat zapečatena knjiga. 3. Profesorjevo delo bo posobe še v humanistični gimnaziji le tedaj polnovredna brana z.a celotno, organsko rast mladih duš. ako Uiu niso v mislih samo strokovnjaška »predavanja;, ampak če zna tudi — pedagoško misliti. Saj Ai njegova naloga, da bi znanstvene izsledke s '"tega ali onega področja kar suho podajal učencem, marveč jih mora zavestno pretvarjati — v izobrazbo. Vsak učitelj bi moral biti srednik med učencem in življenjem. Učna snov, učenec, učitelj so vsaki šoli to, kar človeku srce, glava in roke. Ako dosežemo, da bo humanistična gimnazija na te tri plati povsem pravilno funkcionirala, tedaj smo ji hkratu pomogli, da se ho opravičeno jionašala tudi z naslovom »klasična«. Kajti »klasično je to, kar je mnogim dobam in narodom vedno znova dajalo odgovor no njihova vprašanja« (Fr. Rlattner). Vsakršno »reformiranje-, ki ne bi šlo stvari do jedra, pn bi bilo zgolj krj>arija, ki nc moro iz raztrgane suknje napraviti nove. Streti v Kresi ji pred sodniki Ljubljana, 15. septembra. Kratko smo že svoj čas poročali, kako jc 26-letna služkinja Angela Hrbljanova iz Notranjske 13. julija okoli 9. dopoldne streljala v Kresiji na mag. uradnika Andreja Šušteršiča. Revolver je iz bližine 1 m namerila naravnost na njegovo srce, pa strel nI zadel. Državni tožilec dr. Julij Fellachcr jc obtožil Hrbljanovo zaradi poskušenega umora po §-u 167/11 k. z. Mali senat je danes podrobno obravnaval to afero. Razprava se je razpletla v žaloigro mlade, drugače marljive ia varčne služkinje, ki je postala duševno bolna zaradi neke fiktivne ideje, da ji je gospodar — omenjeni uradnik vzel 1000 dinarjev, ki so za njo prišli iz Zagreba na bansko upravo. Živahno gestikulirajoč je pripovedovala svojo žalostno zgodbo, vse njeno prif>ovest je le zmanjšana, zato je delno kazensko odgovorna. Mali senat je Angelo Hrbljanovo obsodil zaradi zločinstva poskušenega umora po §-u 167/11 k. z. v zvezi s §-om 22/11 k. z., vpoštevajoč, da ni mogla popolnoma doumeti značaja svojega dejanja, na 1 leto robije. Hkratu pa je izrekel, da se obtoženka po prestani kazni odda v zavod za zdravljenje. Senat jc upošteval njeno duševno stanje in je šel pri odmeri kazni pod najnižjo kazen 3 let. Po daljšem ihtenju je obtoženka pripomnila: »Kazen prav rada prestanem. Samo zaradi denarja prosim, da me pustite h g. banu!« padcu zlomil levo roko. V Ogorevcu pri Sv. Juriju »n neznanci napadli posestniškega sina Jaklič Martina. Napadalci eo bili oboroženi in je nekdo ustrelil Jakliča v le-vo nogo in mu jo močno ranil. V Negonjah se je ubodla z iglo v desno nogo 12-letna Zobec Štefanija in si jo zastrupila. Neki šolar je sunil v Drešinji vasi 8 letno hčerko iz Levca tako močno, da si jc deklica pri padcu zlomila levo nogo. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej. Nande je jiotegnil trepetajočega Jožka za širok kamenit steber. Napela sta ušesa in oči in čakala, kaj bo. Koraki so postajali čedalje glasnejši. Črna senca se je prikazala na steni stranskega rova in pošastno rastla v višino. Prečudna tesnoba sc Ptuj vabi! Čim bolj se približuje tabor dne 19 septembra, tem več budi zanimanje v domačem okraju, pa tudi udeležba iz oddaljenejših krajev bo nad pričakovanja velika. Tako trdno upamo, da bomo s taborom v polni meri dosegli svoj namen, pokazati veliko in neuklonljivo voljo naše mladine. Tisti, ki so v prejšnjih letih hinavsko toliko govorili o tolerantnosti in jo vnašali celo v zakonodajo, so zopet pokazali svoj pravi obraz. Komaj smo izobesili svoje plakate, že so šle nočne ptice na delo in zjutraj ni bilo nobenega več. S tem so zlikovci slabo služili svojim željam, ker uprav to njihovo početje utrjuje v ljudstvu prepričanje, da je udeležba vseh poštenih in resnično narodno čutečih potrebna. Čujemo tudi o drugih pobožnih nakanah, pa vnaprej zagotavljamo, da iz le moke ne bo kruha. Narodna volja sc lahko gazi, pogaziti pa 6e ne da! Dne 19. t. m. sc bo v Ptuju manifestirala prava ljudska volja; zaslcpljencem svetujemo, da spregledajo svojo zmoto in ako že sodelovati nočejo ali pa ne morejo, naj vsaj narod v miru pu-stijol Prijatelji, še ta leden korajžno na agitacijo, v nedeljo 19. t. m. pa na veselo svidenje! Celje c Redni občni zbor Jugoslovanskega akademskega društva Celje bo 25. septembra ob 20. uri v Celjskem domu«. c Kino Metropol. Danes zadnjikrat prekrasni film »Velika ljubezen Ludvika Van Beethovna«. c Lastovke se poslavljajo. Včeraj okrog osmih se je zbrala velika množina lastovic na meščanski šoli in na električnih žicah sosednih hiš. Kakor je videti, jim zrak ne prija, ker je prehladen in so se zato poslovile od nas. c Na manevre. Vojaška oblast je letos povabila večje število mladeničev in mož na kolpske manevre. Zbralo se jih bo približno 700, ki se hodo v nedeljo odpeljali z vlakom. Oni, ki gredo s konji in vozovi, se zbirajo na Sp. Lanovžu, drugi v vojašnici na Dečkovem trgu. c Okrajni odbor Rdečega križa v Celju bo priredil od 19. do 25 t m. -Teden Rdečega križa . Prispevke bodo nabirale celjske samatijanke od hiše do hiše. Prispevajte za dobro stvar! c Številne nesreče. V Rogatcu jc pade! 31 letnemu železniškemu delavcu Ptevčaku pri delu kamen na desno nooo in mu jo ziomii. 'vabic Anion, 72 letni hlapcc iz Žadobrove pri Skofji vasi si jc pri je polastila oprezujočih dečkov. Jožek se je še tesneje privil k Nandetu iu Čisto razločno je slišal. kako mu srce v prsih divje bije: tok, tok, tok! Bliže, vedno bliže je prihajala črna senca... Nenadoma pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko je bila senca skrivnostnega neznanca oddaljena od dečkov komaj že dvajset korakov, je Jožka nekaj na vso moč zaščegetalo v nosu. Hitro je segel v žep po rutico, preden pa ae je utegnil usekniti, je nastal polom: kihni! je tako grozansko, da jc zadonelo po podzemskih rovih kot strel iz topa. Senra je izginila, kakor da bi se udrla v zemljo. »To je pn res ettdno,' ie rekel Nande jn zmajal z glavo. Meni sc zdi, da se taie grajski duh prav tako l>oji naju, kot midva njega !< Športni praznik v Domžalah Tukajšnji športni klub Disk je priredil na praznik, 8. t. m., športni dan, združen z otvoritvijo novegii« športnega igrišča, ki teži tik za postajo. Klub se ni ustrašil velikih stroškov iu ogromnega dela ter si je preskrbel športni prostor, ki bo po popolni dovršitvi eden najlepših v podeželju. Za j>okroviteljstvo nad otvoritvijo novega igrišča je naprosil bana g. Marka Natlačena, ki je to tudi rade volje sprejel in s tem pokazal, da umeva klubovo delo na polju telosue vzgoje, ki ga vrši že od ustanovitve I. 1921. Doslej je bil v Domžalah razvit le nogomet in v zadnjem času tenis. Disk je imel včasih tudi kolesarski odsek, ki pa že precej časa ne obstoja več, toda sedaj pa poskuša klub vzbuditi zanimanje za lahko atletiko in zato je priredil na športni dan lahkoatletske tekme, ki jia letos niso tako lepo izpadle kakor lani, kajti udeležba tako s strani občinstva, kakor tudi atletov ni bila preveč velika, pač zaradi premajhne reklame. Prostor za lahko atletiko tudi še ni izdelan in zato so bili rezultati piecej Flabi Tekmovanje je vodil Diskov podpredsednik g. Mtlller Lado Rezultati so sledeči: 800 m: 1. Koritnik (Disk) 2:42.2, 2. Bokal (Pl.) 2:43.1. Skok v daljavo: 1. čičar (II.) 5.14 m, 2. Safoš-ntk (II.) 4.88 m, 3. Herman (II.) 4.72 m. Met krogle (6.75kg): 1. .Stropnik (II.) 10.18m, 2. Pire (Disk) 9.65 m, 3. Herman (II.) 9.(50 m. Tek na 100 m: 1. čičar (II.) 11.6, 2. Herman (II.) 12.1, 3. Stropnik (II.) 12.3. Troskok: 1. čičar (II.) 10.05 m, 2. Bokal (Pl.) 9.72, 3. Pire (Disk) 9.68 m. Izven Pire (Disk) 10.32 m. Met diska: 1. Stropnik (II.) 31.13 m, 2. Herman (II.) 26.64 m. 3. Pire (Disk) 26.51 m. štafeta 3X 260 m (trikrat okrog igrišča): 1. Ilirija v postavi Herman, Safošuik, čiear 1-47.7. 2. Disk 1:49.6. Popoldne kmalu po drugi uri so prišli na igrišče domžalski župan g. Vrečar, gg. občinski odborniki in zastopniki klubov v spremstvu Disko-voga podpredsednika g. MtHIerja Lada. Mod tem časom so prikorakala na igrišče moštva športnih klubov Mengeš, Kranj, Domžale iu Disk z domžalsko godbo na čelu in so se razvrstila pred govorniškim odrom, na katerega je stopil Diskov podpredsednik, naglasil, da jo bilo igrišče zgrajeno z lastnimi sredstvi, brez vsake javne podpore in ga proglasil za odprtega. Nato sta g. župan in predsednik SK Kranja čestitala klubu k novemu igrišču, nakar se je pričel nogometni brzoturnir. Kot prvi par sta nastopila Mengeš iti Disk. Dasiravno je bila igra precej izenačena in lepa, je Disk zmagal z 1:0 in se je tako plasiral v finale. Kranj : Domiale 4:1. Kranj je bil ves čas v precejšnji premoči in je zasluženo tako visoko zmagal, čeprav je igralo sest juuiorjev uainesto tovarišev, ki niso dobili dopusta. Toda mladina se je dobro obnesla in vredno zamenjala »klase* SK Domžale se ni mogel znajti in je igral zelo podrejeno vlogo. Kranj : Disk 3:1. V finalu sta se srečala zmagovalca iz prejšnjih tekem. Disk je j*> dolgem času sicer zopet enkrat dobro zaigral, vendar se tehnično in kon- dicijsko boljšim nasprotnikom ni mogel upirati. Diskovemu moštvu se pozna tudi pomanjkanje treninga. S to zmago si je Kranj priboril pokal, ki ga je daroval g. župan. Domiale : Mengei 2:1. V tekmi za tolažiluo darilo — nogometno žogo so Domžalp zmagale nad Mengšem, dasiravno so vsi pričakovali drugačen izid. Domžale so igrale proti koncu igre samo z desetimi Igralci. Vse lekme je sodil g. Kušar še precej dobro. S to tekmo je bil športni spored tega dne zaključen, igrišče je prestalo svoj krst. Po brzoturnirju. v katerem je trajala vsaka igra dvakrat po dvajset ininut, se jc vršila na vrtu g. Milllerja velika športna veselica, ki je prav dobro uspela. Prvenstvene tekme kamniško -domžalske skupine Domžale, 14. septembra. V nedeljo. 12. t. m., je SK Mengeš zmagal v prvenstveni tekmi nad Diskom i rezultatom 3:0 in se je tako revanžiral za poraz na brzoturnirju v Domžalah. Tekma se je vršila v Mengšu. SK Domžale je igral na svojem igrišču proti SK Kamniku in izgubil s 6:2, toda tekma je bila odigrana le kot prijateljska, ker delegirani sodnik ni prišel. Lahkoailetsko juniorsko prvenstvo ljubljanskih klubov Lahkoatletska sekcija SK Ilirije priredi v dneh 18. in 19. septembra velik lahkoatletski miting z bogatim sporedom. V soboto dne 18. septembra bo ob 16.30 seniorsko tekmovanje, pri katerem sodelujejo najboljši seniorji vseh ljubljanskih klubov. V nedeljo dne 19. septembra pa se vrši ob 9 dopoldne juniorsko prvenstvo ljubljanskih klubov in posameznikov. Pri tej prireditvi nastopijo odlični slovenski juniorji, tako državna reprezentanta Kotnik in Bratovž, ki se stalno od mitinga do mitinga zboljšujeta, katerim se še pridružijo njihovi klubski tovariši Ilirijani Erber, Dular, Račič, Goj-tovič, dalje Planina s svojo močno ekipo odličnih iuniorjev, tako Košarja, Drenika, Mcralo itd. in Primorje s Polotom in Vahtarjem na čelu, ter še ostali klubi kot Korotan in Sloga. Obe prireditvi se vršila na letnem telovadišču ljubljanskega »Sokola« v »Tivoliju«. Vstopnine ni, pač pa bodo na razpolago programi, in sicer za dijake po 1 din, za ostale pa po 2 din. Občinstvo naprošamo, da po-seti ijrireditev in 6 tem moralno podpre prireditelja kakor tudi sodelujoče atlete, iz katerih vrst bo izšel cvet lahkoatletov, ki bo obdržal primat Slovencem v jugoslovanski lahkoaletiki. SK Planina. Poživljajo ne vsi atleti, juniorji in •eniorjl, da »c udeleže treningov danes ln v petek na stadionu. — Istotam v noboto oh 17 »»»tanek juniorjev zaradi juniorskega prvenstva ane« oh Iti trening |>rT»g* in lunior-ske—s rr-.'.''■'.-. Polinsr. 'C-.p.1 nKofl n«j se Mirurtm udeleže, isto tako tudi sestanka. M bo v petek oh Jt na običajnem mestn. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Dla l*—} ienltovenjskl oglasi Dla t—. Najmanj ii znesek ta mali ogiaa Dla 10-—. MeU oglasi M plačujejo lako) pri ■aročilu. — Pri oglaalh reklamnega značaja •• računa enokoloaaka S mm riaoka petltna vrstica po Dla 2'M. Za plamene odgovore glede malih oglasov treba pdlofil znamk*. ngszfJuLfsv Nensdkriljlvs blenteča vloga pred kratkim umrle JEAN HAKLOW v filmski ilager-komediji Ločena žena Sodelujejo: Mjrrna Lov. William Povell, Spencer Traoy u; Pletilja Išče mesto. Nastopi lahko takoj. Naslov: Kogovšek Pepea, St. Vid 71 n. LJ. Zakonski par tšče službo hišnika alt nočnega čuvaja. Naslov v upravi »Slov.« pod 14751 ilužbodobe Pomočnico sprejmemo takoj v špecerijsko trgovino v Ljubljani, Tržaška cesta 4. b Kovaškega pomočnika pridnega in treznega — sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Treznost« št. 14769. (b) Službo organista in cerkovnika razpisuje župnt urad na Krki na Dolenjskem. - Nastop po dogovoru. Krojaški pomočnik dobro izvežban, z dežele, dobi meBto za stalno. — Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštenost« št. 14752. (b) Srečke! Prodajalci srečk razredne loterije se Iščejo pod ugodnimi pogojt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod tt 13.945. (b) TEl. 27-30 kOBBCe Film iz življenja rnskth beguncev v Parizu Tovariši; 22-21 "L FN 1 [ON Mladinski film Otroci s ceste glavni vlogi Freddie Bartholomeu■ dobro pozuan lz filmov i 21." W Samostojne šivilje perila, ln strojne vezilje s prakso, sprejme večje podjetje. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestno delo — dobra plača« št. 14779. (b) Mlad vrtnar samski, z dolgoletno prakso ln dobrimi spričevali, kateri bi poleg vrtnarskih del opravljal tudi druge hišne posle — se takoj sprejme. Ponudbe s fotografijo na tt. Vlado Radan, Zagreb, Mlhano-vlčeva 14-1. Naročajte in širite »SLOVENCA« Pouk Akademik-filozof išče instrukeljo, event. tudi za hrano ali stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14765. (u) Angleški začetni tečaj pričnem z oktobrom. Mesečna učnina 30 din. Prijave (informacije) od pol 2 do pol 3: Avgust Pe-trlšič, Jurčičev trg 2-III. Tečaji nemščine v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče pritličje levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno), (u) Šolske potrebščine zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite naiceneie v trgovini H.NICMAN, LJUBLJANA. Kopitarjeva ulica 2 Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 I nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4% do 5 % po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje tudi kratkorolna posojila po nizki obrestni meri. Italijanščina konverzaclja, gramatika, literatura, trgov, korespondenca, se poučuje na Mlrju 15. visoko pritličje (četrta vila za obrtno šolo). oleg njegovega ščita. In zdajci ie vzel svoj ščit in jezdil v sveto deželo. Pri Akkonu pa je padel, in mislim, da ni zgrešil prave poli-« ^Napravila e' napako, Rožamarija. Gotovo mu je razen prazne obleke zapustila še nekaj drugega. Cvnsto pa 6em o tem uverjen in nihče mi ne more odvzeti prepričanja, da si ti v sorodstvu z ono molčečo vilo Preveč mi diši po labodji devi, tvoja zamolkla vila!« »Toda ti si vendar hotel nekaj slišati o labodjih devah « »Tvoja vila je pa hujša od moje labod|e deve.« »Ne vem. kaj bi nai to bilo?« »No, nekje bi še pač morala dostaviti: .in podarila mu je sina* — To 6tore vselej labodje deve. preden odlete. Dovoli, da v neki mesečni noči tvoji ptiči znova prilete in prineso otroka. ?avi'ega v svileno odejo, katero so bili vendar odnesli s seboj. Stari grajski duhovnik naj bi ga vzgajal Potem bi ti imela pravico, da nazivlješ to vilo molka 6 svojo prababico.« >-, »Ti poznaš zgodbo očividno bolje nego jaz, Harro. Zdaj pa lahko noč. Ti si danes prav zarana vstal tvoja luč je davi zabrlela. ko se še niti svi-talo ni. In jutri boš gotovo zopet hotel bili marljiv.« »Ne bo tako nujno jutri. Ti 6i videla vilo molka, ne jaz!« Rožamarija le nalahno skloni glavo v 6lovo, vzame svojo vezenino ter gre k vratom Komaj ji je še mogel Harro odpreti in že je ni bilo več. »Z lahnimi koraki kakor kraljičina...« za-mrnira Harro. Nekajkrati še stopa po sobi gor in dol, potem pa odpre sunkoma okno. Divji, snežen vihar puhne v sobo. Harro pije hladni, ponočni zrak ... vedno bolj. vedno več... skozi vse telo mora besneti ta divji tok... Nato zapre okno ter odide z dolgimi koraki v 6voj atelje. Rožamarija je stala ob oknu in videla, kako je zabrlela in zopet ugasnila luč. Cula je v studencu odmevati njegove korake, čeprav je zunaj besnela zimska bur|a. Z velikim truščem so se zaprla grajska vrata. »Pregnala sem ga.« si misli Rožamarija. Potem pozvoni svoji Lizi. Ta ji počeše in pokrtači lase ter lih znova splete za noč. Pri tem ji pripoveduje o lepoti božičnega praznika v Braunecku in vprašuje, če bo kuharica tudi znala speči pravi medeni lecet. po katerem vselej diši ves brauneški grad »Morave dobili recept, in če kuharica ne bi hotela. se ga bove midve lotile!« »To že ne bo hotela, presvetla, je preveč samosvoja.« »Jo bove pač nekega popoldne odposlale, in ako nama morda sam gospod izreže lecet, potem boš dobila lef>ega moža.« »Rajši takšnega, kateremu lahko odgriznem glavo, če bi mi nc bil povšeči. kot pt pravega.« odgovori Liza. »Kaj posebnega me itak ne čaka... Moj Bog!« Ko je Liza svojo gospo spravila v posleljo, je odšla. Na mizici, ob postelji Rožamarije, stoji lepa svetilka: ptič. ki je v svojih krempljih odnesel blesteč kamen — To ii je še treba ugasiti. Ves slovesno lepi prostor leži v somraku. Rožamarija je slišala Lizo. ki je odšla v 6vojo sobo na kraju hodnika in zaklenila vrata za 6eboj. Smrtna tišina! Zimski vihar tuli okoli visokega 6tolpa, toda ne premore onih raznih zvokov, kot po brauneških galerijah. Manjka mu cela lestvica glasov. V hiši sami je tajinstveno mirno. Stopnice ne škripljejo pod pritajenimi lahnimi koraki, nihče ne drei ob stenah, kot bi božale roke 6tara, ljubljena mesta. Mlada duša thoreteinske hiše je šele v polsnu. Rožamarija vrže raz sebe odeje ter etoji hipoma bosonoga v sredini svoje spalnice. »Jaz nočem ničesar zase obdržati. Ne, jaz ne mešetarim!« Z drhtečimi prsti razplete svoje kile in sprosti svoje lase. da jo zagrnejo v 6vilen plašč. Odpne še ob vratu svojo belo ponočno srajco ter jo spusti raz ramena, da zdrsne na tla. Tu etoji na preprogi v somraku gotovo najlepša lilija iz čarobnega božjega vrta. Potem stopi k ogledalu in zakriva z rokami svoje oči. Skozi nežne prs'e pa se prikažejo solzni biseri in Rožamarija zadrhti po vsem telesu. »Moraš se privaditi,« šepeče, »ti moraš! Ali hočeš jutri dehteti in pobledeti in udušiti njegovo umetniško vnemo? Ako zapazi, da trpiš, je bila tvoja žrtev zaman Ne. kar daš. moraš dati z nasmeškom!« In že se je zgrudila »er pokopala obraz v svojih rokah Bela lilija 6e trese v viharju. Zlate lučice švigajo po sproščenih pramenih. »Ti si norčica. Rožamarija! Kdo pa lo od tebe zahteva? Gostobesedno lahko obtožuješ, če ti je pa kdaj treba zanj nekaj pretrpeti, se zvijaš! Pregnala si ga v viharno noč. Radi tebe leži onstran v celici na slami.« Za Juooslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Raksvef Urednik: Viktor Cenčič