Gospodarske stvari.
Šota sposobna za nastiljo in gnojitev.
Spisal prof. Povše.
SI. kmetijsko miniaterstvo v svojih 12 točkah, katere razpravljajo povzdigo govedoreje in jih je družbam kmetijskim v prevdarek poslalo, našteva tudi to, da bo treba misliti na šoto kot podporno nasteljo.
Ker imamo prav mi Kranjci jako obširno močvirje, na katerem se bo posebno vsied sedaj nameravanih zboljšavanj mnogo šotnih odpadkov dobilo, vstrežem morda, če objavim izide raznih poskušenj, kakoršne so se po svetu vršile s šoto.
Po Nemškem so skušali s šoto kar naravnost gnojiti zemljo, vendar so vse take poskušnje pokazale, da v tem oziru šota nima prave gnojilne vrednosti. Vsa-kako koristi na lahkih peščenih zemljiščih, ker ima lastnost nategljivosti in po tem pripomore, da zemlja postane nekoliko bolj vlažna. Prav zato pa je v i lovnih zemljah naravnost škodljiva, ker uže tako preveč vlažno zemljo še bolje močvirno dela. Ko bo ljubljansko močvirje obdelano, treba bo misliti zboljšati dobroto travnikov in njiv, na katere se bodo sejale krmenske rastline. In kedo ne bo pritrdil temu, da z umnim gnojenjem bomo najhitreje pospešili naraščaj žlahnih trav.
Po Nemškem s šoto takole ravnajo: Oni odločijo za 1 hektar zemlje 200 kub. metrov šote, kateri primešajo 12 kilog. apna, 400 kilog. kalijevih soli in 300 kilog. razkrojenih zmletih kosti. Vso to zmes spravijo na en kup, katerega z gnojnico prav dobro polij6. S tako zmesjo so toliko dosegli, kakor da bi bili zemljo pognojili z 250 kvintali (25.000 kilogr.) navadnega hlevskega gnoja.
Posebne vrednosti pa je šota za peščene zemlje, in sicer takrat, kedar se take zemlje gnojijo z umetnim gnojem, na pr. z zmletimi kostmi, s kalijevimi solmi itd., ker zarad prevelike rahlosti taka zemlja nima v sebi teh raztopljenih gnojilnih snovi; šota pa jih kot primes ima, in tako zabrani, da se ne pogubijo v spodnje plasti, do katerih navadne rastline ne segajo s koreninami.
Kolike dobrote je taka gnojilna zmes, kažejo nam sledeče poskušnje.
Pridelalo se je ovsa na hektaru 16 kvintalov pri navadnem obdelovanju, pri gnojitvi z omenjeno zmesjo pa 25 kvintalov. Za nasteljo je šota prav sposobna, ker ohrani tla suha popivajoča vso scavnico v-se.   Tudi
List 24.
pospešuje razvitek solnitarjevih soli, kar se toliko bo-gateje vrši, če skrbimo, da je gnoj, obstoječ iz živinskega blata in šotnega nastilja, zmerom prav dobro, trdo poteptan in vedno z gnojnico polivan, kajti v razvitek' solnitra treba je vlažnosti. Oe se takemu gnoju še nekoliko kalijevih soli ali tudi pepela dodaja, še hitreje se razvija prerodovitni solnitar iz amonijakalnih soli, kakoršne se v slehernem organskem gnoju razvijajo.
Profesor Therlinger je poskušal gnojiti zemljo za krompir s takim gnojem in našel je, da je pridelal na 1 hektaru z gnojitvijo od 500 kvintalov navadnega gnjJT. 150 kvintalov krompirja, z gnojitvijo 500 kvintalov tiakovega gnoja (z nastilom šote namesto listja) pa 160 kvintalov; prav zdatno pa je pomnožil rodovitnost s tem , da je gnoju (živalski gnoj in šota kot na-stil) pridružil še 6 kvintalov pepela, pridelal je potem 210 kvintalov krompirja.                           (Konec prih.)
List 25.
Šota sposobna za nastiljo in gnojitev.
Spisal prof. Povše. (Konec.)
Ker pa je vožnja šote in odpadkov njenih posebno nekaterim gospodarjem težavna zarad velike daljave (na pr. Posavcem, Stepancem in družim, ki imajo deleže na močvirji), naj navedem način porabe šote in njenih odpadkov, drobiža, kakor se nahaja po Nemškem. Ondi jo porabijo za napravo pomešanice (komposta). Na polji napravljajo kupe zdrobljene šote po 3 metre široke in prav tako dolge, poleg pa namečejo v kupčke živega neugašenega apna. Ko apno na zraku in po vplivu vlažnosti razpade v prah, potrosijo ga med šoto in potem z gnojnico ali pa s sekretnico polijo. V kupu leži ta zmes po 3 mesece, in prav dobro je, če se vsaj enkrat dobro premeče.
Tak gnoj je posebno za peščene zemlje velike koristi, ker ima poleg redilnosti tudi še fizikalno lastnost, da obdržuje zemljo vlažno; šota namreč nateguje vlažnost iz zraka in sprejeto vlago tudi v zemlji dobro drži. Ker je tak gnoj dober in tudi dokaj manj sttfne, kakor da bi z navadnim hlevskim gnojem gnojili, priporočal bi v poskušnjo to ravnanje posebno vsim onim gospodarjem, ki imajo deleže (parte) na morastu, pa so jako oddaljeni od ondot, tako da jim je skoro nemogoče gnojiti s hlevskim gnojem, kojega vožnja bi zarad daljave silno veliko truda stala. Posebno tekne se nože tim sledeča gnojna zmes, v kateri je glavDi obstojni del šota: 180 kub. metrov zdrobljene šote, ki se pla-stasto poleti zmeša s 15 hektolitri živega apna, 4 kvin-tali (1 kvintal = 100 kilo) razkrojenih zmletih kostiin 4 kvintali pepela.    Ta zmes mora  saj 1 mesec ležati v
196
kupu in jeseni pred zimo se potrosi na 1 hektar seno-žeti. Ne le na peščenih senožetih mnogo koristi kot tak gnoj, ampak celo na močvirnih senožetih. Za te poslednje pa je treba takole tako gnojilno snov pripravljati: Poleg tega, da leži vsa zmes saj 3 mesece v kupu, treba jo z ostro brano prav dobro zavleči v senožet, kateri sploh preoblačenje z brano prav dobro dć. Ob enem se senenega droba, ali se bolje, travnega semena zavleče, in vsako 3. leto to ponovi. Tako so po Nemškem nekateri gospodarji povišali dohodke na močvirnih senožetih, da dobivajo na 1 hektaru namesto kakor poprej po 20 kvintalov pa slabega sena , sedaj po 60 kvintalov prav dobrega, sladkega, za govejo klajo sposobnega sena.
Tudi vsim onim gospodarjem, ki so uže spoznali veliko korist umetnih gnojilnih tvarin, bo šota dokaj služila, ker ž njo se umetni gnoji bolje pomešavajo kot z zemljo, kakor se navadno to ravna, katera je tudi manj kakor šota sposobna za ob drža vanje vbežljivih in hitro pogubljajočih se snovi, kakoršne se v umetnih gnojih fsolnitrovokislih soleh, guanu, krvi, pudretu itd.) navadno nahajajo; gotovo tudi v tem šota dobrodejno vpliva, ker ohranuje zemljo vlažno, kar pa je za vspeh umetnih gnojitev silne vrednosti, saj je znano, da v suhem malo zdaj o.
Da pa bo šota gospodarjem na močvirji in v okolici ljubljanski za nastil dobro došla, je jasno, in prišel bo Čas, ko bodo prav radi sedali po njej , saj hočemo za trdno upati, da bo v malo letih močvirje postalo planjava rodovitnih senožeti in njiv, katere bo pa treba pridno gnojiti, da se bodo ohranili v vedno trajni rodovitnosti.
Ljubljanska okolica ima uže sedaj precej in lepe živine; ko pa bodo senožeti na močvirji popravljene in rodile le žlahno sladko seno , pomnožilo se bo število goved, ki bodo naša zaslomba, za to pa bo treba na-stilje, in namesto da bi hodili po nje kam dalječ v šta-jarske hribe in grde grabne, lahko bodo saj pomagali si s šoto, katero bodo pomešavali med drugo nastiljo, posebno pa bo šota izvrstna primes k listju, katero daje slabo nastiljo, ker ne popiva v se scavnice, š ta pa bo to storila. Hlev pa mora biti euh, ker ne le čednost zahteva, da stoji živina na suhem, ampak tudi zdravje. Šota pa ima tudi to dobro lastnost, da posrkava amonijak, katerega veže, da ne more ubežavati, ter tako v gnoju hrani najredilnišo snov , ob enem pa zabranuje, da se ne kuži zrak v hlevu, ki nasiten z amonijakalnimi gazi nikakor ne koristi živinskemu zdravju.