lerjeve pesmi »Der Gang nach dem Eisenhammer«. S p r v o mislijo je pogodil najznačilnejšo točko vse pesmi, vrhunec zapletljaja, ter je izrazil v umetniški obliki teh-le šest stihov petindvajsete kitice:
Da ruft er: »Was der Graf gebot, Ihr Knechte, ist's geschehn?« Und grinsend zerren sie den Mund Und deuten in des Ofens Schlund: »Der ist besorgt und aufgehoben, Der Graf wird seine Diener loben.«
Ne rečem, da mu ni dala podbude za izvolitev baš tega prizora morebiti že izkušnja;   kajti tudi
15.
Hoja na plavž. (Peta zasnova.)
pred Šubicem so se bavili umetniki s tem predmetom« A način oblikovanja in razporedbe priča, da je to začutil v sebi in da je spravil na papir, kar je čutil: to pa z jako skromnimi sredstvi, a s tem večjo izrazitostjo. Kaj imamo v kompoziciji? Ostrešje pred pečjo, pod njim delavec, kažoč v žrelo peči, ob strani drug delavec; pred obema Fridolin. Ti elementi se ponavljajo na vseh osnovah, od prve do zadnje, a vedno drugače. Ohranilo se nam je pet osnov — in tu menim, da so vse, brez vrzeli.
Prva   nam podaja imenovane  elemente — a še nekam okorele, brez pravega življenja in giba-
nja. Drugo preveva življenjska sila in medseboj-nost med posameznimi osebami je že prepričevalna (pod. št, 13). Tretja je pa že drugače zasnovana, ne da bi se bil dotikal umetnik bistvenih sestavin. Ostrešje je postalo bolj komplicirano, romantično; prvi delavec je postal vljuden: z levico se odkriva, z desnico pa kaže v peč; drugi delavec sedi sključen na panju in ponavlja pripovedovanje svojega tovariša s tem, da tudi on opozarja na peč. Fridolinu se pa vidi na hoji, da hiti, ker se je bil zakasnil. Četrta preosnova popravlja zopet ostrešje in je drugače razporeja; vsa stavba je potisnjena mnogo bolj proti desni, nego pri prvih treh. Prvi delavec  je  napredoval v vljudnosti, ker stoji že odkrit pred Fridolinom, pripovedujoč : »Der ist besorgt . . .« itd.;   z   levico   opozarja  na  peč,   z desnico pa potrjuje, kar je povedal. Drugi   delavec  pa   obrača   gledalcu hrbet,   z   desnico   pa   kaže  v  peč; panj,   na katerem je prej sedel,   so bržkone  sežgali,  zato  se  je  vsedel na  samokolnico.   Fridolin  prihaja   s j    hitrim  korakom  po   stopnicah pred peč in kaže z levico tja,   dozdevno vprašujoč (pod. št. 14).
Peta zasnova — ali preosnova — je zaključila proučavanje te skupine in njeno oblikovanje.   Ostrešje nad  pečjo  je   dvignjeno,   strehe  ni |fpj    videti; zaobrnjeni del je pa pomaknjen proti desni in znižan, Pred pečjo je prvi  delavec v isti pozi kakor v četrti zasnovi, samo da je nedvomno risan  po  aktu.  Pravtako   drugi  delavec. Fridolin prihaja po stopnicah navzgor in vprašuje prvega plavžarja, —    je li izvršeno grofovo povelje.   Loči se pa ta zadnja faza od prejšnjih po krasno   izvršenih   kontrastih  s  pre-sekavanjem.   Za gibčnimi telesi delavcev so ne-ušibljene črte močnih brun, ki po dolgosti in širo-kosti presekavajo valovite poteze človeških oblik .(pod. št. 15).
Marsikomu se bo zdelo mnogo od tega, kar sem tu navel, povse samoobsebi umevno; kdor pojmi umetnost tako in tudi bolje, prav; največ koristi bo imel sam, ker mu je dano, uživati umetnino in včutiti se vanjo, slediti umetniku s srcem, ne pa ga samo hladno razumevati. Kadar pride uživanje umetnin na to ledeno točko, tedaj se začne seciranje umotvora, ki je zaradi pomanjkanja srčne krvi odmrl pri onem, ki ga raztelesuje.  Šubic se ni
62