Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta S fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
V administracij i prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto,
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „ Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 251.
V Ljubljani, v četrtek 2. novembra 1893.
Letiiil* XXI.
Vabilo na naročbo._
S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca6'.
Katol. delavska družba v Idriji.
Idrija, 31. decembra 1893.
Poročati mi je o ustanovitvi najnovejšega sadu prvega katoliškega shoda. To je pa težavna naloga; poročilo tako ni nikdar vsem všeč; jednim je prekratko, drugim predolgo, jednim suhoparno, drugi jo smatrajo polno lastne hvale; poročati hočem kratko le o onih dejstvih, ki so se res godila. Čemu risati na široko malenkostne dogodbe, hvalisati osebe, ki so si pridobile več ali manj, včasih celo dvomljive slave?
Vsaj nam kaže sedanjost, da hirajo mnoga društva, ki so se ustanovljala s krikom in vikom, mnoga so pa malo častno celo že zamrla. Svesti smo si le predobro, da s trenotjem ustanovitve te nove družbe težave in zapreke niso dosegle vrhunca, temveč da so se še le prav začele; pripravljeni smo vedno na nove bridkosti, a tudi na nove prevare.
Osnovalni odbor — čast mu — trudil se je na vso moč, da je ukusno in krasno okiučal sobo-zborovalnico, a tudi vhod v njo. Iz svežega zelenja
spleteni slavolok pred hišo in ves kinč v hiši oskrbele so marljive gospodične in neutrudljivi mlade-niči-rudarji. V zborovalnici odlikovala sta se po svoji velikosti posebno napisa: „Vse za vero, dom, cesarja!" in „Bog blagoslovi pošteno delo!" Pod prezalo okinčanimi podobami blesteli so sledeči napisi: »Bog ohrani nam očeta — Svetega še dolga leta!" „Bog ohrani nam cesarja — Ljube Avstrije vladarja." Vodnika kazal je stih: .Slovenija krog glave — Ti ovija venec slave, — Venec vedno nevenjoč!" Očeta J. Bleiweis-a slavile so besede: „Naj ostane nam spomin, Od življenja vseh stopinj: — Bogu zvest in domovin'!"
Da ni manjkalo rudarskih emblemov, zastav cesarskih, narodnih in papeževih, razume se samo ob sebi.
O določeni uri pozdravi preč. gosp. dekan kot družbini načelnik vse pričujoče s krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Potem pa otvori zborovanje nekako s temi-le besedami: Vsako delo imamo pričeti z Bogom ; zbrali smo se tukaj, da ustanovimo novo družbo — tudi to svoje delo imamo pričeti z Bogom, vsaj se bode družba imenovala katoliška delavska družba. Delavci, ker so se najbolj delavci, rudarji, za-njo vneli, iz njih sredine izšla je ta prekrasna misel; delavci so oni možje, ki hočejo tu v Idriji najprvi vresničiti sklepe prvega katoliškega shoda; katoliška pa je družba, ker hoče svoj namen doseči na podlagi katoliške vere. S toliko večjim veseljem pozdravljam to družbo, ker je ravno pri nas v Idriji v sedanjih razmerah potrebna. Idrija slovela je vedno kot katoliška, tudi njeni delavci so se lahko v vzgled stavili drugim rudarjem, žalibog se je to v zadnjem času na slabše obrnilo. Prihajati so začeli v Idrijo listi, ki učč, da katoliška vera ni jedino zveličalna vera, listi, ki hvalijo verske odpadnike; prihajati so pa začeli tu sem tudi zapeljivci delavcev, kojim je vera le plašč,
s katerim prikrivajo svojo pravo notranjost; ki očitno molijo iu v cerkev hodijo le na videz, zato da jih drugi vidijo; vera, katero kažejo, jim je Ie dobro došlo slepilo, s katerim sleparijo priproste ljudi. To so pravi sleparji — žal, da za njimi hodi mnogo slepcev. Kakor se obrabljeni plašč zavrže, tako bodo tudi ti zavrgli plašč vere oni trenotek, ko bodo spoznali, da jim uič več ne koristi in da ljudstvo njim veruje, akoravno se kažejo očitne brezverce brez sramu. Tega nas pa Bog obvaruj! Vidi se mi, da se je začela nova ddba spoznanja tudi pri nas, našli so se možje, ki si svoje vere ne dado narekovati od teh modernih prorokov, temveč ki se hočejo oklepati svojih od Boga po škofu jim poslanih pastirjev, trdno poprijeti se zastave z napisom: Vse za vero, dom, cesarja! Bodite mi prisrčno pozdravljeni vsi v obilnem številu zbrani Idrij-čani! Bog blagoslovi vaš prihod in vaše pošteno delo !
Besede te bile so pazno poslušane, segale so navzočim globoko v srce. Na to razlaga g. Janez Brus, c. kr. pisar, v daljšem, dobro sestavljenem spisu pomen gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Odkritosrčno izpove, da se mu je o priliki prvega katoliškega shoda v Ljubljani porodila misel, v Idriji mej rojaki ustanoviti družbo zavednih katoliških delavcev in da vidi danes po preteku jednega leta to svojo srčno željo izpolnjeno, zaključi pa svoj govor s prebranjem od državne in duhovske oblasti potrjenih pravil.
Prekrasne besede našega prevzvišenega knezo-škofa, katere so spremljevale potrdilo pravil in družbi prinesle apostolski blagoslov, bile so sprejete z znakom najglobokejšega spoštovanja.
Po končanih teh predhodnih pripravah ustanovila se je družba a) z oglaševanjem udov za pristop in b) z volitvi j o odbora. Udov 6e je oglasilo 180; to število je gotovo dovolj trden dokaz, da je bila v Idriji ta družba prepotrebna in zelo zaželena! Odbornikov voljenih je bilo 13; med temi je
LISTEK
Vseh verniiL duš dan.
Ob grobu grob, na njih svetilke, In venci, kitice povsod. Na smrti dvor, na dvor morilke. Prišel je jokat danes rod.
Ki!o tukaj žalost vso premeri ? Soprogi mož, očetu sin, In bratu brat, in mati hčeri Iskren posvečajo spomin.
Tu hrupa ni, tresoča roka Solzi le briše gorkih sled, Kjer toga vlada pregloboka, Tam čuješ redko kaj besed.
Mrliče, speče v zemlji hladni, Kdo zna preklicati nazaj ? Vse solze, vsi spomini jadni Kaj jim pomagajo, o kaj?
že v drugi domovini, Morda jim lepši sije žar; Na zemlji, o solzni tej dolini Ne vidimo se več nikdar.
Zato ne plakaj, rod nesrečni! Molitev le do njih je ključ : Gospod podeli pokoj večni In večna naj jim sveti luč!
Anton Medved.
S e k e 1 j i.
(Rodoslovna in životopisna razprava.)
(Dalje.)
Koncem petnajstega veka, torej ob času Jakoba S e k e 1 j a , je graščina posedala tri velike vinograde v ljutomerskih goricsh, namreč v Bre-brovniku, potem Zerov in „Symaudl". Od meščanov v Ormožu je pobirala določen davek ali pravico združeno z zemljiško posestjo (Grundrecht), v okolici pa je imela mnogo podložnikov, od katerih je je dobivala razven določenega davka še desetino.
Podložniki so vsled urbarja od leta 1486 ') bili razdeljeni v dva urada: gornjega in spodnjega. Gornji (Ober-ambt) je obsegal vasi: Trgovič, Sene-žič, „Tiefenaw" —pozneje. po ondi stoječi kapeli sv. Mihaela — Mihovec imenovana, Ovetkovce, Cvet-kovski vrh, Oslušovce, Podgorce, Bresuica, Predava, Seance, Zavce, Višance, Bakovec, Rucmance, Kora-čice, Hrauigovec, .Conradsdorf" — sedaj sv. Tomaž, Mezgovce višje sv. Tomaža, Hlaponce, Spodnja in
Gornja Lešnica, Hardek, spodnje in gornje predmestje Ormoža („Nider- n. Ober-Tor").
Spodnji urad (Nyder-ambt) pa je obsegal kraje: Godeaince, Grabe, „Krisendorf", najbrž sedanja Bo-bota, Obrež, Frankovci (Krenukendorff, „Bueprechts-torff" ali Loparžice, Pušinci, Vinski vrh, Sv. Miklavž, Vuzmetince, Slajnčaves, Salovci, Veličane, Žer-javince in Ivanjkovci.
Vinsko desetino ali gorno so pa vsled zapisnika od leta 1482 2) odrajtovali v gornji urad sledeči kraji: Trgovič, Oslušovci, Cvetkovei (Mairhiifell), Cvetkovski vrh, Predava (Niderpirk), Tibolci, Slom, Lasigovci, Bresuica, Brezovec, Podgorci, Sodinci (Schephndorff), Vičanec, Seanci, Vratonečici, Zavci, Buemanci, Bakovci, Mezgovci, Trnovci, „Conradtz-dorff" ali sv. Tomaž, Hranigovci, Ključarovci ali prav za prav Kletarovci (Kellersdorff), kjer je graščina imela prostorne kleti, Pokošnica, Lešnica, Se-nežič, Formin, Malaves, Zagajič, Sobotinci, Pervenci, Strelci, Mezgovci, Morgauci, Gotišnica, Ormož.
V spodnji urad (nider-ambt) so s svojo gorno vpisani:
Pavlovci, Libonja, Mihalovci, Vinski vrh (Vinartz), Ivanjkovci, Zerjavinci (Chranichnaw), Veličane, Bre-brovnik, Slanjčaves, Vukomorje, Vuimotinci, Kog, Jastrebci (Sparberspacb), Adrijanci (Godrianzen),
11 rudarjev, deloma paznikov, deloma delavcev, in dva trgovca-meščana; njih opravilna doba traja tri leta; nevoljena sta pa načelnik družbe, ta je vedno preč. g. dekan, in pa od njega imenovani knjižui-čar-duhovnik; oba opravljata svoje posle, dokler jima je to mogoče; ves odbor obstoji torej iz 15 članov in je tako sestavljen: Načelnik preč. gospod dekan Jožef Kogej; prvi načelnikov namestnik gospod Jakob Likar, c. kr. paznik; drugi načelnikov namestnik g. Franc Gostiša, c. kr. nadpaznik; knjižničar č. g. Leopold Piči g as, c. kr. katebet in beneficijat; knjižničarjev namestnik gosp. Franc Goli, trgovee; zapisnikar g. Janez Brus, c. kr. pisar; zapisnikarjev namestnik g. Valent. Tre ven, trgovec; denarničar g. Leopold Troha, c. kr. paznik; denarničarjev namestnik g. Franc Bezeljak, c. kr. paznik; starosta g. Janez Kole r, c. kr. rudar; starostin namestnik g. Janez Blažič, c. kr. rudar; reditelji gg.: Simon Lapajne, Leopold Jazbar, Leopold Jurman, Franc Beričič, c. kr. rudarji.
S tem činom bila je družba sestavljena na pravni podlagi; kot tako jo pozdravi najprvi naš deželni poslanec g. Feliks Stegnar, ki je o tej priliki prišel v Idrijo. Govor njegov prešinjal je duh ljubezni in sprave, duh miru in krotkosti. Izrazil je svoje veselje nad novo ustanovljeno družbo in želel jej obilno božjega blagoslova. Za prelepe besede svoje žel je gospod poslanec obilno zahvale.
Drugi pozdrav prinesel je družbi vč. g. stolni vikar dr. Janez Krek, kateri je v svojem dolgotrajnem govoru kazal nasledke liberalizma nekako tako-le:
Vi idrijski rudarji imate pravico, družiti se v družbah ; to pravo vam daje Bog sam, a tudi avstrijska država; sveti oče Leon XIII. se sami večkrat na to natorno pravo sklicujejo. Vsaj se dandanes vse druži; jedni radi kupčije in trgovine, drugi radi učenosti in vede, da celo radi tega se družijo nekoji, da bližnjega ogoljufajo in odirajo. Mar naj je jedino le katoličanu prepovedano, družiti se v skupno brambo svoje vere? Gotovo ne! In vendar vidimo večkrat čudni prizor, da se, kjerkoli se ustanovi kaka družba z imenom katoliškim, vse vspeDja, vznemirja in začudeno povprašuje: Čemu to? Kaj je tega treba?
Kdo se bode naposled smejal?
Veliko vzburjenje je v avstrijskih političnih krogih, ker je prišlo do ministerske križe. To je v Avstriji nekaj povsem nenavadnega. Že celih 14 let nismo imeli take krize. Res je, da se je ta čas ministerstvo prenavljalo in ž njim tudi politika, ali tacih skokov nismo vajeni, vse se je vršilo polagoma. Dolgo časa smo se lepo mirno zibali mej desnico in levico in marsikomu je to mirno zibanje jako ugajalo.
Sedanja ministerska kriza je podobna popolnoma nekaterim ministerskim krizom na Francoskem. Največji nasprotniki so se zvezali proti vladi. Taka kriza je pa vselej nevarna, ker se potem ne ve, kako sestaviti novo vlado. Elementi, ki so vrgli grofa Taaffeja, so jedini samo v tem, da so na-
sprotniki sedanje vlade in pa vladne predloge volilne reforme. Vse drugo jih loči. Nobenega skupnega programa. Vsaj se še o tem ne morejo sporazumeti, kako naj preustrojijo volilni red, ko vendar vsi priznavajo, da sedanji volilni red več ne zadošča. Kdo bi bil mislil, da niso možje, ki so se tako lepo sporazumeli proti vladni predlogi, že popolnoma jasni o tem, kaj hočejo? Ta pa baš dela težave pri sestavi nove vlade.
Že dolgo časa traja ministerska kriza, ali vendar se še ne ve, kdo bodo novo ministri. Nam se pač zdi, da niso na Dunaju toliko v zadregi za sposobne može, kakor pa ta vladni program in sploh za program bodočemu državnozborskemu delovanju. Brez kakega programa, brez določenega smotra, bode jako težko.
Velik politik se je tolažil s tem, da se bode lahko za nekaj časa našla taka gospodarska vprašanja, pri katerih bodo skupno delovali vsi trije veliki klubi. Mi nismo taki optimisti. Avstrijskih
mogočuje vsako vspešno delovanje, zares kdo ve kaka dobrota. Dosedaj smo vender vedno mislili, da nimamo konservativci nobenega povoda braniti politične posesti židovskega liberalizma.
Ce bode konservativce vodil vedno tisti strah, pred vplivom nižjih, kakor jih je sedaj, ko je Taaffe predložil volilno reformo, ne bode druzega mogoče, da se delavcem da posebna kurija in zato se pa nekoliko pomnoži število v že obstoječih kurijah, da se politično ravnotežje ne bode motilo. Da pa politična posest kake stranke ne pride v nevarnost, bode treba jednakomerno pomnožiti število poslancev mest in kmetskih občin. Konec vsega tega bode pa, da v državni zbor pride kacih petdeset čistih soci-jalnih demokratov, ki bodo v verskih in šolskih vprašanjih hodili z liberalci, poleg tega obirali z liberalci vred vsako primerno vredbo obrtnih in so-cijalnih razmer, ker bode jim v prvi vrsti na tem, da nižji stanovi ostanejo nezadovoljni, srednji pa propadejo. Smejali se bodo seveda liberalci, ki bodo
strank ne ločijo le čisto politična, temveč tudi go-	j odločevali po evoji volji, ali bati se je, da za tem
spodarska vprašanja in ta morda še bolj. Sploh	' še pridejo časi, da po prepadu srednjih stanov se
moramo reči, da nas s posebnim veseljem ne na-	j bodo smejali tisti, iz strahu pred katerimi seje razvrgla
polnjuje novica, da se Plener imenuje kot bodoči	S Taaffejeva volilna reforma, ko bode nevolja do vrha
trgovski minister. Ta mož z njegovimi manšesterskimi	j prikipela.
načeli bode imel tukaj najboljšo priliko kaj pokva-	j
riti. Vsaka vspešna preustroja obrtnega zakona je	-
nemogoča, ako jo bode imel v rokah Plener. Zato	.
Zato kličemo pozor konservativnim politikom, dokler je že čas, ko so v nevarnosti zares družbene in državne koristi, zlasti tudi interesi srednjih stanov.
pa moramo reči, da bodo konservativci kmalu prepričali se, da z levičarji vkupe hoditi ne morejo, če nečejo vsega zgubiti, kar so si sedaj pridobili v mestih.
Res se govori, da tri važne portfelje dobč v roko konservativci. Ce tudi je to res, ali politika ni odvisna le od posamičnih mož, temveč tudi od političnega položaja sploh. Naj sedi najkonservativnejši mož v ministerstvu poleg Plenerja, bode kmalu videl, kako malo bode opravil. Razmere na vsacega moža jako vplivajo. Le poglejmo grofa Schonborna. On je bil jeden najboljših zagovornikov češkega državnega prava, ali kot pravosodni minister je on osnoval okrajno sodišče v Teplicah preko češkega deželnega zbora, katerega pravico je poprej zagovarjal. Prav lahko se pripeti, da se tudi pri kakem drugem možu pokaže, da so pri njem odnošaji močnejši nego načela.
Za konservativno stranko je pač žalostno, da marsikaj kaže, da bode v tem položaju osamljena kakor malo kedaj. Krščanski socijalisti se bodo začeli obračati v stran, ali liberalno meščanstvo pa nas ne bode podpiralo.
Jedinost dolgo ne bode vladala v novem ministerstvu in pa novi državnozborski večini, ako ne bodo jedni drugim prijenjavali. Bojimo se pač, da bodo tisti, ki bodo prijenjavali, konservativci.
Vsi so jedini v tem, da se bode moral razširiti volilni red, a kako je tista kočljiva točka, katere se je v vsem .najbolj bati. O tem ni nobene jedinosti. Bojimo se, da se bodo v tem oziru izpolnile želje liberalcev. Z začudenjem smo morali že zdaj slišati od konservativne strani, da se more varovati sedanja posest vseh strank, kakor bi bila ta posest, ki one-
Godeninci, Šalovci, Središče, Grabe, »Crisansdorff ali Bobota, Obrež, Loperžice, Frankovci, Pušinci, Litmerk in Stanovno.
Sekeljeve podložnike so v obče imenovali „Se-kolovce" in odtod so zlasti Tomaževčani dobili svoje ime: „Sekolovci".
Vsled urbarja od leta 1486 je graščina pobirala v Ormožu tudi mitnino, in sicer: Od šesterovprež-nega voza 20 kr., od peterovprežnega 15 kr., od čveterovprežnega 10 kr., od trovprežnega istotako 10 kr.; od dvovprežue kočije 6 kr., od ogerskega šestero- ali peterovprežnega voza z žitom 20 kr., od navadnega voza pa 6 kr. Za vola ali kravo je zahtevala 6 vinarjev, za konja 4 vinarje, za 2 svinji 3 vinarje, za štrtinjak vina 3 kr., za 20 ovac, koz
3 vinarje, za 20 sirov pa 2 sira. Tudi človek, ki je prišel po opravkih v mesto, ali je kaj prinesel, moral je plačati 2 vinarja.
Te nemajhne dohodke je Jakob Sekelj še v teku let zdatno pomnožil. V nedeljo pred sv. Jakobom leta 1492 je od Gašperja Rogendorfskega, gradnika v „Steyr"-u, kupil Gajovce z gradičem, Placerje, Meretince, Hlaponce in Goričnico z gradičem vred, potem 91 veder gorne v Ključarovcih, Sardinju in Lasigovcih, ter jeden velik vinograd blizu Borla, »Pogrielz" imenovan. 3)
V Meretincih je postavil ličen gradič, ravno ! m()raj0
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. novembra.
Kriza. Cesar je odpotoval v Budimpešto, ne da bi se bilo kaj odločilo o krizi. Zatrjuje se celo, da nikakor demisija grofa Taaffeja še ni vsprejeta. V parlamentarnih krogih se pa vendar sodi, da grof Taaffe nikakor več ne ostane. Sestavi se najbrž ministerstvo iz vseh treh velikih strank. Govori se pa tudi o uradnem ministerstvu, katero bi pa posebno Poljakom ne bilo po volji. Poljaki so, ko so glasovali proti vladi, celo malo upali, da bode novi ministerski predsednik gališki namestnik grof Badeni. Sednj poljski listi sicer zatrjujejo, da to ni mogoče, ker bi mu v Galiciji ne mogli dobiti sposobnega naslednika. To je pa pač prazno besedičenje. Proti Badeniju so le vnanji politični pomisleki. V Rusiji bi to vzbudilo nezaupanje, ko bi kak Poljak bil poklican na čelo vlade v Avstriji.
Koalicijsko ministerstvo in konservativci. Nekateri konservativni listi pišejo, da konservativci drugače novega ministerstva ne bodo podpirali, ako se za ministerstvo notranjih stvarij, bogočastja in nauka ter pravosodja pokličejo zares konservativni "inožje. Po naših mislih pa še v tem slučaju ne bode imeti zaupanja v novo vlado, ako bi v njej liberalci prevagovali po svojem številu in vplivu. V ministerstvu, v katerem bode sedel Plener, bode gotovo vlekla močna liberalna sapa. Tudi je pomisliti, da se je bati, da pozneje liberalci konservativce izrinejo iz ministerstva. Sedaj jih res liberalci podpirajo, ali jih bodo le tako dolgo, da se popolnoma sporazumijo s Poljaki in si tako zago-tove večino. Koalicijsko ministerstvo se tako ne bode dolgo držalo. Ne bode dolgo, pa se bode preustrojiti
tako tudi v Zavračah; v Ptuju pa si leta 1492 kupil od meščana Ludovika Peera hišo.4)
Pri tolikih gospodarskih »krbeh pa se J a k o b u Sekelju nekdanji vojaški pogum ni ohladil; bil je še vedno hraber vitez, ki je zgrabil za orožje, ako je domovini pretila nevarnost, ali je vladar zahteval njegovo pomoč. To je pokazal zlasti 1. 1493, ko je meseca avgusta Jakub paša z 8000 konjiki vdrl na Hrvatsko, od tam pa na Štajersko. Petnajst
Položaj v Makedoniji. Bolgarski vladni list »Svoboda" se hudo pritožuje, da Turčija zatira bolgarstvo v Makedoniji. Turčija se ne drži fermaua iz 1878. leta, po katerem se bi morali dopustiti škofje po vseh škofijah, po katerih je večina prebivalstva bolgarska. Potem se pa v tem članku obsoja srbska propaganda v Makedoniji, ki dela ondi z nevrednimi sredstvi proti Bolgarom. Potem ta list dokazuje, da podpira turška vlada srbsko propa-
dnij so divjaki razsajali okoli Ptuja in Celja, lovili > gando v Makedoniji. Iz tega, da bolgarski listi zopet
kristijane, požigali hiše in cerkve in doprinašali grozne reči. Tej druhali, ki je razdjala tudi Sekeljev grad Markovec nižje Ptuja, šel je Jakob Sekelj s 5000 konjiki nasproti. Njemu je sledilo še več nemških vojakov. S temi ali kmalu za njimi prišel je na Štajersko tudi cesar Maksimilijan, ki je za Friderikom, umrlem v Lincu dne 19. avgusta leta 1493 Avstrijo vladal. S skupno močjo so sovražnika srečno iz dežele na Hrvatsko potisnili.
Tudi novi vladar Maksimilijan je bil Jakobu Sekelju zelo nakloujen ter mu je z listino, dano na Dunaju v ponedeljek po Svečnici leta 1494, potrdil vse od očeta prejete pravice, zlasti pa izročitev Ormoža in Borla. B)	(Dalje sledi.)
*) Mucliar, Gesch. Steierm., VIII., 173.
r') Rokopis v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju.
bolj razpravljajo makedonsko vprašanje, moremo sklepati, da odnošaji mej Bolgarijo in Turčijo niso posebno dobri. Morda v Carigradu prevladuje ruski in francoski vpliv.
Španija in Maroko. Maročani so oblega-vali štiri utrdbe pod Melillo, ki so bile že v veliki nevarnosti. Španske čete pod poveljstvom generala Ortega so nazaj porinile Maročane, ki imajo dosti izgub. Topovi iz utrdb so popolnoma razrušili dve španski vasi. Šestdeset Maročanov so Španci vjeli. Madridski listi so jako nevoljni na Anglijo, ki skrivaj podpira Maročane. Sicer se pa že čuti, da stvar utegne postati nevarna. Francoski listi prigovarjajo, da bi Francija šla Španiji na pomoč, ko bi jej Angleži delali kake kakeršnekoli ovire. S tem bi se 1 začela za Maroko evropska vojska. Vsekako se je
bati, da do kaj tacega pride, ako se kmalu ne naredi mir in obstanek maročanske države pride v nevarnost. Spanci imajo pred Maroko sedaj že toliko vojnih sil, da jih nimajo kam deti, dokler ne zgradb novih barak.
Slovstvo.
0 Selakovi kritiki in njegovih nazorih. (Dalje.) Ali drugi nazor, katerega je omenil na tak »religiozen" način gosp. Selak, je napačneji dosti bolj kriv in nevarniši od vseh njegovih trditev v kritiki, namreč, kakor da nima umetelnost nič z verstvom (z religijo) opraviti in ko da prava umetelnost lahko uspeva tudi brez verstva ter gosp. Selak nasprotno mnenje imenuje „ein gefabrlicbes Irrtbum". Mi sodimo, da se je tukaj g. Selak preveč zaletel. Spustil se je na umetalno polje, no, zdi se, da gosp. gledč na umetelnost zadevajo besede Mad. Sevigne: „cvet wcer nisem, vendar bil sem blizu njega in sem občutil nekaj vonja."
Mi bi samo lepo prosili g. Selaka, da bi bil tako dober, pa bi nam povedal, kaj je lepa umetelnost? V čem se sestoji lepa umetelnost in kateri jej je namen (svrha)?— Mi sodimo, da lepa umetelnost ni ničesar druzega, kakor realizacija onega, kar je lepo. Lepo pa je ono, kar nam spoznano ugaja. Ugaja (dopade) pa nam resnica, kakor veli „Plato „SpIendor veri". Potemtakem resnic«, katera se nam kaže v čutni podobi. Vendar to ni zadosti, soseb o lepi umetelnosti, da bo nekaj samo čutno lepo, temveč treba, da bode idealno, etiško lepo; zakaj lepa umetelnost pa se zdaj izjavajala s kistom, z dletom ali z besedo, ali kakor se veli, s slikarstvom, kiparstvom ali pesništvom (poezijo) itd. edino se s tem vzdiguje nad mehaniško in vsako drugo umetelnost, ako je idealno lepa, t. j. ako v sebi zadržuje, kar je idealno lepo. In zato je naloga lepi umetelnosti, da ono, kar je idealno lepo, prenese v lepo čutno obliko, da se v prvi vrsti veselimo duhom, in le „per accidens" čutno in ne narobe, ker bi inače umetelnost zgrešila svoj namen.
Zaradi tega umetelnost, bila zdaj ona katerekoli vrste, če je le od zunaj, čutno lepa, ne more se nikdar imenovati lepa, ako jej nedostaje onega, kar se imenuje v estetski lepi umetelnosti duša, idealna lepota. Ta duša ali idealna lepota se niti misliti ne more brez vzora, idelala. Najpopolniši vzor pa je Bog sam, ker vse ideje, katere predočuje umetelnost, prihajajo od Boga. Vse namreč, kar je lepega na tem svetu, bilo v naravi, bilo zdaj kjerkoli, ni druzega, kakor odsvit božje lepote. In bolj kakor se katera ideja približuje božjemu bitju, njemu najpopolnišemu vzoru, in bolj kakor se umetelnik v svoji umetelnosti njemu približuje, tem popolniše je umetelno delo. Potemtakem podaja verstvo (religija) najlepše in najkrasnejše ideale, kateri vzpodbujajo umetelnika na najlepša mojsterska dela. In popolniši oživi umetelnik vzor v predmetu, tem večji umetelnik je.
Zaradi tega sredstva, kakor n. pr. poezija, slikarstvo, kiparstvo itd., s katerimi se katera ideja realizira, in način kako se realizira, ne smejo nikdar nasprotovati verstvu. Zakaj ravno religija oživlja oni predmet ter vzdiguje človeškega duha nad golo čutnost in vdiha nemi, mrtvi snovi ali materiji duha in mu vpiha iskro življenja; ravno verstvo je duša umetelnosti, umetelnost pa je telo verstvu in na njem ali na religiji samo veli Schnaase (Kunst und CJhri-stenthum): „Kann die Kunst einen befriedigenden festen Stili erlangen; ohne sie wird sie unstiit und schwankend und sinkt zuletzt zu einem eitlen Spiel der Talente, zu einem miissigen Reizmittel der Sinne herab."
Zaradi tega pa se tudi moti g. Selak, kadar trdi, da ne treba umetelnosti izhajati „aus dem religiosen Gefiihle". Zakaj, kakor je navaden človek plitek, puhel in pravi duševni bebec brez religije, tako je tudi umetelnik brez religije primoran, kil se tako izrazimo po zemlji plaziti; nebo z najkras-nejšimi idejami mu je zakrito, njegova umetalna dela so samo površne, prazne atektacije, Ker jim ne-staja življenja, duše, kar je najglavneje. Sama pa zunanja oblika ali forma, katera je morebiti naravna in na oko lepa, ponižala se je do puste proze, poltesosti, ker jej nedostaja poezije — nadnaravnega duha — in pri kateri opazovalec ostane naposled hladen in leden. In kakor se telo, v katerem ni več duše, v prah spremeni in iigine, tako nujno mora izginiti umetelnost njegova, ker jej ni znal vdihniti življenja — duše. In zato veli dr. A.
Stockl (Grundriss der Aestetik); .Nur wenn der Kilnstler am Feuer der Religion sein Herz ervvarmt, wird er Licht und Leben auch in seine Kunst-schopfungen auszugiessen und ihnen jenen himm-lischen Hauch zu verleihen vermogen, der selbst wiederum das Herz des Beschauers erfasst und dasselbe himmelvviirts zieht."	(Konee sledi.)
Cerkveni letopis. Pogreb župnika Blaža Artelj-na.
V Kraujskigori dne 80. oktobra 1893.
V ponedeljek dne 30. oktobra pokopali 6mo v Kranjskigori ondotnega župnika, gospoda Blaža Artelj-na. Kako je bil ranjki priljubljen pri duhovščini in ljudstvu, pokazal je velikanski pogreb, kakoršnih se malokedaj vidi na deželi. Duhovnov je prišlo od raznih stranij 27, pa dva bogoslovca domačina. Spro-vod je vodil veleč. g. kanonik baron Cirheimb, peto črno mašo je imel dekan g. Razboršek, govoril pa je gorjanski župnik g. Ažman. Med duhovni so bili trije sošolci ranjcega (zlatomašnik P. Evstahij Ozi-mek, župnik Prežel) iz Mavčič in župnik Vohinec iz Križev.) Zastopane so bile pri pogrebu tri škofije, ker sta prišla iz sosednje Koroške dva gg. duhovna prijatelja (dekan žabniški in župnik trbiški) pa iz goriške nadškofije vikarij trentarski. — Ljudstva je bilo vse polno po ulicah in v cerkvi, ker niso prišli samo domači farani, ampak tudi iz sosednih duhovnij jih je bilo mnogo navzočih. Posebno pa je še povzdigovalo mrtvaški sprevod to, da se je krajna požarna bramba v polni paradi in polnem številu udeleževala kot častna straža. Še naj omenim, da so pokojniku v slovo zapeli pred žup-niščem domači pevci, pri grobu pa duhovni; da so bili darovani 3 lepi venci, da je vihrala iz zvonika velika črna zastava, da so bile ženske večinoma črno oblečene in da je ves čas vladal najlepši red 1 Vse je trpelo blizu 3 ure in smo se še le okoli ene ure poslovili od novega groba pod velikim križem, kjer bodo počivali od zdaj telesni ostanki preblagega pokojnika.
Iz pogrebnega govora posnemamo sledeče črtiee:
Blaž Artelj je bil rojen 3 febr. pri Stojanu na Bregu, brezniške župnije, v duhovnika posvečen 3. avgusta 1845 je služil najpred nekoliko časa, . kakor je sam večkrat šaljivo opomnil, kot prosto-| voljni začasni subsidjarij v Šent-Vidu na Dolenj-! skem, kjer je bil takrat njegov brat Anton za ka-i pelana (f 7. novembra 1857 v Radomljah). Potem I je dobil kapelanijo v Borovnici, katero je zamenjal čez 2 leti s težavnišo v Sorici. Cez 3 leta pride na Jesenice, kjer je 6 let pomagal v pastirstvu ranjemu župniku Bizjaku. Leta 1857 dobi samostojno službo kot lokalist na Selih pri Kamniku in od tam se preseli leta 1867 v Kranjskogoro, kjer je hvalevredno deloval celih 26 let in kjer je tudi po kratki ali hudi bolezni (ležal je le dober teden) dokončal tek zemeljskega popotovanja. Precej ko se je vlegel, je rekel, da iz te postelje ne bo več vstal; prosil je za časa za sv. zakramente, katere mu je podelil domači g. kapelan. Voljno je trpel hude bolečine in neprenehoma je molil posebno : „Salve Regina" do v četertek zvečer, ko se mu je jela mračiti pamet. Kjerkoli je ranjki pastiroval, povsod je zapustil sledove svoje duhovske gorečnosti in umnega delovanja. Na Selih je postavil čisto novo lično cerkev, in ga ondotni farani ne morejo pozabiti, ker je ceno zidal in potrebni denar večinoma pri dobrih ljudeh (posebno pri cesarski rodovini) sprosil. V Kranjskigori je stari, borni in nepripravni župnijski dom tako popravil in prenovil, da prejšnemu ni več podoben in da ga bo vesel vsak župnik, ki pride za njim.
Pokojnika so dičile še posebno nektere lastnosti, ki so ga vsakemu priljubile na prvi hip. Njegova gostoljubnost je prišla tako rekoč v pregovor in je bil najbolj vesel takrat, kadar je mnogo duhovnih sobratov videl okoli sebe. Zato ga je pa tudi nenavadno število duhovnikov spremilo k večnemu počitku. Na denar in zaklade ni zaupal, zato pa je tudi le kaj malega zapustil. Podpiral je svoje bolj revne sorodnike in pošiljal je naprej v večnost take zaklade, katerih rja ne sne in tatje ne vkradejo. Ker je tako rad goste sprejemal in jim vselej po moči postregel, je upati, da ga je tudi sprejel v večna prebivališča On, ki je rekel, da bo to, kar je stori najmanjšemu njegovih bratov, tako sprejel, kakor bi bilo njemu storjeno 1
Še je omeniti ujegovo nehlinjene ponižnost. — Ko smo se pri neki priliki duhovniki pogovarjali,
katere besede pri sv. maši komu najbolj iz srca pridejo ali srce pretresejo, je pokojnik rekel: »D o-mine, non sum dignus! Gospod, nisem vreden!" In pri drugi priliki, ko smo ga prašali, če misli še kam za kako drugo duhovnijo prositi, je rekel: Nikamor ne bom več prosil, kakor samo za nebesa! In ko ga dalje prašamo, kakšna pisma da bo tej prošnji priložil, nam odgovori: Samo vbožne liste; rekel in prosil bom: Gospod, bodi svojemu služabniku usmiljen! — Tedaj upamo, da mu je bil že usmiljen pravični sodnik, ki je na enako prošnjo opravičil tudi skesanega cestninarja.
Ko je slednjič govornik v imenu pokojnika fa-rane prosil odpuščanja, če bi jih bil nehote kateri-krat razžalil, in da naj se ga v molitvi spominjajo, so zagnali pričujoči velik jok, ki je še le potihnil, ko je govornik kazal na sv. križ, ki nam daje upanje, da se ne ločimo za zmirom, ampak da se tam pri očetu zopet vidimo.
Le križ nam sveti govori, Da vidimo zopet se nad zvezdami!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. novembra.
(Vseh Svetnikov praznik) je kakor vsako leto, tudi včeraj popoldne privabil na pokopališče k sv. Krištofu na tisoče ljudstva, ki je ondi molilo za svoje rajne ter ogledovalo krasno ozaljšane, z brez-brojnimi lučicami razsvetljene grobove, katere je za to pomenljivo priliko olepšala krščanska ljubezen in hvaležnost živečih nasproti svojim rajnim. Društvo „Slavec" in »Ljubljana" s e po hvalevredni navadi tudi letos peli ob določeni uri na pokopališču. — Bog daj našim rajnim večni mir! Svetila jim večna luč 1
(Slovesna prisega vojakov-novincev.) V smislu cesarjevega ukaza vršila se je, kakor povsod po državi, včeraj tudi v Ljubljani slovesnost, ob kateri so vojaki-novinci ponovili cesarju svojo prisego. Slavnost se je vršila na dvoru tukajšne Fran-Josipove vojašnice ob navzočnosti fzm. barona Albori-ja, gm. pl. Fuchsa in vseh štabnih in višjih častnikov. Č. g. vojaški župnik J ur a nič je spregovoril v slo-. venskem in nemškem jeziku prelepo besedo, kako sveta in važna je prisega, katero naj vojaki novinci vsikdar sveto ohranijo svojemu vrhovnemu vojskovodji.
(Kmetijski podružnici v Kamniku) je podarili Kranjska hranilnica 50 gld. za napravo stiskalnice za sadje.
(Volilni shod v Vojniku.) V nedeljo, dne 5-t. m., ob 3. uri poročal bode v Vojniku v gostilni „pri starem Vrečarju" g. državni in deželni poslanec Miha Vošnjak o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru. Pri tej priliki se bode tudi predstavil g. dr. Juro Hrašovec, kandidat naše stranke za mesta in trge, ki volijo deželnega poslanca v celjski mestni skupini. — Želeti je, da se udeleže volilci zborovanja v obilnem številu.
(Slovensko gledališče) Kakor vsako leto na Vseh svetnikov dan, predstavljala se je tudi včeraj slovenskemu občinstvu toliko omiljena Raupach-ova igra »Mlinar in njegova hči". Dasi je igra že dokaj stara (Ernest Raupach je živel 1784—1852) in seveda nikakor več ne zadošča tirjatvam moderne dramatike, je občinstvo vendar-le še veduo odušev-ljen zanjo in sicer vzlasti vsled scene na pokopališču. Vzlasti nižji sloji nikakor ne morejo pogrešati duhov na odru in temu nagnenju skušajo več ali manj vsa gledališča na ta dan ustreči z »Mlinar in njegova hči", Grillparzerjevo »Die Ahnfrau", Clair-ville-Gabet-Panquettovo »Zvonovi cornevillski" in sličnimi proizvodi romantiške šole. Gledališče je bilo popolnoma napolnjeno in igranje prav povoljno.
—a—
(Slovenski klub na Dnnaju) bode svoje deveto leto pričel z večerom v soboto dne 4. nov. t. 1. v dvorani L. Mitzkove restavracije »zum alten Schot-tenthor", I. Sebottengasse. Na dnevnem redu je berilo c. in kr. stotnika g. Ig. Kaš-a: »Spomini na jugoizhoduo Bosno. — (Romanja. — Planina. — Drina )" Drugi večer tega kluba bode v soboto dne 2. decembra, tretji v soboto dne 16. decembra.
(Nesreča. — Iskanje iivega srebra. — Cena vipavskih vin.) Z Vipavskega poleg primorske meje, 28. oktobra: Dnd 26. oktobra po noči se je pripetila nekemu vinskemu kupcu, Ribničanu, ki je peljal 13 hektolitrov vina iz Ga-berja, nesreča na ravno istem kraju, kjer so iskali pred tremi leti živo srebro pri Mančeh. Na ovinku
proti vasi (1 uro od Vipave) se vsled slabe zavore splašijo konji, voz se zvrne z vinom 3 sodi vred, voznik pride pod voz, kjer so ga nekaj zvrneni sodi, nekaj pa prevrnen voz poškodovali; konji pa so se odtrgali in ubežali brez oškodovanja. Ponesrečenega voznika so dejali goški kurat v sv. olje, in morda utegne še okrevati, kakor se sliši. Pri takšnih pol-nencah se kar vprek preveč pije, zlasti letos, ker imamo mnogo vina in se ga v takšnih prilikah nič ne štedi. Zmernost je tudi v dobrih letinah lepa čednost! — V vipavskem trgu nad virom „Lipica" še sledijo rudo živega srebra. Kopajo in lomijo z dinamitom trdo skalovje; prišli so že blizu 80 metrov daleč; dosihmal kažejo le mali sledovi, da nekje mora biti žila živega srebra. Dva delavca delata po dnevu, dva pa po noči. Zdaj pa se kaže potreba, narediti predor od zgoraj v jamo, ker se dinamitov dim ne more brez oddihala ven spraviti, če bo kaj iz te moke, hočem reči, iz tistega skalovja, kakor se podjetniki za trdno nadejajo, bom že kot star zvest poročevalec „Slovenčevu brž poročal; da bi le ta nada ne splavala po vodi, kakor je pred tremi leti v Mančeb. — Vipavsko vino ima letos zaradi množine, ki je nepričakovano velika, — pravcati blagoslov božji vzlic povsod že lazeče trtne uši —nizko ceno, premda je dobro blizu jednako kot lani. Dobi se ga od 12—14 gld. hektoliter. Kupci, ki prihajajo k nam večjidel z Notranjskega, se vesele te nizke cene tembulj, ker oni ga točijo potem vsejedno po 40—44 kr. liter, naj si ga že plačajo po 10 ali 20 gld. To je velik dobiček za krčmarje. ker pri nas točijo po vsem Vipavskem liter le po 24 kr. najboljše vino. Kmet ima povsod smolo, ki mora tolikanj trpeti in dolgo čakati, predno zrastejo in rodijo trte, katerim preti neizogibno trtna uš. A še večje trtne uši nam valijo na Dunaju z že neznoznim, vse požirajočim militarizmom, za kateri se imamo menda največ zahvaliti pruski „pikelhavbiu v spomin na Kraljevi Gradec (3. julija 1866). Pač se ne zove vojni bog zastonj „Davor", ker žre denar in davi ljudi!
(Iz Dobrepolj) 30. okt. Večkrat je bilo Čitati pritožbo, da na južni železnici v nedeljah in praznikih brez potrebe delajo. Tudi tu se to godi. V nedeljo je na železnični progi pod cerkvijo sv. Antona razbijalo in tolklo pet delavcev kamen, da so ga potem naložili na vagon, ravno ob potu, ki vodi k imenovani cerkvi, in ravno ob času, ko se je ondi vršila slovesna služba božja, — popoldne jih ni bilo več. Pač ni bilo to nobeno nujno delo. Mimogredoči ljudje so začudeuo popraševali, zakaj menda ti sedaj delajo, kakošni ljudje pač morajo biti. In res v čast domačinom, njih nobeden ni bil, ampak čulo se je od njih, da so italijansko ropotali in proklinjali, — tudi njih delovodja, brez katerega vednosti gotovo niso delali, je drugod, stanuje v Vel. Laščah. Ali se tako ne moti najgrje nedeljski počitek?
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca oktobra vložila je v mestno hranilnico ljubljansko 480 strank 108.275 gld. 46 kr., vzdignilo pa 340 strank 171 310 gld. 4 kr.
(Iz Spodnjega Bemika.) Dne 25. t. m. je Jožefu Vertniku, gostilničarju, po domače Žušmu, pogorelo hišno in gospodarsko poslopje. Ogenj je nastal okoli 8. ure zvečer. Kdo je kriv, se ne ve. Začelo je goreti v svislih. Ce tudi je bil pogorelec zavarovan za 1350 gld., je škoda ogromna, ker mu je žita zgorelo okoli 500 mernikov in mrve več kot 100 centov. Dobro, da ni bilo vetra in da sta bili na mestu požara hitro na pomoč cerkljanska in ber-n.ška brizgalnica in ž njima načelnik g. Vavken, da so rešili, kar je bilo še mogoče rešiti.
(Mrtvega so našli) 31. okt. pod Klečami pri poti, ki pelje iz Ježice v Šmartno neznanega moža okoli 50 let starega. Obraza je obrašenega, obleka čedna, škornji skoro novi, srajca iz gorenskega domačega platna. Brž ko ne je bila pijanost vzrok njegove smrti. — Prenesli so ga v mrtvašnico v Stožice.
Telegrami.
Dunaj, 1. novembra. Cesar pride dne 8. t. m. na Dunaj in dne 13. odpotuje v Monakovo k poroki princesinje Avguste z nadvojvodo Jožefom.
Dunaj, 1. novembra. Na Dunaju, v Budimpešti in v drugih glavnih mestih je bila slovesna prisega vojaških novincev.
Dunaj, 2. novembra. Knez Alfred Win-dischgratz, namestnik Oeške, grofThun, namestnik v Galiciji, grof Badeni, prišli so na Dunaj. Danes pojdejo v Budimpešto k cesarju.
Praga, 1. novembra. Gosp. Šole je odložil županstvo praškega mesta.
Krakov, 1. novembra. Sloveči sltear Matejko je umrl.
Ajaoio, 2. novembra. Na pozdrav županov odgovoril je Avellan, da rusko bro-dovje zopet pride čez tri mesece za dalje časa. Načelniki oblastev so obiskali Avellana in on je jim obiske vrnil. Ko je prišlo včeraj rusko brodovje, je bilo nekaj pomorščakov ranjenih, ker je na admiralski ladiji „Nikolaj" bila neka eksplozija.
Washington, 1. novembra. Zbornica poslancev je sklenila odpravo Shermanovega zakona.
Umrli so:
30. oktobra. Helena Supančič, posestniea, 77 let, Kravja dolina 9, mrtvoud.
1. novembra. Marija Sartori, ključaničarjeva vdova, 74 let, Marije Terezije cesta v Kolizeju, srčna hiba.
V bolnišnici:
29.	oktobra. Uršula Keržič, gostija, 66 let, plučnica.
30.	oktobra. Matija Živan, delavec, 49 let, fistula urin. marasmus.
31.	oktobra. Frančiška Purkart, gostija, 80 let, plučnica.
Tujci.
30. oktobra.
Pri Malidu: llusserl, Schindl, trgovca; Bondy, potovalec; Schwarz, Horoa, gledališka igralca, z Dunaja. — dr. Boisdehne, logarski inžener; Milost s soprog iz Trsta. — Can-dussi, zasebnik, iz Gorice. — Arko iz Kočevja. — Delker, tr-goveo, iz Požuna. — Weičs, potovalec, iz Budimpešte. — Ans-bach, potovalec, iz Brna. — Langraf, potovaleo, iz Prage. — Makeseh, Sima, potovalca, iz Celja. — Muosbrugger, potovalec, iz Inomosta. — Zemljak iz Ljubljane. — Miiller, potovaleo, iz Liberee. — Nosan, tovarnar, iz Ribnice.
Pri Slonu: Fischer, potovalec; dr. Pisko, odvetniK; Sporer, Weil, Kleinberger, trgovci, z Dunaja. — Grof Balle-strem, tajni komornik, iz Badena. — Reeht iz Prage. — Paul s Češkega. — dr. Gerii iz Miškolea. — Grassi iz Trsta. — Sirolla, trgovec, iz Zagreba. — Roblek iz Radovljice. — Miklič, potovaleo, iz Gorice. — Grebowsna in pl. Lubienska iz Krakovega.
Pri Juinem kolodvoru: Sušič iz Hružnjega. — Plol iz Žužemberka.
Pri bavarskem dvoru: Hurtin, zasebnica, iz Gradca. — Leopold iz Ljubljani. — Schlager, trgovec z živino, in Piessinger, posestnik, iz Solnograda. — Dusl z nečakinjo iz Lokve.
Pri avstrijskem earu: Gianom iz Fianone. — Flak, pekovski mojster, iz Hallein-a. — Politzka, potovalec, z Dunaja.
Vremensko sporočilo.
a li a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> <3 3 'C J. E
opazovanja		z ra ko mera v mm	toplomera po Celziju			■g" e a •* a
31	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. iveč.	733 2 7336 735 2	36 130 10 2	sl. vzh. sl. jzap.	oblačno n	000
1	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.	735 5 734 8 733 9	66 106 10'4	brezv. sl. jzap.	megla oblačno n	1-40 dež
srednja temperatura obeh dni 8'9* in 9'2°, oziroma za 1'4° in l-9° nad normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 31. oktobra.
Pieni"a. m. st.	.	.
Rež, „	.	.
Ječmen, „	,	.
Ove.....
Ajda. „	.	.
Proso, „	.	.
Koruza, „	.	.
Krompir,	.	.
Leča, bktl.	.	.
Grah, „	.	.
Fižol, „	.	.
Maslo,	kgr. Mast,
Speh •vež.
gl-lkt.			gl-	kr.
8	50	Speh povojen, kgr. .	_	64
6	—	Surovo maslo, „	_	86
6	—	Jajce, jedno „	—	3
6	60	Mleko, liter ....	—	10
8	50	Goveje meso, kgr. .	—	64
5	50	Telečje „ „ .	—	58
6	—	Svinjsko „ „ .	—	56
2	14	Koštrunovo „ „ .	—	36
12	—	Pišanec.....	_	40
12	—	Golob .....	_	17.
9	—	Seno, 100 kgr. .	3	57
1	02	Slama.	2	67j
—	68	Drva trda, 4 kub. mtr.	7	_
—	60	„ mehka. „	5	H
Zahvala.
Slavni odbor kranjske hranilnice je dovolil tukajšnji kmetijski podružnici za napravo moštne stiskalnico 50 gld. podpore. Za ta znatni dar izrekata v imenu podružničnega odbora in podružničnih udov najiskrenejšo zahvalo
Emil Janeilč,
predsednik.
Val. Barnlk,
tajnik.
V Kamniku, dne 29. oktobra 1893.
Igli. Hladnik
je izdal:	543 3—2
15 obhajilnih pesem, SL^t™^
op. 15, drugi natis, cena 60 kr.
20 Marijnih pesem,
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
in
508 50—3 za vozarenje
ima
I
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
Marijfflljsto Kanili n želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasanju.
1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	202 26
gi Dunajska bor
a.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	136
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........09
Windischgraezove srečke, 20 gld.....58
Ljubljanske srečke.........-4
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2875
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101
Papirnih rubeljev 100......132
Dnč 2. novembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . .	. 96 gld. 60 kr.	
	. 96 .	40 „
Zlata renta 4%, davka prosta ....	. 119 „	20 „
4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .	. 95 .	90 „
	. 994 .	—n
		90 .
		35 „
Napoleondor (20 fr.).......		101/,.
Cesarski cekini .........	• 6 „	03 „
Nemških mark 100........	. 62 „	50 „
Dni 31. oktobra.
Ogerska zlata renta 4$.......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld.......195
8t. Genois srečke, 40 gld.......67
116 gld.
93 „
144 160 195
98 97
80 30 75
40
25 75 75
gld. -
„ 40
60
kr.
50
50
Nakup ln prodaja "5£SX vsakovrstnih državnih papirjev, vrečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube j>ri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H E H C U R"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Nariahilferstrasse 74 B.
SiT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o k u rs m h vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.