Z36. StevllkD.
v milini t toreb 11 oktobra iszz.
Leto LV.

Izhafa vsak dan popoldu«, Uvx«atfi a#dtlj« %m praiali*.
•nsvratl: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrit a 1 D 50 p, večjl Inseratl
petit vrsta 2 D;  notice,  poslano, Izjave,  reklame, prekllci  petit vrsta   3 O;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeaitne ponudbe beseda 75 o.
Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
VpraŠanjem glede inseratov naj se prlloli znamka za odgovor.
UPfavniitvo „Slov. Naroda11 in .Narodaa tiskar««« Kaattava ulica *t 5, prlUićno. - T»UI»a it. 304.
Hraaaiitva „Slov. Marada"  Knallovi  ailoa šft.   i,  I.  aadstropl«
Talaloa stav. 34.
Malaa apralaota la *oi»Uaa<* la žalostio lrankovana. •imr   Holiopiso* sa na   vrača.   ~VQ
IV" PosamazTia Ste>/iJJo: *H
v Jugoslaviji ifse dni po Oln 1-— « Inozemstvu navad/io đ*i Oin 19 nedalie Oln 1'25
PoStnina platna v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:       i         ,    ^^^IJi1------_-----    v moiemstva
w                                              J                  v  Ljubljani      ,        po posti         _______________
12 mesecev......i Din   120— | Din   144*— I Din  216 —
6        .            ......          .       60— !    .       72 —       .     108--
3........       30 — !    .       36-—       .       54-—
1        .            .......       10- i    ,       12—       .       1S-
Pri  morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplaČati.
Novi   naročniki   naj   pošijejo v prvič   narocn'n > vedno    Ž$3P™   po nakazn'ci
Na  -amo pismena  naro'ila bre^ poslatve de.iarja se ne  moremo  oriratl.
Okrnjena samoiipraufl«
V št. 60 »Uradnega lista« pokrajinske uprave za Slovenijo je bil objavljen zakon o državnem svetu In upravnih sodiščih. V svoji 97. šte-vilki prinaša Uradni list »Uredbo o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih«. Ker je bil tuđi že objavljen natečaj za zasedbo sodniških mest pri upravnih sodiščih, se smemo paČ z vso pravico nadejati, da bodo upravna sodišča že v kratkem aktivirana ter da bodo začela poslovati. — Z upravnim! so-dišči borno dobili Institucijo, ki je nobena moderna država ne more po-grešati In kl smo jo tuđi v naši državi že zelo težko In nestrpno pri-čakovali. — S tega vidika bo soseb-no vsak pravnik z veseljem pozdravi! zakonite predpise, ki naj dajo podstavo za ustvaritev naših upravnih sodišč.
Da li so "določbe spredaj ome-njenega zakona in na njeni podstavi izdane uredbe o poslovnem redu pri državnem svetu In upravnih sodi-ščihv v vseh svojih podrobnostih dobre in posrečene, oziroma, dali se ne bi dala ustroj in poslovanje pri naših upravnih sodiščih urediti po drugih, mogoče boljših In modemejših načelih, o tem danes nočemo raz-pravljatl. — V pričujočem članku se hočemo dotakniti ene same določbe, ki jo vsebuje uredba o poslovnem redu, in to radi tega, ker se nam zdi ta določba v svojih posledi-cah zelo dalekosežna In pa — povej-mo kar že sedaj — naravnost kvarna za neko drugo Institucijo, ki jo moramo kot moderna država za se reklamirati in ki si jo je naša ustava tuđi dejanski osvojila. Ta institucija Je samouprava občin.
Marsikdo utegne začuđen vpra-Sati, v kakšni zvezi sta neki samouprava občin in poslovni red pri u-pravnih sodiščih. — To pojasnilo prinesejo naslednje vrstice.
Zakon o državnem svetu In upravnih sodiščih določa v členu 18., da ima poedinec, čigar pravica ali v zakonu osnovan neposrednji ose-bni interes se je kršil z nezakonitim aktom upravnega oblastva, pravico pritožbe samo na eno vlšjo upravno oblastvo. Smisel te določbe je, da je izza uveljavitve zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih v upravnopravnih stvareh dopustna pritoka   zoper   odločbe  prve  stop-
nje samo na eno višje upravno oblastvo, da je torej z odločbo prvega višjega upravnega oblastva dotična upravna stvar v upravnem postopku končana. Zoper odločbo višjega upravnega oblastva je dopustna samo tožba na državni svet .oziroma na upravno sodišče.
Dočim se je v Sloveniji po do-slej veljajočih starih predpisih pretresala z malimi izjemami skoro vsaka upravna stvar v treh instan-cah, imamo sedaj po novem zakonu samo eno pritožbeno instanco, — postopek v upravnih stvareh je torej skrajšan za eno instanco.
Radi lažjega umevanja hočemo navesti konkretni prlmer. — V obrtnih stvareh je po avstrijskih predpisih v prvi stopnji odločalo okr. gla-varstvo, ozir. mestni magistrat; zoper odločbo okrajnega glavarstva je šla pritožba na deželno vlado, zoper odločbo deželne vlade pa je bila potem še dopustna pritožba na ministrstvo. — Vzemimo Se drug primer! V stavbnih stvareh, ki spa-dajo v lastno področje občine, je odločalo v prvi stopnji županstvo (mestni magistrat); zoper odločbo županstva je šla pritožba na občin-ski svet, zoper odločbo občinskega sveta pa je bila dopustna še pritožba na deželni odbor kot najvišjo instanco v vseh upravnih stvareh, ki so spadale v lastno področje občine (avtonomne stvari).
Po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih odpade druga pri-tožbena instanca, v prvem primeru torej ministrstvo, v drugem pa deželni odbor, oziroma izza prevrata ono oblastvo, ki je prevzelo posle bivših deželnih odborov. — Potem-takem bi bila v smislu zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z odločbo deželne vlade (sedaj pokrajinske uprave) oziroma z odločbo občinskega sveta dan danes dotična upravna stvar končana; namreč obrtni spor z odločbo pokrajinske uprave (delegacije ministrstva v Ljubljani), stavbna zadeva pa z odločbo občinskega sveta. Zoper odločbe teh oblastev ni več dopustna pritožba na drugo višje upravno oblastvo (ministrstvo ali deželni odbor) ,marveč samo tožba na upravno sodiŠČe. — Po novih določbah se potemtakem skrajša upravni postopek, kar Ima za posledico hitrejŠo zavrSItev sporov pri upravnih obla-
stvih. — V današnjih razmerah, ko igra čas veliko ulogo in je sosebno v gospodarskih in denarnih vpraŠa-njih treba hitroga odiočanja, je skrajšanje upravnoga postopka vse-kakor pridobitev, ki se ne srne pod-cenjevati. — Bojnzen, da bi ukini-tev druge pritožhene upravne instance ute.^nila kvarno vplivatl na kvaliteto odločb upravnih oblastev, je neutemeljena, kor imamo nad upravniini oblastmi v državnem svetu oziroma v upravnih sodiščih ču-varja, ki bo eventualne hibe in  ne-
dostatke upravnih funkeijonarjev na zahtevo strank zlahka pupravil. — Z določbo člena 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih se iz navedenih razlo^ov povsem stri-njamo in težko bo navesti tehtnih momentov zoper to določbo. — Kar je torej oincnjeni zakon v svojem 18. členu ustvaril, je brez dvoma dobro. Kvarno pa je, kar je na tem uo-brem »uredba o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih« s svojim člcnom 32. zopet izpremenila.
Vproionle norođnlH m^nliln in Dru tuo nnrctl ••'.
Tretje zasedanje Društva naro- | dov, ki se je končalo prošli mesec, se je tuđi temeljito bavilo z vpraša-njem narodnih manjšin, kakor smo deloma že poročali. Problem manj-šin se je postavil na podlago vzajem-nih dolžnosti med državami in njih narodnimi manj^inami, katcrikoll si bodi mednarodni in legalni položaj držav v tem oziru.
Francoski delegat, g. Hanotaux, je pri razmotrivanju te?a vprašanja poudarjal dolžnosti, ki jih imajo narodne manjšine napram državam, v katerih žive po določbah novih mirovnih pogodb, In dolžnosti, ki jih imajo države napram svojim mar'??-nam, bodisi, da so se v teh pogodoah zato zavezale ali ne.
Ni prvič, da se stavi vprašanje narodnih manjšin Društvu narodov. Dve leti je tega, kar so Nemci-pan-germanisti v češkoslovaški republiki poslali spomenico v 2enevo. Bil je to manever, naperjen zoper nedo-takljivost mirovnih pogodb in prva manifestacija te vrste, ki je skušala zmešati red v novi srednji Evropi na ta način, da se je opirala na mirovne pogodbe in Društvo narodov, kajti nasledstvene države so podpisale s pogodbami vred gotove točke, ki se tičejo njih narodnih manjšin. šio je takrat zato, da se s poslano spomenico dokaže, da nasledstvene države ne izpolnjujejo podpisanih poeodb in da se čimbolje Izkoristl prilika, ki so jo smatrali za jako ugodno, da se novo nastali položaj v srednji Evropi zmede in se zadeva postavi pred sodišče Društva narodov.
Pa tuđi Avstrijci takrat (1. 1920) nišo mirovali. Tuđi oni so pod masko mednarodnosti in na videz čisto sa-mostojno poslali spomenico Društvu narodov, ki je imela isti — takrat že čisto prozoren namen, kakor spome-
nica čeških Nemcev. Spomenico je poslala avstrijska sekcija medna-rodne unije udruženj za Društvo narodov. Ta »mednarodna« unija je združila v sebi najbolj pan?:ermani-stieno navdahnjene avstrijske kro-ge in kadar more manifestira pod krinko svojega »mednarodnec:a« imena vse svoje pangermanistične težnje.
Oba poskusa, češko-nemški in avstrijski, sta se pa 1. 1920. ponesre-čila, ker so vodilni krogi v Zenevi spoznali njih namen.
Na koneresu mednarodne unije meseca junija t. 1. v Pra^i se je pokazalo, da se je nje većina pustila voditi v manjšinskem vprašanju od bloka nasprotnikov vseh mirovnih pogodb, avstrijskih, madžarskih, bolgarskih in turskih. In tako so bili zastopniki male antante prisiljeni zapustiti praški kongres. Na zadnjem kongresu interparlamentarne unije na Dunaju pa nišo manjkali samo zastopniki male, ampak tuđi velike antante, izvzemši seveda za-stopnika Italije. Da se je na tem kongresu obravnavalo manjšinsko vprašanje v čisto germanskem, to se pravi mirovnim pogodbam naravnost sovražnem smislu, je samo ob sebi umljivo (gl. članek v »Slov. Narodu« od 6. sept).
Nemški bluff pa se je Ie deloma posrečil, to se pravi, napravil je utis samo v nekaterih krogih antante, ki so prav slabo poučeni o srednjeev-ropskih razmerah. Ti so se dali pre-motiti, ker so bili enostransko informirani.
Način pa, po katerem se je sedaj obravnavalo manjšinsko vprašanje v Zenevi je pokazal, da so se germanski manevri popolnoma ponesrečili in da se bo to vprašanje resilo na obojestransko pravični podlagi, tako da ne bo kršena suvereniteta držav
in ne bodo krajšane življenjske pravice manjšin. Vsestransko pravično in ncviralno dosedanje delovanje Društva narodov nam je porok, da se bo tuđi to vprašanje resilo pravično, če tuđi morda ne v zadovolj-nost raznih hnjskačev.
Naše gospodarsko življenje žene stremljenje za zaslažkom in želja pridobivanja. Do gotove meje je egoizem pridobivanja razumljiv, upravlčljiv fm rr.orda tuđi potreben v toliki meri, dt tišti trcnutek preneha trud in pehanje. ko se ustanovi v narodu prepričanje. da je ves trud pridnega in podjetneg* zastonj. Med vojsko in po vojski se je inaterijalizem prav nečedno razvil * gospodarstvu. V gospodarskem življenju se je naravnost strašno razpa5l* brezobizmo in brczsrčno izkorilcan>€ položaja. Takozvani produktivni sloji kakor posredovalci so skoro izgubiii mero in preudarek v svojih zahtevah. Zagovarjati in opravičevati se da nm svetu enostransko vse ne 1© z razlogt tuđi s številkami. Na ubogo valuto, za-nikarni promet, carinske šikane se Iah-ko sklicuje z uspehom najljutej§i kožo-der. 2e pred dvemi leti smo zastopafi stališče, da ni prava politika, če država pušca, da smeio gotovi krogt tira^ odiranje do skrajnosti. Država, smo tr-dili, mora z vso silo zatreti ravnanje vseh onih, ki brez obzira gonijo konsn-inenta v obup in nesrećo. Krivo je. da se je dolgo nemoteno gledalo, kako se bogatć eni z izvozom, domačo prodajo in s posredovanjem, dočim drusi ob-upujejo. Pogrešna je bila apatija osobito pri nas, kjer gradimo in utrjamo novo državo v prilikah, ki so težavnejše nego so bile za katerokoli novo državo. Nedopustno je tuđi bilo, da se je taka dolgo puščalo diletantom skrb za valuto ter da se je odnehalo takoj s predpi-si. ko je zacvilila organizirana spekulacija, moralno skozinskoz črviva. Vofl-niki te špekulacije z živili in z dcnsrjem imajo v mislih le svoje interese, ki so podani v tem, da bi čim dalje mogli ži-veti svoje prazno življenje brez resno-ga dela. Tega mrčesa se je v na& narodni kožuh zajedlo silno mnoffo. Cas je. da se prične tuđi na to stran pa*-ljivejše gledati ter da se razžene Jtevit-ne pijavke v gospodarstvu. Tuđi sedai, ko se vse, kar je poŠtenega v državi raduje, da je nastopil preobrat na ŽK vilskem in denarnem trgu, je ćela vt-sta ljudi, ki zistematično goje nezaup*-nje proti hvalevredni vladni akciji t*r z licemerskim govorjenjem  bezajo n*-
„R. U. R."
Oregorin ic igra* <ir. Hallemelerja, upravnika zavodov za psihologijo In vzgo-jo robotov. Bil je, žal, v vsem nezadosten. Dasi so vsi ti funkcijonarii očlvidno American!, so po pokolenju pač zelo različni, kakor izpričujejo že njih imena. Alkvlst Ima švedske pradede, Hallemeier gotovo pruske. Izpod tipično američanskega naj bi pri vsakem gledala nekoliko njegova podedo-vena rasa. Hallemeier je po opazkah pisa-telja ogromen človek, kričav, z rdečiml kratkimi lasml in rdečimi angleškiml brkl. Torej tak, kakorSni so gotovi Berllnčani ali ttidi Irci. To so zelo zdravi, svežepoltl, ghsni in rezki Ijudje, optimisti, kl si znajo z železno marljivostjo in železnimi komolcl riniti pot skozi ves svet. Gredo ti včasih na živce, a pravzaprav nišo nesimpatični. Brutalno znalo zasledovatl svoje cilje, so pa vedno pripravljeni braniti tuđi druge pred krivico in so v celem to, kar Imenujemo »patentne kerlcec.
O vsem tem na Gregorlnu ni bilo ne duha, ne sluha. 2e njegov sivkasto-zagorelo šminkani golobradi n^raz se vlofl ni po-daial. Iz tega zamolklega lica Je gledalo dvoje svetlomodrih, vedno na stežaj odpr-tih oči, kakor bi bil igralec v večnem za-čudenju. Sploh ni imelo lice Izraza v nobe-no smer. Kričati zna pa res. Toda ne tako, kakor bi bilo viogi primerno. Pozabltl pač ne smemo, da je dr. Hallemeier pri v«el
Živahnosti kulturen, Izredno izobražen človek. Gregorin Ima, kakor sem že lani ugo-tovil, v glasu organsko napako, kakor hitro postane glasneil. neznosno rjove In postane tuđi hrlpav. Vrhutega z glasom tako zavija, kakor da se hoče soigraicem in sltuaclii na odru samo rogati. Nobene druge duSevnostl ni mogoče s takfm glasom tz-ražati, nego surovost In roga nje. To je ne* sreča, za katero Gregortn, ki ima mnogo navdušenia za svo) poklič, ničesar ne more. Je pa to žalibog zlo, kl se ga najbrže ne da odpravitl In Se Ie tako, dvomim zelo, da bi Gregorin kda] dosege! stopnjo vpo-rabnejSega Igralca. Viog, kl bf mu prfhajale same naprotl, je pač premalo. Izvrsten le bil n. pr. kot onf orJaSki kapadokljskl Vse-zbov v »Androklu In levu« od Shawa. Pa kie nal se sprotl jemljo take vloge? Vrhutega Ima nevtemeljeno navado, da se skoro za vsaklm svojim stavkom, ako Ce biti bur-Sikozen, v grlu pritajeno In saduSeno za-smeja; tako nekako ha-a-a-a-a, kakor ti-hotno rezsetanja konjica, ki vidi, da nra ne-so krmo (na) ml bo prlmera odpuŠCena, a ne naiđem podobnelle). Ta tmeh mora biti neka »Verlegenheltszeste«, kl si Jo Je Ore-gorin. ker ga ni nihče opozorfl, ohranfl tzxa časa, ko Je Imel §e »Lampenfleber«.
Grcgorlnov nevpogljlvl dlvjl flas Je zlastl pomagai pokvariti dragi del akta, to Je one prizore, kl so po svoji sugestivni trocotl teatra lični vISek drame. Te prizore so Igrali namesto najbolja, najslabeje hi s tem storili delu In pUatelin najvačio krivi-
co. Le vgloblmo se v položaj: Ladia, katero so že teden dni v nejjotovem strahu prlča-kovall, naposbd vendar pristane ob Ros«su-movem otoku. Torej je konec poskusu ro- i botske svetovne revolucije? Prvi hip raz-posajeno radovanje. Toda gorle! fz ladje se izkrcavato le roboti, roboti, roboti... Konec je vsega! In tisoče robotov stoje kmalu ob železni ograii tovarniškega arze-nala. RavnatelM so iz Dominovega stanovanja napeljali tja žico; ograja je nabasana z elektriko In nekaj robotov kar zogleni, ko jo hočejo preplezatl. Vse to gledajo prijatelji s pomočjo binokljev skozi okno stanovanja. Sirene v tovarnah so pred časom zaječale, domačl roboti so se pridružili re-volucijonarjem. Domin, dr. Gali, in drugi, stopajo k oknu in od časa do časa omenja-Jo, kaj se vidi. Mrak začne legati na zemljo, tam zunaj pa stoji za ograjo na tisoče pošasti. Nemo stoje, kar Je naJstraSneJle, In njih lica, brezlzrana m cnaka, kakor so si pač enaki fabrikati Iste znamke, zro preko ogromnega dvoriSča sem gori, kjer Je zadnja postojanka človeštva. Vedno več jih je, kakor bi Jlh zemlja bruhala. Ta tišina In te brezizrane spake mesto človešklh Hc — neka) neznansko groznega. Dotnln In prijatelji si prfžgo električno luč; v elekt-rami so tore) Se Ijudje na delu! Oblegan-cem odleže za trenotek In Pabrv histerično apostrofira gorečo farnlco v skoro pesnt-ikem nojeovoru. še goriš! A naenkrat vsas-ne. Clektrarna je padla. Tema v sobi; od zunaj pm prlhaja oddaUeno bučanje, nara- '
5ča — streli nato, bombe, naskok, smrt zadnjih ljudi. Mojstrsko delo je ta kos drame v svojem stopnjevanju groze. Kdorkoii bi bil v takih položajih, bi, vsaj dokler ni še naskoka In boja,£ovoril pritajeno, tiho, tre-petafe — in najsibo še tako pogumen. Do zadnjega bo upal, kakor upaio tuđi ti Ijud-Je v igri. A kaj so storili taralci? Kričali 50, vplli. Gregorin je menda sugestivno vplival na tovariše. Le Rogoz je plaho eledal: bnl se je menda bolj soisrralcev, nejxo strašnih robotov tam zunaj. Vrhu tega so prepočasi igrali, vlekli, dclali prehude premore. Vča-sih Je Izgledalo, kakor bi moral kdo na oder prlti, pa ga ni in je zato nastala dolsa mučna povza. Kako da režiser Šest ni tej:a prizora prav posebno izeizeliral? AH pa se mu kolegi morda nišo pokorili, čeŠ, nemo propheta In patria? In z lučio so zopet ravnali, da se Bog usmili. Sličen priror smo vldell v Igri »Potop«, kl so jo Igrali Hudo-žestvenlki. O ko je moralo postati tema, so pač napravili temo. Se enkrat: Ce se mrači. Je soba absoiutno vselej temnejšn, nejjo nebo, kl gleda vanjo skozi okno. To mra-čeneje pred napadom po robotih mora biti že samoposebl nekaj strašnega. In čemu Je bilo treba, da Je nekdo — še enkrat: da ga ubfl Bog! — tedaj, ko so v temni sobi pri-žgall tisto crešilno* žarnico na kaminu, hitel prižgatt pol rampe? Vse občutje je brutalno skazll In to Se bolj, ker ni mojtel rampe a tempo vgasnlti v hipu, ko vgasne žarnfca. Naravnost prebedasto. Tu manfka tud! naf-primitivnejSe umctnISke roke. In pa fantazi-
je, ki bi v duhu videla prizor že fe čitanja knjige. Dela se po stari šabloni: Večer k rdec", jutro je rdečc, rampa mora ostati svet-la, da se vidi obraze igralcev (v temBi sobi so posebno !epe razsvetljene nosnice) it<t Nobenesa napredka, ko ga daje že preprost razum. Ciidno je tuđi bilo to, da je PeČek, ko je spustil elektr. tok v tov. o^rnjo, prižgml žarnico, a je potem ostala opraja z elektrf-ko nabasana, čeprav je Peček tok preklnU» ker je žarnico zopet vgasnil. Ćeprav jtospod Šest ni fizik — toliko pojmo o elektriki bi pa vendar moral imeti. Ker iz razlocov igre ac grc, da bi žnrnica ostala eoreča, naj bi markirali spuščen tok v ojerajo z drugim iztflci-lom. Vsak monter bi vedel, da se Busmann, ko se hoče z roboti pogajat!, na ograji ne more poškodovati, ker tok ni ostal skienjeo. Tuđi sem si mislil: Zakaj je Peček tako J«-hkomisein, da je žarnico zopet ngasnflf Zdaj bodo pa roboti vseeno orrajo prepl*. zali. Bodo že prišli na to, da ni več nabar s?na. Sploh pa dvomim, da bi navadna f*r-nica prenesla tako silen tok. Počlla b! in tok bi prestal. Režiser mora znati vse, misliti nn vse, opaziti vse.
Zakaj se tuđi v predlrr! vsi ti teobra-Ženi možje pridrve v sobo kakor tolpa lo-larčkev, če bukne jo po soli na prosto, no vcm. Če ima Capek v tem pogledu kaka režijska navodila, so bila vsekakor preslabo pojmljena. Imajo Američani sicer včastk svoje vrste burno veselost, kakor pifltv-čki, a tuđi v *:;n mora na odru ležati u m e t n o s t.     In    zlasti,    ko    wilcdajo
Stran 2.
•SI.OVPNSK!    NAR O h«   dn-  17. oktobra  1922.
Stcv. 23^
Xod. En del teh so blagovni in denarnl (verižniki, drugi so iz političnih ozirov dcfetistL Eni kakor drugi so v srcu proti državi in dobivajo svojo duševno hrano, tehnično »informacijo« iz tistih dunajskih krogov, ki so skrahirali Av-stiijo in njeno prebivalstvo. Te sorte naših državljanov kakor tuđi priscljen-cev se je treba paziti. Med vojno so jim dali v Avstriji posebno ime: »Miesma-cherji«.
Nas pa danes veseli od srca, da se bistveno izpreminja položaj na boljše v naši državi.    Cene živilom so    pričele padati. Znatno je šla cena navzđol   za mast. Brezstidna objestnost tistih, ki so se veselili, da natirajo mast na 200 K, ie zrahljana. Danes ponujajo mast    in tuđi pri nas se tresejo pred pretečo iz-gubo tišti, ki so gomilili blago v nadi na najboljše čaše.    Sedaj  treba še strogo izvesti popis  zalog  in doživelo  se   bo Čudcže. Organizirano  oderušivo  v  žitu in moki že tuđi popušča svoje izgubljene postojanke.    Amerikanska  moka in koruza, kojo je pametna vlađna akcija povedla k nam, je zlomila ošabne cene domaćega produkta.    Položaj je danes tak, da ođnehavajo cene domače moke v toliki meri, da se  skoro ne bo več izplacalo uvažati tujo moko. Naenkrat je sedaj blaga dosti in alarmantne vesti o slabi letini so utihnilc. Z drugimi be-sedami: Pamet zmasuje tuđi pri naših producentih in posredovalcili, ker vidi-:o tuje blago in ker čitajo,    da    se je Vrcdnost našega denarja zvišala na hitro za več nego polovico. Tuje konku-renec je bilo treba, da se je zrušila do-niaca pretirana draginja!  Smo sroprav na pričetku in akcija proti draginji se mora  smotreno    nadaljevati    za    vse stroke. Krompir. lani po 4 do 5 K. se letos drži pri nas na smešni ceni 7 K. In vendar je bila krona lani v Švici ob tem času za polovico nižja nego letos. To so 1c glavni predmeti. Treba bo za-sledovatl Jraginjo v vse, tuđi one stroke, koje se rado  pozabljajo. Nečuveno so na primer visoke cene opeke,    neutemeljene so. cene za les, kurivo. us-nje itd.
Valutna akcija gosp. Plavšiča ima svoje lepe uspehe. Preudarno je zasnovana. Prodrla bo tem bolj. Če jo podpi-ramo vsi, ki smo državljani dobre volje. Naša domovina ima velikanske resurse in vse pogoje, da se gospodarsko in valutarno uveljavi in uredi. V teh odločilnih časih je na celem narodu, da podpira vladno akcijo. Stediti moramo, kjer se štediti da. Oribajmo se vsi nepotrebnih izdatkov. Denar mora dobiti zopet svoje spoštovanje. Ljubezen do dela se mora vrniti, pretirani zahtevki morajo nehati. Ljudje merajo dobiti zavest, da se izplača delati, zaslužiti ter hraniti. Bodimo discipliniram vsi in raženimo s trdo roko tište, ki v teh usodnih časih mislijo le na svojo lastno korist ter zahtevajo privilegov na škodo celega gospodarstva.
KONGRES DOBROVOLJCEV V ZAGREBU
— Zagreb, 16. oktobra. (Izv.) VčeraJ popoldne je bil v dvorani hotela »RoyaU otvori en kongres dcbrovoljcev, katerega so se udeležili odposlanci iz Ljubljane, Novega Suda in Sarajeva. Poleg drugih poročil o položaju dobrovljcev je dobrovoljec Ll-povščak poročal o akciji glede ustanovu \e Dobrovoljačke banke. Skupščina je vzela poročilo na znanje. Na skupŠČini se je dalle razpravlialo vpra?anje o samostoj-ni politični akciji. Definitivni zaključki nišo bili storjeni. V glavnem se je skupščina bavila o prosvetneia vprašanju. Dobrovoljci polasajo naivečjo važnost na to, da se prione v državi »motrena prosvetna akcija. O tem vpraSanju je poročal tuđi delegat ljubljanskih dobrovoljcev, Orel. Skupščina )e dalje razmotrivala socijalne probleme, ki zadevaio v prvi vrsti drbrovoljske organizacije. V sprejetih resolucijah so bile dane nadnljne smernice dobrovoljski organizaciji.
pravcato damo! Vsak izobraženec bo pre-neha obnašati se kakor norec, četudi Je bilt misleč, da je le med intimnimi prijatelji, pravkar norćavo veseljaški. Temu prizoru je manjkalo vse kulture. Prevodu se tuđi 'slabo podaja večkratna beseda »hudič«. Je prekraniska. *Vragc bi bilo primerneje. Al-kvist bi moral v zadnjem prizoru robotsko 'dvojico izpustiti v svet pri drugih vratih, Jie pa skozi ravno ona, ki vodijo v anatomsko dvorano. Da režija tega ni zapazila.
Roboti so bili dobri.    Nckaterim so se zgcH  po  vnanjosti   premalo  človeški,  zlasti jnoROČnc rame in kratki vrat.      Meni pa se dozdeva, da i ih ravno ta razlika vnan'e ze-lo karakterizira kot nekaj  čudnega. Govorili so kakor strčrji, brez povdarka, v večno ^enakern glasu. To je bilo dobro. Tuđi prazna •v daljavo zroča lica so bila učinkovita. Po-'sebej bodi omenjena robotka Sulla (M. Da-|nilova)   in   cesarjev  izvrstni  robot  Rndius. Bil je gTOzen ko je stal sredi sobe, soČutno Inazovarjan po se. Heleni, on pa trd kakor lutka, z mrtvim licem In sprepim pogledom v praznoto. Le prsti se mu v besrtem crtu zoner vse človeško neprestano divjc israjo se krCMo, kakor   bi hotela roka    rekaj zadaviti. Činiš, da se porama v tem bitju — ne-bitiu nekaj sroznesa. Podlistck je postal ze-lo  dolg,  vidim.  Pa   k*i  hoČemo,  kn  ie  na našem odru vedno toliko stvari, ki Človeka neprretno zbodeio in bi se jim brez vsake-ga vinarla stroškov dalo izogniti, samo če bi Igre že srhne!e pripravliali. Včasfh zače-njam skoro obim^vati, bodo li pri nas kdaj resorna bolje igraii, nego so pred 20 ali 30
PĐiiflcne uesti.
= Sodba o demokratskem kongresu. Beogradska »Epoha« izreka interesantno sodbo o zadnjem demokratsktm kongresu v Beogradu. Izvaja med drugim:   »Pribičeviču se ni posrećilo    odstraniti Davidoviča. Davidovič je ostal šef stranke. Ako bi bilo pri naših stran-kaiskih generalih le kolićkaj    politične in osebne časti, bi moral Pribičevič iz-vajati skrajne konsekvence za  to, ker ni bil od njega že odstavljen šef ne samo odstavljen, marveč ie ostal ćelo na svojem mestu. Pri tem niti ne govorimo o diamentralni razliki med    resolucijo, ki jo je Pribičevič pripravil, in ono, ki je bila sprejeta na zboru. Sodeč po teh okolnostih  in  činjeničan  lahko   odkrito raglašamo, da je dobil Davidovič za na-daljno delovanje v svoji smeri popolno-ma svobodne roke, ker se glavni pogoji brvatskega bloka lahko    rzpolnijo  tuđi brez revizije ustave z zakonsklmi    reforma ml, med katere spada tudl upravna razdetUev države • . . Ako si predočimo vse to, ni dvomiti, da je izvoje-val Davidovič popolno zmago, Pribičevič pa je totalno skrahirah« Clankar zaključuje svoje izvajanie z ugotovitvijo. da je izravnanje nesuglasij v demokratski stranki samo navidezr.o in da bo v kratkem  znova  izbruhnila  kriza,    »češ da bo Svetozar Pribičevič razbil stranko, čim se pokaže, da je Davidovičeva politika uspešna.«
= Razmerje med radikalno In demokratsko stranko. O razmer.u med radikalci in demokrati razpravlja beogradski »Novi List« in izvaja: Treba je podcrtati jeke značilne posebnosti v radikalno - demokratskih odnoša'ih in o delovanju teh strank. Tako radikalcl kakor demokrati se ponašajo z vidov-dansko ustavo in jo smatralo za nekaj nedotakljivcga. Tako vsaj govore. Eni in drugi pa vedo ali bi vsaj morali ve-deti, da se ta ustava mora držati samo, ako so složni med seboj in ako jo čim najpreje pametno preurede. Toda na eni, kakor na drugi strani obstojajo struje, ki so nasprotne tej slogi. a neke struje so ćelo za revizijo ustave. V ta-kih razmerah ni Čudno, ako se pojav-ljajo krize v vladi, ki preprečujejo de-lo in obremenjujejo z odgovornostjo cbe stranki. Odnošaji med radikalci in demokrati so podobni srbsko-bolgar-skim odnešajem v balkanski vojni. Neiskrenost in nelojalnost v sodclovanju v državnih poslih bo plačala ena in druga stranka. Katera bo dražje plačala to neodkritosrčnost. sedaj še ni mogoče povedati.« Pripominjamo, da stoji »Novi List« zelo blizu demokratski strankL
= Teror Italijanov    v rretji conl.
Italijanska oblast šikanira za slovo Ju-goslovene v tretji coni na nezaslišan način. Z Reke poročajo, da :'e pred par dnevi vstavila »Primorske Novine« za j tri dni, ker so pravično ožigosale nasilnost reskih fašistov, ki imajo na svoji kosmati vesti že polno zločinov, izvršenih nad našim narodom. Na Sušaku in na Reki so viseli lepaki, ki so prepovedovali prodajo in nakup iiovin, ki pišejo proti dobrim odnošaiem med cbema državama. Ker so bili ti lepaki samo italijanski, jih je nekdo čez noč prelepil z napisom: »Ne razurnemo.« Zaradi tega je italijanska oblast zadiv-jala in izvršila polno aretacij. Vendar pa se ji ne posreči, da bi naše ljudi preplašila. Vsi pa težko pričakujejo dneva, ko se otresejo tuje sodrge.
= Hindenburg kandidira na mesto državnega prezldenta. Iz Berlina poro-čajo, da se je nemško-nacijonalna ljudska stranka obrnila do Hindenburga z vprašanjem, ali bi sprejel kandidaturo za mesto državnega prezidenta. Hindenburg je odgovoril, da jo sprejme. Koalicijske stranke nameravajo znova kandidirati dosedanjega prezidenta Hberta. Tako sta doslej naznanjeni dve kandidaturi. Nemški nacijonalci sicer ne računajo z zmago Hindenburga, mislijo pa, da se združijo na njegovo ime številni meščanski glasovi. Za sedaj se imenuje 3. december za volilni dan, toda mogoče je tuđi, da se izvrši ta vo-litev poleti 1923, kakor državnozborske volitve.
= Sovjteti In Kemallsti. Iz Moskve poročajo, da je bila sklenjena te dni v Berlinu nova vojna konvencija med sovjetsko Rusijo in kemalisti.
= Sodišča, ki obsojaio kmete. Iz Rige poročajo, da je organizirano v sovjetski Rusiji 954 tribunalov, ki naj razpravljajo slučaje neplačila natural-nega davka. Tem sodiščem je predpi-sano obsojati kmete, ki ne plačajo dav-ka» na 2 leti zapora. Obsoieni, ki mu poleg tega eaplenijo vse premoženje, rima pravice pritožbe.
=: Severno Slrljo dobi KemaL Kakor poroča dopisnik »Daily News« Iz Bejruta, da smatrajo dobro informirani krogi, da odstopi Francija v kratkem času večji del Sirije kemalistom. Baje Fiartcija nima dovoli vojaških sil, da vzdržt red v ćeli Siriji. Kemalisti so pripravljeni odstopiti Franciji petrolejne vrelec v Mosuli in nadzor nad severno Žtlc^inco Sirije.
posvrrovANjc intercsentov o
DEVIZNIM NAREDBA rt
Na poziv Zveze trgovskih gremijev ip zadrug so se v soboto ob 6. zvečer zbrali  Številni  interesenti iz   trgovskih, ir.dustrijalnih in obrtnih krogov v sejni d\ orani mestnega magistrata v Ljubljani, da se posvetujejo o novih deviznih naredbah ter dobe potrebna  pojasnila. Zborovanje je vodil načelnik Zveze tr-govskih gremijev g.  Ivan Jelačin    ml., ki je podal poročilo o konferenci g. D. Plavšiča z zastopniki gospodarskih or-ganizactj dne  2. oktobra pri    trgovski zbornici in o intencijah njegove akcije za izboljšanje naše valute. Mn< gobroini udeležencl zborovanja so dobili od na-vzočih  Članov   deviznega  odbora    pojasnila  na svoja vprašanja. Na prošnjo j predsednika je zbornični    tajnik dr. V. I Murnik podal podrobno poročilo o se-danjih  prehodnih    deviznih     odredbah. NereŠeno je še vprašanje, kaj bo z na-ročili,  ki  so  jih  trgovci    izvršili  po  2. septembru.  Nejasna   brzojavna  odredba se je napačno tolmačila,  češ, četudi ne dobimo  do  nadaljnje   odredbe   dovolje-nja  za  nakup  deviz,    vendar    smemo u a r o č a t i  blago,  devize    pa  dobimo potem   po   novem  pravilniku.   Saj   brez poznanja  intencij generalnega  inspakto-iata ni bilo  možno  misliti,  da hoče  za daljši čas (sedaj že za poldrugi mesec) preprečiti   sploh   vsa   naroČila   trgovine v inozemstvu. Sklenilo se je, obrniti se na generalni inspektorat, da nai se rok, v katerem se je še smelo naročati in za kar je še moči    dobiti za sedaj    vsaj odobrenja za uvoz brez pravice naku-pa   devize,  podališa  do  4.  oktobra,  ko se je po konferenci dne 2. oktobra z g. Plavšičem sele zaznalo za to, da je nejasno brzojavno odredbo    razumeti tako,  da po drugem septembru do    na-daliniih odredb trgovcem ni smeti naročati v inozemstvu ničesar. Na opom-bo enega zborovalca, češ da se neka-terim strankam prošnje  rešujejo    prei kakor drugim, se je pojasnilo,    da   se prošnje rešujejo po vrsti, da pa se pri ogromnem številu prošenj    in vclikem navalu strank lahko zgodi, da se kakšna prošnja zameša in priđe ali prej ali tuđi poznej do rešitve.    Tuđi se    strankam izven Ljubljane, ki priđe jo od daleč in imajo  velike   stroške,    prošnje,    če  le mogoče, režijo še isti dan. •   •   •
— 2 Znižartje tar'Je ra prevoz žl-valske krme.   Ministrstvo Poljoprivrede i Voda v Beogradu sporoča suh br. 2S.147, IV, z dne 4. oktobra t. 1., da je prometni    minister    pod    K.    JVL    Br. 30.163, 22. g.,  ćovolil olajšave  za prevoz tritisoČ vagonov živalske krme za pasivne kraie, in to tako-le: 1. Za seno in slamo se bodo računale vozarine po tarifnem razredu »C« za 5000 kg;    po specijalni tarifi br. »3« za 10.000 kg. — 2  2b zrnato hrano in mlinske proizvode (moka, otrobi itd.) računala    se bo tarifa, ki je bila v veliavi 30. junija t. 1. (popust 33 odstotkov).    Znižane  tarife veljajo pod sledečimi pogoji: 1. Tovor-ni list mora biti adresiran na    naslov Kmetijske  družbe,  kinetičkih    podniž-nic,  zveze kmetijskih  zadrug  ali obči-re. 2. Tovornemu listu se mora priložiti uverenje, izdano od strani Ministarstva Poljoprivredbe i Voda   (Odclienje za stočarstvo), v katerem bo označeno, da je pnšiljatev namenjena za preskr- j bo  revnih  krajev.  Uverenje  mora   biti žifcosano in numerirano od strani Mini starstva    Saobračaia.     Duplikat    toga uverenja istotako žigo'-nn in numeriran od Ministarstva Saobračaia. mora pre-jemnik pred prejen-r-: robe predati že- i lezniški postaji. Ako unikat tega uvere- , nja ni priložen tovomemu listu, ali ako ; se pri  izdavanju pošiljke    ne    predloži duplikata, računala se bo popolna voza- i rina. Krma se more nakupovati in iz- j važati  iz  Vojvodine,  Srema.    Vzhodne j Slavonije   in   Podunavja.   Za  Slovenijo j je odobreno,    da se lahko    uvozi 1000 j vagonov    živinske    krme.     Kmetiiska j družba,  kmetijske    podružnice,     zveze j kmetskih zadrug in občlne. ki reflekti- j rajo na te znižane tarife, naj takoj pri- I javijo število vagonov krme. ki iih na- j meravajo iz zgorai naštetih krajev uvo- j ziti,  na naslov:    Pokrajinska    uprava, ! oddelek   za    kmetijstvo,    v    Ljubliani (MarjaniSče), da se zamore pravoča^no naročiti zadostno  Stevilo uverenj. Pri- ■ jave  naj  vsebujejo:    natančen    naslov j društva ali obČine, vrsta krme (seno ali I slama) in Število vagonov.    O izdanih j uverenjih vodila se bo stroga evidenca. i
—t Valutno TpraSanJe. Spfsal dr. Jnro Jm, ođvctnik v Mariboru. Maribor 1922. Samozaložba. Tlsk Mariborske tiskamo. Ceni 16 D. O bruširl le spregovorimo.
— f Nabava Irromplria. Tnva!!dski od-sek za  socijalno politiko  želi  nabaviti  ra podrefene    invalidske    zavode    3    vagone krompirja. Reflektira se le  na  prvovrstno blago, kl bo tako] za dobaviti. Dotične za-peCatcnc  ponudbe    (koikovane)  z  označbo kakovostf In cen  Ooko Ljubljana, Ceile  til pa Trnič) naj se    pcSJjelo    do 26.    oktobra  ; 1922 invalldskemu  odseku V Ljubljani, St i PtUrik* srojašnica,                                      *
Onevne vastsa
V Ltabtjani. dne
—  Stranke In ljubljanske občin-sko   voiitve,   Nedeljski  »Naprej«   je priobČil članek  »Kaj  je  s predvolit-vami«.  V članku pravi,  da  je  ljubljanska  krajevna  organizacija  socl-jalistične   stranke  Jugoslavije   skle-niia, da bo sestavila skupno listo z drugimi  opozicijonalnimi   strankaml le takrat, če bodo te pripravljene iz-\esti predvolitve, na podlaci katerih bo pravično razdeljeno število man-datov,   kl   naj  pripadejo posamnim strankam. Ta sklep utemeljuje »Na-prej«  s  tem, da uči marksizcTn, da socijalistična stranka ne sme pri no-benih  volitvah napraviti  kompromisa, ternveč ima dolžnost nastopiti sa-mostojno, da se v boju uveljavi ter v boju spozna svoje prijatelje. Kon!-no povdarja   >:Naprej«  vnnvič:    »Da ne srremo v kompromis,    je    sklcnil odl)or krajevne organizacije, potrdil pa  je  ta sklep  tuđi  pokrajinski  odbor.   To je sedaj pravomočen sklep. katerer-*  nihče ne  ovrže.«  —  Iz  te Izjave je sklepati, da oktavi Rernn-tova   skupi'ia   soci.fnli^tične  stranke pri  volitvah   v   ohčinski  svet svr.jc knndidate. Ka i bo storila drusra skupina   pod    vodstvom    dr.   Peričn    in Kocmnria, je ?e necrotovo. Klerikal-c! razširjajo vesti, da so se s to skupino že sporazume!!  in da nastopijo ž njo skupno, vendar pa tem vc^'cn ni  mnoiro  verjetf.  to  tem  mani.  ker je rnnnn,   ćn. se bije ^e v klerikalni str?nkt sami oštra borba ra premoč med  dvema   strujama.   Samostojna kmetska strnnka to pot ne nnstopi s svoiimi kandidati in bo najbrže dala svoiim volilcem ponnlno svohodo, da pi^s'M'elo 7a eno rV Aruro izmed naprednih   kardrdatskir!   li^t.
—  Pn1073f v osrednji dentAtcr^t-rt<\ ^frrnki. Tz Fteocrrada nam je do-šta i*-]t f^nimiva ve^t: >cknnina, ki ^e rbira okro?r Linbe Oavidovlća. je irnela v petek sestanrk. na katerem «e fe izerpno razpravlfalo o situaciji, kl ie nnstala po zadnjem demokrat-$kem   konjrresu   in   zboj?   resolucij, snrejetih   na tem kongresu.   Na tej konferenci «e le i^otovilo, da demokratski klnh   ?n  davni   odbor nlsta o>5odila akcije Davićovićeve skupine in da so danes   svobodne roke Ljubi Pavidovlću, da nadaljuje započeto delo v začrtanem pravcu. Skupina demokratskih disidentov okrog »Nedeljskega   Glasnika«   je   takisto mnenja, da ima Davidovićeva struja možnost, da lahko nadaljuje započeta pokajanja. Zato bodo osebe okrog »Nedeljskesa Glasnika« tuđi v bodo-Če služile kot zveza med Beogradom in Zagrebom in se bodo trudili,   da dovedo Davidovičevo akcijo do zadovolji vesra   rezultata.   Splošno   se sodi, da Davidović ne ostane na pol pota. Računa se s tem, da že te dni odpotujeta dva delegata Davidoviće-ve struje v Zagreb v svrho nadalje-vanja pograjanj s hrvatskim blokom.«
—  Okrnjena samouprava.   Opo-zarjamo vsa slovenska    županstva, naše politike in ministre, sploh vso slovensko javnost    na naš današnji članek zgornjega naslova.    Članek, ki je potckel iz peresa jako ugledne-ga upravnetra znanstvenika in prak-tika, je Izredne   važnosti    in   mora tvoriti   podlago   za  primerno   akcijo v Tcosradu. Ta akcija paČ ne more ln ne sme izostati, ako se sploh še zavedarno svojih pravic.
—  Protest proti fašistovsk!   Invaziji. Dalmatinski akademiki, kl so doma iz 3. cone, so poslali ministrskemu svetu ta-le  brzojavni protest:  Na vijesti o okupaciji  Tlf.  cone   i  Sušaka  sa   strane tal. fašista, dalmatinski akademičari HI. cone  u Ljubljani  odlučno  prosvjedujemo proti povredi našog  teritorija,    te ujedno  osuđujemo  sav  dosadanji    nemar i indolencu Narodne Vlade, koja iz stranačkih interesa ostavlja ovo pitanje nerješeno. Zato kao najbolji tumači volje naroda, pred fašističkim prevratom u Italiji, zahtijevamo bezdvolačnu okupaciju našeg neispražnjenog    teritorija sa strane naših regularnih četa.
—  Škof dr. JegfiČ In podpore akademikom. Pišejo nam: Ljubljanski škof je izdal zadnje dni na kmetsko liustvo poziv, da naj prispeva v naturaliiah in eventualno tuđi v denarju za akađ. menzo,    ki jo otvori v kratkem klerikalno dijaSko podporno društvo za klerikalne, ali kakor se sami zovejo, katoliške vi-sekošolce ljubljanske univerze.   V tem proglasu je  med drugim  napisano,  da država    noče več podpJrati katoličkih vIsoKošolcev,    Konstatiramo, da je to neresnica in priporočamo gospodu ško-fu, da se informira v tem oziru pri pro-svetnemu rr.mistrstvu, kjer bo izvcdtl, da se ne dela pri podporah nobene razlike  med naprednim  in klerikalnim  di-jaštvom.  Vse duhovništvo je mobilizirano, device Marijinih kongregacij ho-dijo od hiše do hiše in agitirajo med kmetskim ljudstvom za grispevke kat.
16. oktobra 1922.
dij. podpor. društvu. Zadnjo nedcljo so vneti dušni pastirji navduševali s priž-nic svoje ovčice za to akcijo. Da so se pri tem posluživali različnih laži. se ni prav nič čuiditi. Tako so v čisto klerikalnih župnijali pravili vernikom. da država noče več podpirati katoliškili akademikov, temveč je nakazala podpore le svobodomiselnhn akademikom, v župnijah pa, kjer prevladuje napredni živelj, pa so farbali z .pet ljudi, da je država sploh odtegnila vsako podpo-ro visokošolski omalJiiu. Za danes naj zadostuje le teh par vrstic, v kratkera spregovorimo kaj več o tei zaJcvi in posebe še o delovanju klorikalnili akademikov o »Podpor. društvu jugoslov. akademikove v Ljubljani — Akademi-
ki.
—  Kralj  položil  venec na   grob  Vlaha Bukovca. Prctckli teden se ie mudil v Dubrovnika    načelnik    umetni^keza    odeljcnji mlnistrstva prnsvete  K.  Branislav Nušič ia položil  na  jrrrb  pekojne^a  Vlaha  Bukovca dva venca. Encra v imenu Njes. Vcl. kralja in  druKesa  v Imenu umetniškega odcljenja ministrstva prosvete.
—  Poroci! se Je g.  Ivan    Rus ml.    slo veletržea  g. Ivana Ru*a v LaŠkem potoka, z gospodično Metico Koy!evo iz   Imvnika, lJiio srj>o!
—  UpnkojHev. »Epoha« Javlja   Upokojen  je   Andrci   Druškovič,   in5pcivTur   I. razreda v ministrstvu za socijalno polUiko.
—  Smrtna kosa. Umri je v Ljubljani, na Sv.   Petra   cesti   50,   dimnikarskl   mojs'er   !a posestnik c Ivin V r h o v e c, star    62 Icr. Bil je  zve<;t ln zaveden narodnhk. Pogreb bo v pencdel;ek rb 4. vt\ pcp. BrdI mu bb-g smomln!  — Po  kratki bolesni ie  umri  g. Oton   Balcer,  ravn.   feške   industriialne banke v L]ub!iar.i. Pokojnik rodom Ceh, je živci   že  desetletja  v    STovenH,    službujoč pri Ljubljanski kreditni bar.kf, pri Združenih plvovarnah 2a1ec-Ln§k! trs In se |e kot do^ ber Slovan popolnoma užlvcl v na5e  raz-mere. Bil ]e liubeznMv mož,    kl je    vžlval splošne  simpatije  in  imel  zato  tudl  mnogo pri'ateljev,    ki  ga  bodo    težko    pogrcŠaU. Blas: mu ?pnrrin!
—Prenos zeracljsklh ostankov Vapo-tana ModerČlna In vcIIJastcn pogreb na Sušaku. Zadnje dni so bili na 5uSnku preneseni zadnji zemeljski osta"kt kapr'ana Ev^cna ModerCina. ki je letrs padel v boju proti bolgarskim komitom. Moderan J2 ta-koj v začetku vejne stopil v srbsko arma-do. bil Imenovrn za podporočnika ter Je so-deloval v vseh bitknh In Juna?kcm rnniku skozi Albanijo leta 1915. Po prevratu Je bil Imenovan kapetanom na bolgarsko-srbski granici, kler le naSel smrt- VčeraJ se je cb ojrromni udclefbi Ijudst\'a in javnih 1n-stituclj vršil veličasten potrreb na Si^aku. Narcd le izkazal s tem zadnlo čast junaku, kl Je padcl za svobodo domovine.
—  Jubilej dela. G. Rnjko  S i t a r, po-slovodja tvrdke Ivan Jax in sin.    Gospod-svetska cesta 8t. 6, Je slavil 15. t. m. trlde-setletnico   svojega   službovanja  pri   Imenovani tvTdki.
—  Popravek. V Inseratu  »?{ov.  Naroda«  št. 231  in 234 K'ede divjačine se mora tvrdka pravilno glasiti Kmet&LubŠlna Ljubljana 7 in ne Kr.nst 6c LubSIna.
—  Mestna Uudska kopel je    od   danes naprej  zopet    odprta.    Enkratna    uporaba kadne kopell se ie    določila na 4   dlnarje. prsna pa na 2 dinarja.
—   Predavanje   o   ljubljanskom   muz .'Ju v Beogradu. V petek 13. t. m. Je v Bi?oxra-du imel predavanje o pomenu arheolofckc-n-i muzeja v Ljubljani dr. Josip Mnntnarl. Predavanje se je vrSIlo v dvorani IT. drž. U-n* nazije. Dr. Mantuani je govoril slovenski.
—  Umri vsled veselja in vs!ed alko'io-la? Ruski besunec Lovrctlie Ivanov v Ša-bacu je te dni debil od svoje žene, o katerl je mislil, da  ie 2e umrla, pismo, v katerem mu Je sporočlla, da so ona in otroci zdravi. Ivanov je ves  vzradoščen  šcl  v  kavarno in Jel v svojem veselem razpoloženju    piri žganje. Pil je tako dolgo, da je padcl pod mizo. Kmalu nato je umri. Zdravnik, ki je bil  poklicani je  mogel    konstatirati    samo smrt
—  Iz Oclokrajlne nam poročajo:  Vinograd! so letos uspeli, da že nek ij    let    ne tako. Samo vreme nam je nagajalo pri tr-Katvi. Kdor je vjcl za trgatev lep din, bo imel  izvrstno kapljico. Ker  le letošnii vinski  pridclck  tako bo^at.  je  bil  marsikateri vlnojrradnlk v zadregi, kam pa bo spravil. ker je v sodih    §e    precej    stare^a    vina. MoSt Je po 15 K, pa tuđi pod to ceno. Vse tako kace, da bo cena vinu padla ln to tem bolj, ker je vse premalo povprrSevanja po njem.  Gorenicl  In  Ljubljaninni  hodi'o  dan-danes  ra;5!  po  Štajerska  vina,  ki  nišo  n!5 drn?j?.. a splo5no bolj pltna.    —    Radičeve apostole in republikance je vzela slana, če-sar je pravi Ju-roslovan v dnu srca vesel!
—   Nesreče    In    nezgode.    Hlapcc Miha Kraljič je peljal visoko s senom naložcn voz,    ki  se je  na ovinku  pri artilerijski vojašnici prevrnil    in poko-pal hlapca pod seboj. Pri padcu je bil Kraliič  težko  poškodovan  in  je  moral v bolniSnico. — Josipu Lužavcu,    de-lavcu v strojnih tovarnah in livainah. je
odletcl kos železa s tako silo v slavo, da je obležal. Prepcljali so Ka v bolniSnico. — Pri prckladanju Modf»v je padcl delavcu Josipu Sclanu tcžaK hlotl na nogo in mu jo zlomil. — Tesari pomoćnik Franc Aličan, zaposlen pri tesarskem mojstru Zakotniku, je pri popravljanju fmake na Vodnik-.ivcm trgu padel z nje. Tc^ko poškodovane-ga so prepcljali v bolniSnico.
— Neprevidnost z orožlem. Fantje po vlnogradih imajo navado, da stražijo po-noči yedno z orožjera in pri taJOh prllikab
voz tritisoČ vagonov živalske krme za
način. Z Reke poročajo, da ie pred par    pasivne kraie, in to tako-le: 1. Za seno dnevi vstavila »Primorske Novine« za j !o siamo se bodo računale vozarine po
ait'v. 236
»M.O V r \sm    N A k « H u   dnr   i7. o!r'Ot.ra   i^Sz
Stran 3.
vcđno streljajo za kratek čas. V Sodrcžu na štajerskem je tuđi stražila večla skupina fantov s puSkami. Eden lzmed fantov je vzel v roke puSko In, mlsleč da je prazna. je namerll na Simona Margiča. Marglč se je zgrudil smrtno zadet na tla in je bil takoi mrtev.
— Odličen poset V Ljubljano )o prispel 2. Miguel Mihanovlč, naš generalni konzul v Argentiniji, iasirik največjega parobrodnega podietja v Južni Ameriki. G. Mihanovći, rodom Dalmatiner je širom Jugoslavije znan kot eden najidealnejših in najpožrtvo-valnejših jugoslovenskih rodoljubov. Med svetovno vojno ie podpiral skupno s svojimi rojaki, ki žive v Južni Anie-riki, revolucionarni pokret, bil je v svezi z Jugoslo venskim odborom in skr-bel, da je ta odbor vedno imel na raz-polago zadostna denarna sredstva. V tem pogledu so njegove zasluge neprc-cenljive. G. MihanoviĆa. ki je ostal zvest sin svoje domovine, dasi mu je v tujini uspelo si pridobiti ugled In bogastvo, pozdravljamo na naših tleh in želimo, da bi mu Ljubljana in slovensko ozem-ije ostalo v najlepšem spomiu.
—  Samomor.    V  Orubarjevem  prekop Je  skočila    najbrže  že  v  petek    popoldne služkinja    Alojzija   Zeleznikar  \z  Laverce. V soboto zjutraj se ie našla na obrežju njena   obleka,   v  kateii   se   je   nahajalo   pismo naslovljeno na njeno mater. Vrrok smrti na znan. Trupla do sedaj še nlso naSli.
—  Sumljivf potntk. Mariborska policija Je   aretirala   nekejra   mlađega   kavalirla   iz Hrvatske, ki se je hotel odpcljati v Avstri-jo. Izjavil je, da je brez sredstev. Policija pa je našla v njegovi postelji skritih 61.000 tron.
—  Drzen v!om ▼ ccrkey. Dne 2. oktobra je vlomil neznan tat v cerkev na Tabor-skem  pri  Zagorju  na  Hrvatskem.  VIomilec je odnesel  50.000 kron    vreden    kelih    !n monstranco.   Tatvlne   ie   sumljiv   iz   varaždinskih zaporov pobegll Alojzij MivŠek.
Meti vesfniR.
—   Vstrfnlce    za    koncert    pevskega zbora >Glasbene Matice«, k! se vrši danes, dne 16. t. m. v Unfonskl dvorani na kate-rem nastopi  z  nekateriml  točkami  tuđi  g. Julij Betetto, se dobijo v pisarnl    Glasbene Matice do 18. ure zvečer in pa od 19. dalje pr!  blagajni.   Občinstvo  opozarjamo,   da  je vstopnic Še dovolj na razpolago.
Kllltfflra.
REPERTOAR   NARODNEGA   GLEDA-LISCA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Ponedeljek, 16. oktobra: Romantične duše.
Red A.
Torek,  17. cirtobra: Zaprto. Sreda, 18. oktobra: Hlapci. Red B. Četrtek, 19. oktob.: Jack Straw. Red C. Petek, 20. oktobra: R. U. R. Red A. Sobota, 21. oktobra. Romantične duSe.
Red E. Nedelja, 22. oktobra, ob treb popoldne:
Jack Straw. Izven. Nedelja. 22. oktobra, ob osmih zvečer:
R. U. R. Izven.                                   i
Ponedeljek.  23.  oktobra:    Romantične
duše. Red D.
OPERA:
Torek,   17. oktobra:  Tajnost.  Izven.
Sreda, 18. oktobra: Večer dramatičnih ! plesov. Pleše Valerija Kratinova, ! profesorica na Dalorozajevem za- i vodu v Hallrau. Izven.                       \
Četrtek, 19. oktob.: Triptychon. Red D.
Petek, 20. oktobra: Zaprto.
Sobota, 21. oktobra. Tajnost. Red C.
Nedelja, 22. oktobra:  Lakme. Izven.
Ponedeljek,   23.   oktobra:   Zaprto.
—   cGledališkl 12st.» Prva Stevllka Gle-dališkega lista iziđe v torek. Prodajo lista je prevzela trafika  ga.  Sever,  Šelenburso-va ulica. List je okusno opremljen. Posam-na številka stane 3.50 Din. Prijatelji gleda-UšČa sezaite po njem!
—   Večer    dramatičnih    plesOT priredi Valerija  Kratinova    prof.    Dolerozeve Sole v Hellerau v sredo 18. oktobra t. I. v opernem  gleda!Išču.    Izvajan  bo    Derissv, Grieg, Chapin, Reger i dr. Nekaj novega za ljubljansko, umetnost  ljubečo    publiko    bo brezdvomno  ples  brez   glasbe.    Umctniški plakati k tej prireditvi so izdelall £K. Do-linar in Ant. Kregar. Slednji bo izvršil rudi Insceneriio. Oopozarjamo cenj. občinstvo da ne zamudi te Izredne prlreditve. Predpro-daia vstopnic pri gledaliSki blagajni.
Tiaristifea in Sport.
—     Kolesarska    dirka    za    prvenstvo
Ljubljane. Pri včerajšnjl kolesarski dirki xa prvenstvo Ljubljane na ljubljanski grad, Je odnesel prvo mesto pri kolesarjih černe, pri motociklih Hribar na Indianu. Natančnejše poročilo priobčimo Jutri.
Poizueđbe.
—   Potnl list je Izgubil  nek Prtmorec
na potl s Tržaške ceste po Bleiwelsovl cesti do kinemotografa Tivoli. Pošten najdt-tej naj potni list, kl je zanj ii&k hrez vsake vređnosti, Izroči upravi našega lista.
—  Zgubila ie revna Ženska večjo svoto đenaria od gostil. Beli Volk do ubožnice v Vodmatu.  Pošten najditelj naj jo odda    na uprav. »Slovenskega   Naroda«    ali   pa   v ubožnici.
—   Lovski pes, rujave   barve   zatekel se je v soboto ob 5. uri popoldne pred glavno pošlo. Izročiti ga ic proti nagradi   pri i pokr. oaiocsUUku«            •*-   '*'  "■'-L'"ri~             *
|   FLNANCNA POLITIKA CEŠKOSLO-
i                            VAŠKE.
j        — Praga,    14. okt. Finančni minl-ster dr. Rašin je izjavil zastopnikom li-stov glede  nekaterih vprašauj  svojega resora, da bo proračun    za    leto 1923 bkoraj  aktiveiu    Izguba  pri prometnih davkih   in   izdaji  premoga   bo   znašala z drugimi davčnimi izgubami prebližno 900 nitfijonov, ta vsota mora biti krita s prihranki. Uradniške plače bodo znl-rane Sele 1. aprila 1923., če nastopi gotova stabilizacija krone In cen. Glede valute bo vlada nadaljevala svoje dose-danje  postopanje.  »Mi  borno ščitill,  je dejal minister, svoj zlati zaklad in držali kuru krone tako, da valovanje ne bo veliko, kar pa nikakor ne zavisi od nas samih, temveč od svetovne Spekulacije. Temeljito valutno reformo je sedaj težko    izvršiti,    kajti brez zamene bankovcev v zlato, bi bila reforma že vnaprej obsojena na neuspeh. Cas za to nastopi, ko preneha inflacija v sose^J-iiih državah. Glavni pogoj za nadaljno deflacijo je znižanje cen za premog, ker ri mogoče trpeti, da se drže cene pre-rnogu na 20 do 23 kratni visini mirnesa časa. Vezano gospodarstvo mora  pre-nehati,    uvoz iz  inozemstva mora  biti prost, kar bo prisililo rudnike na dru-gačno kalkulacijo.
RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKEM KONČANA.
—  Praga, 16. okt. (Izv.) Kakor jav-ljajo iz Moravske Ostrave, je zbor za-
! upnikov rudarskih organlzacij v Lazlh sklenil, da prtčno rudarji z delom. Z 2/2 večino Je bila sprejeta resoluciia, s kateor rudarjl odobravajo 25 zniža-nie plač v nadi, da pripomorejo s to redukcijo k nizanju premogovnih cen in s tem k znižanju življenskih poUeb-ščin.
ODSTOP DODEKANEZA TURKOM
IN ITAL1JANSKA OKUPACIJA
DEDEAGACA?
—  London,   15. oktobra.  (Izv.) »Times«   pripovedujejo   iz diploma-tičnih kromov   o   možnosti pogajanj med Italijo In Turčijo glede odstopa Đodekaneza   Turčiji  Izvzernsi   otok Rodos in neki drugi mal otok, ki ima služiti Italiji za pomorsko bazo. List poroča dalje:
Ko so Turki izvedeli, da name-rava italijanska vlada odpovedati italijansko-grško pogodbo z dne 14. julija 1920., po kateri bi se imelo 11 manjših otokov Đodekaneza odsto-piti Grčiji po ratifikaciji sevreske pogodbe, ki iih priznava Italiji, so za-htevali od te povrnitev teli otokov. Iz Rima poročajo, da je italijarska vlada pripravljena izvzemši omenje-na dva otoka odstopiti druge v za-meno novela pripoznanja italijanske suverenosti nad tema dvema otoko-ma. ki sta za njo oosebnega stratc-i gične^ta !n cjospodarskesta pomeirn. i         »Dailv Telej3rraph« se boii novih
I gročenj s strani OrČije v shičaju. da ! bi   italijanske  čete   tekom   premin'a zasedle   pokrajino Dedeajrača,   pri-stanišče, ki služi Bolerom ob Ec:ej-skem morjn. dočfm bi Francozi za-sedif   pokrajino   Pedeatrač  vzhodno ; od   Marice.  Italifansko časopi.-je  iz-! kazale ob te] priliki ernrko simpatifo • za  Bol^arsko  in  raspravlja  o  moz-i nostf,   da bi   se   udeležila   mirovne konference.
KRVAVE      DEMONSTRACriE     V BERLINU. — BOJ MED KOMUNISTI IN  NACIJONALISTI  V  BERLINU.
— Berlin, 16. oktobra. (Izv.) Zveza nacijonalistov za svobodo in ! red je nameravala včeraj dopoldne prirediti veliko manifestacijo. — Za manifestacijski shod je bila stavljena edina točka: »Stiska Nem- ! čije«. Komunisti so z rdečimi zasta- i vami v velikem številu prišli pred zborovalni lokal ter so zborovanje preprečili. Nemški nacijonalisti opor-čeni radi tejra nastopa, so začeli napadati in prišlo Je do krvavih izgre-dov med obema strankama. Takoj na mestu je bilo okoli 50 oseb težko ranjenih. Krvavi spopadi so se nada-ljevali po drusrih uli>ah. Težkim ra-nam sta podlegli dve osebi. Sele pozno je pričela z intervencijo policija. Bilo je tuđi več straznikov težko ranjenih. Nemško nacijonalistični krogi so radi nastopa policije zelo razjarjeni in zahtevajo od vlade, da odstavi policijskegra ravnatelja, ki je bil pravočasno obveščen o akciji ko-munistov.
Borzna poročilsu
Krona v Curlha 2.1901.
—  Carlh, 16. okt. (Izv.) Današnja pred-borza: Zagreb 2.1901, Berlin 0.1825.  DunaJ 0.0073, Budimpešta 0.216, Prasa lg.2a Milan 22.85, Londou 32.98, Pariz 40.90. Ncwyork 5.40.
—   Zarrcb,   16.   okt.   (T*v.)   Zakliuček: Devize:   Curih   11.675,   11.775,  Pariz  4.755,  i 4.805,   London   277.—,   282.—,   Berlin   2.04,  j 2.34,     Dunal   8.375,   8.875,     Pra*a   213.50. 216.50.    Trst 2.70. 2.74,    dolar 62.50, 63.50, Budimpešta  2.43, 2.73, Valute: dolar 61.50, 62.50,  lira  2.66,  2.70,    Češka krona  209.50, 212.50, marka 2.20, —.—, sovereifcn 360.—* .
-470.—* irancosfcl irank 4.715, 4.765.      , ^    i
OŠTRA OBRAMBA LIOVD GEORGEA   PROTI   OCITANJU,   DA   JE HOTEL PROVZROCITI VOJNO V ORIJENTU.
— London, 15. oktob. (izv.) S splošno napetostjo se je pričakoval napovedani govor Lloyd Ueorgea v Manchestru. Govoril je eno uro in pol. Takoj uvodoma je začel z obrambo vlade proti oČitanju, da Je hotela izzvati vojno v OrierUu. Od-bijal je napade, tozadevno naperjene proti njemu in proti vladi in nagla-I šal, da so ti napadi bili neupravičeni, da pa so zelo obtežill situacijo. Ni-hče ne more na Angleškem resno misliti na to, da je vlada imela na-men izzvati vojno; v tem slučaju je zapustilo angleško javnost ono čuvstvo pravičnosti in ravnodušnosti, katero je dru^aČe tako odlikuje! Llt>yd George Je z naslasom ome-njal, da se mu Je posrečllo s svojo polkiko v bližnjem Orlentu zagoto-v\t\ irlr, ker je sledil edino mo^oči poti, kl se mu je nudila v doseeo tesra rezultata. Prizna! je, da imajo mnotre zasluge anorleškl ?n*;topniki v C?.rlcrradu, t. J. general Harrincton in sir PoumboJd, njegov politični svetovnlec. radi uvldevre^n rar^oja-n.in trenotnih razmer. Uspeh je pripisati tuđi potroežljivosti in mirno-sti lorda Curzona In odločihi, da se pr^ljejo angleške čete v nevtrrlno cono. Vse to je napravilo potrebne vtiske v Orientu in tako se je dosege 1 nameravani rezultat. Namen ansrleške vlade je bil trojen in sicer v prvi vrsti, da se zagotovl svcbcđa morskih ožb za trgovino vsem narodom: v drugi vrsti da se prepre-Či prehod vojne v Evropo; v tretji vrsti je bilo treba preprečitl ponovi-tev stra^nega klanja v Carigradu in v Trakiji, kakršno se je pojavilo v Mali Aziji tekom zadnjih šest ali sedem let. Znana je važnost morskih ožin, ali treba je imeti pred očml, ds Ie Balkan še vedno smodnišn!?a, kaleor Je bil za Evropo tekom zadnjih 5D let
Treba pomislit!, kal M se bilo la-hko zsodHo, čq bi bili Turki, opo-gumijeni vsled zmage in ker ne bi imeli proti sebi več armsde, ki bi jih
mogla ustavljati, prekoračili Bospor, okijplrsli Carigrad In prišli v Traki-jo. Nihče ne more misliti, da bi se vstaviii v vzhodni Trakiii ali ob iVla-rici. Gotovo je, da bi bili nadallevali svol tHumfalni pohod, na knterem bi bili lahko dosegli Solun. To so bili nevarni trenutki in ako bi ne bili An-gleži delovali hitro in ediočno ter povedali Turk^m, da se jlm ne dovo-ii prehod preko Bospora,    ne more
nihče reci, v kako težkem položaju bi se nahajali danes.
Treba se spomniti, da se obdoi-žuje Turke od 1. 1914. dalje, da so poklali nad poldrugi milijem Armen-cev in en milijon Urkov, ne da bi jih bili ti na kaksen način provocirali. Treba je bilo preprečiti turski vojski prehod v Evropo pod vtiskom zmage, treba je bilo dati časa entuzijazmu, da se je ohladil, predvsem pa je bilo treba dobiti jamstva v korist evropskih manjsin. Vse to se je doseglo po zaslugi angleške politike.
Lloyd George se je potem z bridkiini besedami obrnil proti sinu Gladstona, onega starega državnika, katerega politiki sledi neprestano Lloyd George, ker ga je izročil jav-nemu prokletstvu, češ da je hotel protežirati manjSine, predvsem Grke proti Turkom. Slične obtožbe iz drugih ust bi ne bile Lloyd Georgea prav nič razžalile, ali iz ust Glad-stonovega sina ie ne more pretrpeti.
Sporazum v MudanlH se je do-sezel, ker Je general Harringtcn po-vedal turškemu zastopniku, da ima An<jleška v Marmarskem morju šte-vilno in moćno mornarico, da ima na razpolago mnogo zrakoplovnih od-delkov in mu je sporočil tuđi števi-lo raznofožliive nrtiJcriJG In batslio-nov, nrlpravlienih stopiti na bojišje.
To so bil argumenti, ki so jih Turki dobro razurreli in govor generala Harringtona je izzval zazeljeni vtisk. Ako bi se ne bil držal Čanak, bi se Kemal paša ne bil pomišljaj zasesti tuđi Gallipoli in mirovni kon-ferenci bi se bil predstavil s polno posestjo vsega ozemlja, ki je naj-važnejše za ožine.
Lord Oeorge je govoril nato o notranii politiki in glede spreraembe v vladi je izfavi!, da r*!iče drugi si ne želi tako kakor on, zapustiti vlado. Dolgo časa je vztrajal in rad bi doživel to, dabi mogel v svobodi presojatl de Jovan je svojih naslednl-kov v vladi.
LIovd George nima strahu glede bodočnosti. Njegovo postopanje je precizno in jasno in on je pripravljen podpirati vse vlade, ki ne za-greše škode državi ne glede na to, ali so te vlade revolucijonarne ali reakcionarne.
Njegov govor je zelo vplival na ansrleško javnost in listi se obsezno pečajo z njegovimi izvajanji in jih živahno komentirajo, mnenja pa so, da Llovd George najbrže ne odstopi še tako kmalu.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Rekonstrukcija vlade,
— Beograd, 16. okt. (Izv. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 9. do 12. dopoldne. Najpreje je ministrski svet reseval tekoče posle, na kar je razmotrival notranjo parlamentarno politično situacijo in stališče sedanje vlade napram temu položaju. Minlstrski predsednik ^ašić je poročal da re-solncije radikalne stranke 5e nišo definitivne in da mora stranka, ka-
1 kor tiidi vlada zavzeti definitivno stališče napram resolucijam demokratske stranke.. Obširno je razprav-lial glede resoluclj demokratske stranke kakor tuđi glede resolucij zagreMega kongresa.
Ministrski predsednik Nikola Pašić je dalje poročal o svečanostih v Kumanovem in Pragi. Izjavil je da je z ozirom na te svečanosti potrebno, da se kriza v vladi sele prl-čne, cziroma odlomi po teh svečanostih. Izjavil pa je Jasno, da se vlada
nahaja v latentni krizi, da naj seda-nja vlada rešuje samo tekoče posle.
V političnih krogih smatraju izjava Pašićevo za važno.
REKONSTRUKCIJA OZ. DEMISIJA VLADE.
— Beograd,   16.  okt.  (Izv.)  O  s^-ji
rninistrskega sveta je bilo izdano kratko oficijelno poročilo, ki veli, da je vlada reševala tekoče zadeve in da je razmotrivala parlamentarno in notranio pt^Iitično situacijo, kakor tuJi stališče vlade napram nainovejšemu političnemu razvoju. Ministrski predsednik Pu^ič je zclo obširno poročal o situaciji ter iz-javil, da stališče radikalne stranke še ni definitivno opredeljeno niti naprain resolucijam demokratskoga zbora, niti rapram resolucijam zagrebškega kongresa. Kakor je zvedel vaš dopisnik, je ministrski preds^Jnik Pašič izjavil, da naj vsi ministri smatrajo, da se vlada nahaja v latentni krizi, in da naj ministri rešujejo samo tekoče posle.
SVEČANOSTI V KUMANOVEM IN PRAGI.
—  Eeograd,  16. oktobra.  (Tzv.) Predsedstvo   narodne   skupščine   jo pozvalo vse parlamentarne klube, da imenujcjo   imena   poslancev,   ki   se udele/.e prvič proslave   desetletnice bitke pri Kumanovem in dnrsrič velikih narodnih svečanosti v Pra^L
MOBILIZACIJA CETMKOV.
—  Beograd, 16. oktobra,   (fzv.) Z ozirom na zunanji politični položaj je odbor Narodne obrane sk!eri!, da se mobiliziralo vsl četnikl v Hrvatski,   Sremu,   Slavoniji   in   Sloveniji. Vlada Je bila   o tein   ukrepu obve-ščena.
VLADA IN SAMOSTOJNA KME-TIJSKA STRANKA.
—  Beograd, 16. okt. (Izv.) Glede    stališča   Samostojne   kmetijske stranke o notranji politični situaciji je dobil Vaš poročevalec to-le informacijo: Ministrski predsednik Nikola Pašić je v soboto dalj časa kon-feriral s poljedelskim ministrom Ivanom Pucljem o notranji politični situaciji. G. Pašić mu je pojasnil položaj in ga vprašal, kako stališče za-vzema Samostojna kmetijska stranka glede ustave. Ministcr Pucelj je izjavil v imenu svojega kluba, da je Samostojna kmetijska    stranka    za narodno in državno  edinstvo. Dalje je izjavil. da njegova stranka, kakor vedno deluje na to, da se ustava izvede tuđi v praksi. Samostojna kmetijska stranka je bila vedno za to, da se izvedejo praktično    vsa  določila ustave, če pa praksa izkaže, da so nekatera določila nemogoča, naj se takoj izvede revizija in to ne na škodo gospodarskih rnzmer. Samostojna kmetijska stranka je za to, da se tuđi takoj Izvedejo volitve. Pojasnil je ministrskemu    predsedniku    tuđi stališče napram srbskim zemljoradnikom. Dalje sta se obširno razero-varfala    o resolucffnh    zaorebškega kongresa in o stališču SKS naprarr tem resolucijam.
Glavni urednik* RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
fiegfea in*uH'rW&\ntk banka, podružnica v Lltifeljan^ naznanja žalostio vest,
da je njen ravnatelj, gospod
po kratki bolezni preminul.
Pogreb se bode vršil 18. oktobra ob 4. popoldan s Prul na glaTni kolodvor, ođkoder ga prepeljejo na Češko.
Y ilmbljanl, dne 16. oktrobra 1922.
Stran 4
tSI.OVPNSKl    NAROO«   dne  17. oktobra  1922.
stv. 2;iO.
Pozor!   Pozor!
Ktraanjam «m). đftmtvu v me-wiu in nt deielr, da radi poman j-fcftftja pvMlora •ddam kratkcm vse
originalne ploSče -
Mograflla« ■tfttivt). Stranke. fcatart ae m dala slikati v letih 100S 4« 1018 ▼ mojem »telile}«, opoaarja«. da vtaJt posameinlk, kdor a« tekom 14 dni iglari v ■ojam sJtflltji, Uhko dobi svojo •rif. teto«, plotto, proti mali •dikođaini. PolUfaa tuđi po poiM; atdoflttij« ta« fn prlmek <to Itto), m kataro ja bil naroč-mtk tvojtfrmo vknjižen.
fm. itihr „Viktor",
—   LJUBLJANA   — B*ath*vn«va ulloa   kt. 6.
hseriralte v
TlOP.Horodu!
Kočija
■konf jpopolBoora    nova,    se   ugodno {roda. Vprašati   pri   Alojjziju   Hotkov SoJtanberku.                                  8680
Salonska obleka
pop#inunra  nova, m  etao  proda.  Naslov pove uprava Slov. Naroda.     8772
KupljO   8G
mm polhove Kože.
Sosmdb«   pod ,Polh   8777" na   upravo lov. Naroda.                   _               8777
Jprelme se kuhcrlca
lakoj k desetim orebara. Rivno tam se
Ptftjme   slu&klnja za tsa   al«la. rectatavlti   a« ja ocebna    Naslov pove •prara Slov. Naroda.                       8766
Kdor me aprejme kot plsaratškd moč
46bk veJiko sobo v sredini mesta, prost Sfttod. Ponndbt pod .Pisama 8749" na vpravo Slov. Naroda.                        8749
proda se
ŽuaJM Stvatnl stroj, malo rabljen, crn povranik. Poizve se: Kolizejslo ul. It 1%                                            8755
Stanovanfe
In hrano
Bče AlJtjmBl tvjee pri boljši nemški todblni. Ponudbe pod .Tnjec 8771" na upravo Slov Naroda.                         8771
Ra pnfcj dtbro rtisijjna zlollliii
postelja M kopolna banja.
3bTs«1ov pova uprava Slov. Nar.        8778
proda se
tf*ofal auto FUt Torina 18 W* v naj-botjfem stanja, kakor tndi elektromotor * k. s. M0.380 kompletno nov, 1400 •brttrr, v dobrasn stanja. Naslov pove uprava St»v. Naroda.____________t768
Starine:
ojBafii^ aakratarje,   tabernakeljne,   garniture,   komoda itd. se kupujejo  po naj-vO|ik ae»ik. Ponudbe z navedbo cen in D*fcn£ai*i popisom na Julija pl. Hucb-I maffihofen-Silbernagl, Zagreb, Ilica 131 a. I
Enonedstropna hiša
i d stanovanjl na Selu, se proda. VpraSa v Vodmatskl ulici 4/a, Moste pri Ljubljani.                                     €627
Stavhia parcelo
10.000 kvadr. metrov v Celja z dvem* velikima nišama se ceno proda. K»rol Đreznik, Celje. Dolgo polje 1.        8678
Kmetllsko posestvo
32 oralov,   zidana   niša  z oreko  krlta. eosp. poilopje se proda   za 420.000 K 15 km od Kočevja.   —   Kaiol Đieznik. Celje. Dolgo polje 1.                       8514
Sobo
v sredini mesta pri boljši rodbini lileta dva gospoda. Ponudbe na upravo SI. Nirodi.                                              8751
Iščem
mesto hiSnlka, eventualno bi bil obtnem tuđi skladiSčnl delavec aH kočijaž v mestu ali blizu Ljubljane. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                        8723
Proda se enonadstropna titia
z večjim vrtom, pripravnim za kako pod-jetje. Naslov pove uprava SI. Nar.    8764
PrOuaJdlKd
tuđi nemJkejja jezika vešča, k! Ima vt-selje do   krvigovod-tva,   se spreme tu tvrdki M. BERDAJS, Maribor. Hrana in s anovanje v hisi.                              8767
IICeni?tiE!eno^h!Eco jtenovanje In hrana
pri boljši družini v b'ižini Kongresne*« trga zm dobo šolskega Jota. — Honndbe pod .Kongresni trg 8752" na upravo Slov. Nareda.                                     8752
(9. pili ilo
iz amerikanske pšenice po vio cu nudi no K 2010 za k£ na debelo, do iei prosta, kolodvor UuMjana, tvrdka JOS. ZIDAR. LJUBLJANA,   Dunajska c 31
Kot francosM korespoBfisat(M^)
za dopoldne in nadzntstvo in pomoč jveh srednješolce* dcklica 13 iet.'d*t?k II let? p' pMdne se išče gospod a'i [lama. Plači p^ dogovoru, eve? t. vsa 3skrba v h?*I. Znarve k'nv'rja nreJnoir, toda ne pogoj. — Ponudbe: Ljubljna, sortni rredal 79 .                              K6.
stanovanisKo bi
)b periferiji mesta. nova zjradba, 2 ladstropjt in mansarda se radi okolnosti :eno proda. Stanovanje parketirano in ;lektr. luč. Ponudbe na Luttenberger t   Weinert,   Graz,    Reitschulgjisse   14.
Vdik
nođeren, v najleplem d?lu mesta Ljub-jane, pripraven tuđi za pisarne ali nenjalnice, eventualno tuđi s firmo n opremo, se odda pn ti pol ni od-tkodnini. Ponur.be pod .Ugodna pH-lika* na anončno družbo. ALOMA C;OMPANY, Ljubljana. Kongresni trg St 3.                                                   8769
Odda se
msnlla prazna si i meblirana soba Ponudbe pod .Soba 1./874S* na upravo Slov. Naroda.                                    £748
JKeblovano sobo
v sredini mesta ilčeta lakonska. Plakata mesečno 500 Din. Ponudbe pol .Sredina 8746« na upravo Slov. Nar.    8746
Prostor
kl se t man iim strolkom predc'a v skladiSča, obrtno podjetje ali avtoga-raže, a stanovanjem, se up< dno orida. Naslov pove uprava Slov. Nar.        8710
Hiša
z delavnico napredaj. Pripravna za vs*ko o^rt. VseMtev iahko takoj. Poirve se pri ■   It»w6l6, Koseze pri Liub'jani
Slite soše in komno
kupu*e
Sever &  Eomp^
— L;uui}anav Wolfova nltca 12. —
1,000.090 E
se inventira v dobro ."o'e tehničko podjetje. Praktično sedelovanie pog j. Ponudbe pod .V. V. 1899/8735' ni upravo Slov. Naroda.                        87:5
v sredini mesta prazna sobi z e'ektrifno razsvet javo,   posebnim    vhoio n      pri »■»ravna za psarno,   m  d s ko ,ili Sir Ijo. Ponudbe z navedb > plačUa   pod   .Lepa sobri 8756' na upravo   Sloven.   Naroda.
ls?Ffl rn ffl2nn*J3!*in
l\iu \y \!f|!iss3siiilil Uiu au diuIIUfufljb
2—3   sob   s   kuhin'o    in     priil  linami.
Plača se Inhko rar let •"= nrc|. Ponudbe
'od .So'iden trgovec 8750* na  ur.ravo
S!ov.  Naroda.                                    '*750
s posebn m vhodom šče se takoj ali "ozneie obrrovod;^, snmec, 30 lf*t st-r, soldei, ki je r>> j"»n cem nabaviti dr-vs, no mogo'nosti v severnem delu mrsta, v bi* ni j::žn?)?a a!i drxa\ neen koio^era. Ponudbe rod .Hr>-skr:-a drv S7,"4-  rsa u^rnvo Slov. NarcJa.       S754
^^ ti £si? ? aJ %*? 4S *• sirf colu ^
i/ beljše hiic, ki ima ve??!ja ćt> trj«-y ne, se srrejme kot frraktJkantinja z ■'s'etrs'i me^ečno pLćo v try.vi#ii O BRAČKO, Ljubi:ana. Predstaviti ?e od 12 do 3. ure v*z* dan v -tarovan'1: .VrSič*, Ljubljana,  Gicdal ška   ulica   4
boljša stare;5a g s a ali go^nod'čna, vs;cni večiepa pcspodinj^lva, dobra SI-v Ija, ki bi bi'a ooora v trsro-. ini za-nos'eni jjosrodn-i p \rg irvr^tne kuharice i*t delvlc. Ponudbe z navedbo do-se>1an>gi dtlovnj^ in zahtev na .L:ii^-I ana, poštni predal 79".                   3761
Štavbsna pareds
v L'ublj^ni cb TržsSki čest:, lež čn myć cc to in Želczni ko i rojjo, ^e .clou<?"dv •^roda.        Ponu'b;   pod  .25. 00 m1" na upravo 5!ov. Nareda.                        $760
posolilo
250.000 din.
ali manj na dobre o'oresti !?č- pro*oko-Irana tvrdka na l<ra ši a I d IjSi ro< proti vlviijibi na prvo meso re retn'n, reprezentira očih m;nirr»a1no vrednost di narjev 800.000. Ponudbe na odvetnikn <lr. Vladoje GjurlS, Zagitb, Kukovič-v« utica 18.                                             8765
V  neiztnerni žalosti naznanjamo vsem   sorodnikom,   prijateljem  in znancem, da je naš srčnoljubljeni brat, stric in svtk, gospod
DUUnKARSU MOJSUR IN POSBSTNIK
dne 14. t. m. ob pol 3. popoldne po kratki mučni boležni v62. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pe»«4«]|«k   tao 1S. Oktobra 1922. ob 4. Btpolđso li htio lalostl, Sv. Potro oo-
OlO it« 50, na pokopaliiče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag   spominl
V  Ljubljani, dne U. oktobra 1922.
žalnfočl ostalL
Sukno
a pronenadne in športae  oblcke v bogati izbiri
Potnik
kl fa več let potoval ter je popolnnma veSC trgovskega pos'ovanja, bi lad pri vefjem podjetju dobit zastopst/o ali pa stalno zaposlenje. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                     8677
hl&a v Marl&tsrn
stara 15 iet, z devetimi stanovanji, v -redln^ mesta. se rro^a. Ptnudbe rod .Stara 15 Ut 8733' na   upr.   SI.   Nar.
JKlinar in žagsr
dobro irufjen v obeh strok^h,  I5če  službe za takoi ali po'neje.   Ponudbe pod ,/ane^ljiv   87(3* na   upravo   S'ovrr sk Naroda.                                               «703
Proda se
bukov gozd
v obscpu 200 oralov, ker bo rć r)0OO 4o 10 OO0 se^nev ć v. Vcč pove Jakob Su štar, posestnik v ^pitalicu pn K   miiiku.                                            8737
tiSikJijkii! luiiliiui!
Dam  lokale v Sp.   5i*Ki    rr!    kolod oru ^a e ak•• v mestu.   Ponud >e   pod   .Za-mcni 87i8"   na   up avo   SIjv.   Naroda. *\ti   ?3      ^ n       Sli-*' ~ \$\
srednie ^t^rosti, djbro izvedba ■?» wsi-kem h ft cm clrlu, v pot^oc go«podinj* k 2 osr flmn, S.nmo dol gole1 nn spr:č-va'a. Plača d bra. N^^lov pove u^rflvs Slov. Narodn.                                     84"9
za vino, moSt itd. rsz-roda. do'r^er \ra'» /?.\>->Z?., tvrd■■« J. AUGUiTlN, S/. Jcr-ne]a cc>ta 23!.                                  85 2
svečo ,Zr>ra*, rist !o E'da1, Ilirija, J--irnn n C pr.lin, s až io Sidol ter mast za usnjc pri poroda
Ljubijsr.a, !*r. J.ikoha trg 9.
z ffc!^vn?co :n f: !adi*čcm, 10 ret o^-»fc*>ča n.4 G'inrih, za v.-flko obrt pri-"rarn'J, se po njrodrtl c?t P'o-*a ^tran-';a se kliko t-. liom rrevcca dni r^irsei. Po'z--c se: Ir.-.n^ Č, L:ub jana, Tria^-a cesta 2,  '»♦avb-t   p:«i>rn?')                8^12
zm^ien teorcti?no hnfi^vodftva, s nrik^o vsch ti rubili pis.irri klh del, ?fi v^topit« k v»Čjem : trgf. podjetju iako: evenuipHo poTreie. Dopisi pod „M a*i. mailtiv in vtsten" poštno ležeče Bra-slo č? pri Celju.                                £743
Vila n^crciaj
lograiana v Irtu \$22,7. zdravo, solnčno letjo v L;ub!Jan», obsr 'cča iz 5 seb s kuh njo, praln co. kt p*'jo In dr. pri'i-■ linam , z flektr. razsvet i,ivo in centralno kurjavo, pr' ta takoj. Inforrr*d e pri upravi Slov.   Nareda.                  8564
llllaiu   ilL   UiJJLj'II&I
■      ■   ^W *■  7»       *V  ^^        tfV ^V ^F  ^Br       BB   W    ^0         I
1" ora ov, z vodit* mošjo 45 E5Pi s ssniln m vrtom, nivo, p»" iki, ma;hnim go-doi1, st^vbeno parcelo, v Ihanu t ri Da nžalah. Pripravno za in-dustr.jska aii vefja obrtna podj*-"ja. Ponudbe pod »Vodna noć" na anončno 'ru^bo A'orna Companv, Ljub'iana, Ko'^ie^n   trg 3.                              8706
sa da^e, gospode in deoo, oproba   sa   stovor^foaćko
i ni! ini gii:i
A. ŠIKKOVIC nasl.1
K. Scss
Liublfano, Mtitni fr^ i9.
Strokovn]ak  sa nctraojo in otroiko P9iezni           j
III. HHL UiCIlIJ
bivši primarij v Gorid
se ]e preselil no EmtsissKo cesto ZO!
klor ordnri osi 1411 io 18.
Kov JleđilniK
se proda radi seiitve na Dunahki cesti v barakah nasproti Aleksandrove vo-jašnlce.                                               8708
Potrebujem posolilo
za takoj in sicer 150.000 K proti velikim obtcstim in povrnitvl tekom 3 mesecev K 175 000. VKnji2ba na prvo mesto. — Fonudbe pod .Gotovo 8731* na upravo Slov. Naroda.                                     fc/31
Spr@fn&@ so
nrodaialec «11 prodaialka v traoviro neš^ncga bla^a na dtržell. Ozirn 5e na boijSe moCi z znanjem vsaj deloma ita-lij«n"iMne. Pavel Kunstek, Šturje pri A dovfčini.                                         £681
SSk                                       UB
mlin In žaga na vodi Krka Kjcr ne --vira sii:a in tudl ne prevtl K.t voHa. Vodna sila s^o^obna tu ii za vsnko vccc tov;irno. Nablov pove uprava 5loven:W. Naroda.                                              865-i
Trgovs&l pomoćnike ^f      I                  •
S9 falioj »!irc;nr:e pri Erjav^ & Turk, ijublfana.          8590
JsSIenn 2!(as uru
18 mm. mva, 2 b b;n ^o ok^li 1003 m sr ceno   proda.    Errsst Rišavy,   ">
rib^r,  M! n ka  ulica 2<                     .V3->
Hiađ tri paiaias
z dfbro š jlsko podl:ij;o i^.*e rrrsn v tr^o. ini s špecerijskim ali rr.c5.in m M .-go:n. Naslov pove uprava Sloven-k »a Naroda.                                               85 \7
Uobra g^stilnn-tpga^in: in I p
<= ^ or^li zernlji^ćn se prod.i. Ks:'ol Sreznik, Ce'je, Do^o r( 1 je  1.
Akviziter
dohro poznana, zanesljiva, inteligentna set~a s prvovrstnim nastopom. se takoi spre me. Pismene ponudbe 'li r^cbn.i predstava na Protokol rani a^o^č. in reklamni /avoj ,APO .O" R. G •-:^;(i\v.ki & Co., Ljubljana, Stari tr^ 19. II.                          '                       S645
Srrsko-rravos'rivna crkvena općina Petrinji izdavat će u ned:rljn, dne 29. OKti-bra o^'. poj. od 1. dvom^-a ov r^d u zakup 5vo; hotel MJu« qo»lavru * usmenom liciacijom. t\i>j.i će sr uJ.'ati u advokatskoj Kanccla-iiii dra. T\ik le Sob.irići, advokata u Petrinji u  10 i  X2 sati  prijepodne
fa    1     1           •!
«9^ f! j** wy* 0^ g g c%          grm «% mg m g đft ■ a ^? *v\
elegantna, salonsko ogledalo z   marmornato   plošćo,   divan   za  ie-
dilnico z zrcalnim nastavkom se ceno  proda.  Ogledati   od  9—11
in 3—4 v skladišču „Balkan"  Dunajska cesta 33.
Za vekscirienj  pre^ozro dospelo, sč rrod.iji se dni  ^o ^^i.^mih cenah.
na}mjuernc:Slh  fazon  v   kasetah   in   brez kaset,  Kina sretno. Berndorf  f. \r>u
in pravo «-rebro.
jos. šsLOviN — čussa
trgovina z zlatnino, srebrnino, z urami in šivalnimi str- ji v Ljurs'.ian:, Me ini 1r- !*".
^ %& £F% š£t SP^^ ^^ £P?t 5ž ^p S&* ^%
ki stanuje    pri starših in je zmožna pomasrati 3 deklicam od 6 tlo
12 let pri učenja,   daje oziroma  nadzira  začeini   pouk  klavirja in
francoščine, se spre;me za ćelo ponoldne. Vpraa se vsnk dan oJ
2—3 popoldne pri P. Magdić, Aleksandrova c. 16 1.
Pred naknrom si oglejte mojo veliko zalo^o finesa boksa (rjnv, črn), chevreta (rdeč, črn), chevro, cbevrolaka in vsc drn^e vrste usnia, lepo izbiro teletin, pittlin^ov in prvovrstnih, mr>^;:ih pod-p'atov, več vrst težkih in lahkih. Cenn na*Ti*4"a! Državno urad-ništvu in delavstvu tobačne tovarnc znaten popust. Ke z&^sd'to a^oeUee jsr^Vrhel                   Se priporoča
SLVB. ŠS55F trp:, z usnjem, Pred I^riščem  1.
Pred  HakapoEi
si ogioSte molo zalego
Ksil finih  saknSič^^1
v trni Im rfavl barvl,  kstere irdtlmiem Iz  usnfa,  sieciiolao ta %j strojenega«   Vzrrci csnls na ishtevo zcsatonl in Zrask.o!
Kenlokotfska Snffustrila DRAČO SCEWAB, LJU£LJAH&? Đ?or^l irrn gt. 3.
V solcgl ri9h xrn\   sn^nn,  ob e!ie,  siraa^il.   ".z-z*~!iy.s    Ac7.nl pis&6l, Apftrtne ć«pice, perilo   td. —   LASTrt: Udam BPilUN.
R^di preuredbe obrata prodam
pspslnsma 99?, Kcmploloii
I          v        1   •        ®
le^ti« industrija, Ruše
Lastnina in    tisk    »NaruUne    i   kame«.