je; nočem blede, brezkrvne gospodične z vsemi gosposkimi boleznimi. Zarotil sem se, da je nikdar ne dobi mladenič, kateremu je sreča dala bogatega očeta. Toda moja hči se je zagledala v vas. Zato poslušajte moj svet: Pojdite in se priučite delu. Skažite sa moža! Izurite se v kaki obrti, v kateri je vseeno, samo da je poštena. Potem se zopet povrnite k meni, in ako vas bode dekle Se hotelo, bodi vaše. Dobra gospodinja se mora zaslužiti. Moja Marija bode mogla spoStovati le takega moža, ki ni samo dedič, marveč tudi kaj zna; samosvoj bodl mož!« Ko je gospodar to izgovoril, iztrebil je svojo pipo, jo utaknil v žep ter se podal v hišo. Hči Marija pa je čakala na Luko ob vrtnih vratih, kjer se je mladi par navadno shajal in pogovarjal. Vsa veselost je zginila ž njenih lic, ko je zagledala resno in potrto obličje. »Oče dobro misli«, tolažila |e Luko, ko ji je ta naznanil izid snubitve. »Ne vem, ali nima tudi prav«, dodala je po kratkem pomisleku; »kajti dozdeva se mi, da mora slednji*mož, bogat ali ubog, baviti se s kakim opravilom.« Ko je videla Luko potrtega in žalostnega, položila mu je roko na ramo in z mehkim, nežnim glasom dostavila: »Bodi, kar bodi, Luka, jaz hočem čakati na te!« Luka Bogatin je v obče začudenje izginil Listek. Samostojen mož bodi! »Tako, tako! Mojo hčer želite za ženo, mladi gospod?c govoril je Se precej premožni kmet Gorjup. Vzel je pipo iz ust in mladega moža, ki je stal pred njim, s strogim pogledom meril od nog do glave. Luka Bogatin, tako je bilo ime snubaču, bil je v resnici lep, mlad mož; in zavedal se je tudi tega ter se ponaSal s svojo lepoto. Sedaj pa stoji tu ves zarudel in v zadregi. Vznemirja ga ostri pogled očeta njegove izvoljenke. »Da, oče U začel }e v strahu in nadaljeval vedno pogumneje: »Včeraj zvečer sem govoril z Marijo — in ona me je napotila do vas.« »Marija je dobro dekle, prav dobro, pridno dekle«, pravi oče. »In vredna je tudi dobrega moža. Kaj pa znate?« Tako nenadoma zastavljeno vpraSanje je 8e bolj zbegalo mladega moža. »Ako s tem menite, ali moretn preživeti svojo ženo, vam to lahko dokažem.« »Da ste bogati, to že dobro vem, Luka Bogatin; toda jaz menim, da moja hči vzame vas — in ne vašega premoženja. Kako za- gotovilo pa ji morete dati za slučaj, da pridete, kar se je že tisočkrat zgodilo, ob vse vaše premoženje ? Kako hočete tedaj skrbeti za njeno prihodnost? Cemu imate bistro glavo in krepki roki ? Ali jih znate tudi uporabiti? Kaj znate?« Na tako izpraSevanje pa Luka ni bil prav nič pripravljen. Ves zmeden je gledal v vpraSevalca in ni mogel spregovoriti besedice. >Jaz menim, da ste se pač učili kakega rokodelstva. Kateremu ste se posvetili?« »Nobenemu, oče; kajti mislil sem« —. »Ali se bavite s kako kupčijo?« »Ne, oče, moja mati je bila mnenja, da pri tolikem premoženju, katerega bodem podedoval, vsega tega ni treba.« »Tako je mislila vaša gospa mati — ne zamerite! Toda ako gledam pred seboj vas, krepkega, leporaslega mladeniča 24-let, in prevdarjam, da v celem vašem življenju niti goldinarja 3e niste zaslužili — brez zamere, morate se res sramovati vi in vaSa mati! In mojo hčer hočete imeti za ženo ?< nadaIjeval je stari svoj pouk. »Moji Mariji sem oskrbel vzgojo, kakorSno je sploh moglo si prisvojiti kako dekle v celem okraju. Ako bi pa pri vsej oliki ne znala delati, ne bi je spoznal za svojo hčer. Več kot eno deklo bi labko vzdrževal, pa nočem. Ostane naj ono smejoče, veselo, rudečelično dekle, kakor Kje je bil? Nihče ni znal povedati. Izginil je. Le Marija je vedela, kolik vpliv so imele besede: »Jaz hočem čakati na te!« Bilo je lepo, solnčno jesensko jutro, in stari Gorjup trudil se je latnik, ki je delal senco pred hišo, podpreti, da ga teža grozdja ne polomi, ko se je pred hiSo ustavil lep voziček, obložen s sodarskimi izdelki. Voznik pa ni bil nihče drugi ko Luka Bogatin. Urno in gibčno skočil je raz voz ter stal pred vrtno ograjo. »Dobro iutro, oče Gorjup!« pozdravil je gospodarja. »Zvedel sem, da rabite razne sodarske izdelke, in prepričan sem, da imam kaj pripravnega za vas.« »Čegavo delo?« vpraSa starec, odpre vrtna vrata in stopi k vozu. »Moj izdelek«, odgovori Luka s ponosom, »in menim, da se more meriti z vsakim sodarjem v deželi.« Gorjup je premetaval posodo za posodo, in jo pazno motril. >To bode za me«, dejal je hladno, ko je zadnjo posodo pregledal in jo postavil na tla. »Kaj zahtevate zanjo ?c vpraša slednjič. »To, za kar sem vas pred tremi leti prosil, vaSo hčer.« Dobrovolini smeh je obkrožil ustnice starčkove: »Pravi kavelj ste pa vendar!« je vskliknil. »Stopite v hiSo, stopite! Dpam, da se pri vsem tem pogodimo.« Veselim srcem je vstopil Luka. »Marija!« poklical je oče Gorjup, grede mimo kuhinje. In Marija je vstopila v vežo z zavihanimi rokavi, ker je ravno presejala moko. Bila je priprosto oblečena, a ljubezniva in prikupljiva kakor vedno. Ko je zagledala Luko, je zarudela in se nasmehnila. Pogledala je očeta in poslušno čakala, kaj ji zapove. Tudi oče je pogledal svojo hčer, ki je bila v ne mali zadregi. Potem pa je rekel: »Marija, ta mladi mož, — saj si ga že enkrat videla — pripeljal je tovor novih sodov, katere je vse sam izdelal — dobro, poSteno blago. Zahteva pa visoko ceno zanje. Sedaj je na tebi, je-li hočeš to ceno piačati, potem je vse dobro in prav. Povem ti pa moj otrok: kakorkoli skleneS to kupčijo, jaz, tvoj že priletni oče, jo odobrim.« Po teh besedah je Gorjup odSel iz hiže. Vendar pa je mladi par kmalu sklenil kupčijo, ker fiez tri tedne sta obhajala ženitovanie. P. L.