Vina in batin Prepričana sem, da so večini tistih, ki so nekoč opra- vili izpit za alpinista, občutki, ki jih opisuje legendarni Nejc Zaplotnik, zelo dobro znani. V sak resen ferajn, ki da kaj nase, ob zaključku leta na glavnem žuru med- se sprejme tiste srečneže, ki so se po izpolnjenih po- gojih in opravljenih izpitih okitili z nazivom alpinist. Da bi jim ta prehod v elitno druščino izbrancev traj- no ostal v spominu, jim ferajnovski kolegi priredijo še nekakšen iniciacijski obred, s katerim naj bi novope- čeni alpinisti dokazali, da niso nikakršni mehkužci in so torej vredni naziva ter pripravljeni na vse izzi- ve, ki jim jih ukvarjanje z alpinizmom prinaša. Vrata v elitni klub po večini odpira tepež, tej glavni prvini pa je pridružena še paleta drugih, v skladu z domisel- nostjo komisije, ki vodi ceremonijo sprejema. Takole se spremljevalnega programa spominja še ena legen- da našega alpinizma, Silvo Karo, v svoji knjigi Alpi­ nist: "T ega smo se vsi najbolj bali, kajti neprestano po- slušanje o inovativnih prijemih starejših alpinistov na sprejemih nam ni bilo v spodbudo, saj so bili ponekod že na meji še sprejemljivega! Kaj vse so popili in po- jedli mladi slovenski alpinisti ob teh priložnostih, bi bilo dovolj za solidno kulinarično mojstrovino. /…/ Medtem ko so oni pili prvovrstno vino, so nam mla- dim alpinistom potisnili v roke kozarec žlobudre, ki je vsebovala mešanico vsega, kar se najde v kuhinji. /…/ T am so morali novinci s komisijo vred pojesti pest čo- koladno obloženih rozin. Medtem ko se je komisija oblizovala, so mladci še kar mleli in mleli po ustih in nikakor jim ni šlo dol. Razumljivo, saj je ta stvar enkrat že šla ven, gamsu. Gamsji drekci, obliti s čokolado, so ALPINIZEM Mateja Pate Folklora marogastih zadnjic So sprejemi med alpiniste hec ali nasilje "Še isto leto sem bil sprejet med alpiniste. Izpita nisem opravljal, ker tudi šole še ni bilo, le na sestanku je Mišo, ki je bil takrat načelnik, ugotovil, da imam dovolj vzponov in da me bo treba pretepsti. In to so temeljito opravili, tako temeljito, da sem na Kališču hodil hladit rit na zasneženo teraso in bi skoraj obležal pod mizo." Nejc Zaplotnik, Pot "Gole moške zadnjice, kot bi bile sestavljene iz kož vseh ras, kar jih premore človeštvo. A bolj kot la- stniki zadnjic so se mi zasmilili rablji. Kakšne zveri imajo zaprte v kleti, da jih lahko samo ob taki prilo- žnosti sprostijo? Kaj jih muči, da se tako razbesnijo nad svojimi prihodnjimi kolegi? Poglejte njihove iz- raze, ko tolčejo: zverine! In ko jih srečaš na cesti ali v hribih, so najbrž 'čisto v redu' fantje." Tone Škarja vodili do naziva alpinist." Kje so meje dobrega okusa in kako tanka je črta, ki loči šalo od nasilja? Penolog Dragan Petrovec v knjigi Nasilje pod masko podrobno obravnava primere družbenega nasilja, za katerega navaja, da ni zgolj institucionalno, ampak tudi folklorno, vpeto v ljudske običaje, s čimer dobi neke vrste domovinsko pravico. V enem izmed inter- vjujev govori tudi o alpinističnih, planinskih in dru- gih "krstih" kot nekakšnih iniciacijskih obredih, ob katerih posamezniki spustijo z vajeti svojo temno plat, ki je v normalnem življenju ne morejo razkriti. "V primitivnih ljudstvih so obredi iniciacije pomenili Rablji … Kakšne zveri imajo zaprte v kleti, da jih samo ob taki priložnosti lahko sprostijo? Kaj jih muči, da se tako razbesnijo nad svojimi prihodnjimi kolegi? Risba: Lidija Honzak 32 preizkus odraslosti, usposobljenosti za preživetje, moči za spopad z divjimi živalmi ali s sovražniki. Od tega je zdaj ostalo le veselje nad težavami, ki jih lah- ko povzročimo mlademu članu izbrane druščine, s čimer dokazujemo svojo (pre)moč, ne pa kakršne koli sposobnosti mladega človeka za samostojno ži- vljenje," piše Petrovec. "Za nasilje prepogosto upora- bljamo najrazličnejša opravičila in odpuščajoče razla- ge. Kapaciteta za nasilno vedenje nam je v precejšnji meri položena v zibelko. Od okolja pa je odvisno, ali bomo to sposobnost spodbujali ali pa dosledno po- stavljali meje." O tem, kako hitro lahko prestopimo meje, pripove- duje starosta slovenskega alpinizma T one Škarja: "Da sadizem ni sestavni del le fizičnega obdelovanja, pač pa tudi intelektualnega, sem izkusil sam, ko sem bil v vlogi zagovornika. Ob premišljevanju, kako naj bom zagovornik, ko pa obtoženec vendar mora biti kriv, sem si za vzor vzel stalinistične procese, one v Sov- jetski zvezi in tudi v nekdanji Jugoslaviji. Obtoženec te vzame kot zaveznika, ti ga pa le počasi tlačiš v pri- znanje z obljubo blažje kazni. Zanimivo, kako to igro vsi prisotni hitro razumejo, le obtoženec, ki mu strah pred udarci zoži pamet in razumevanje, šele proti koncu nekje. Sem pa opazil, kako hitro se tudi zago- vornik navzame užitka te igre, torej nič manj kot ra- belj svoje, pa sem v svoje dobro kmalu nehal s tem." Lepi ali trpki spomini Batine niso bile od nekdaj obvezni del sprejema med alpiniste. Generacija Toneta Škarje, ki je z alpiniz- mom začela v letih 1956/57, je doživela le stisk rok al- pinističnih mentorjev in izjavo, da so odtlej alpinisti in naj pazijo nase. T udi Iztok T omazin, ki je postal al- pinist tik pred dopolnjenim šestnajstim letom, se spo- minja, da je sprejem leta 1975 potekal presenetljivo brez tepeža, ki so ga običajno v obilni meri izkusile ta- kratne generacije tržiških pripravnikov − ob spreje- mu pa je dobil svojo prvo plezalno vrv in knjigo. "Razvoj tepeža je bil zanimiv, od prvotnega milejšega do vse hujšega, in ko je ta postal prehud, spet nazaj v humanejšo obliko. Zanimivo je bilo opazovati, kako so lanske žrtve hitro napredovale v še hujše rablje, kot so bili njihovi, češ če so mene, bom pa še jaz druge. Eni so kazni prenašali stoično, drugi glasno trpeče, je pa nekoč nekomu bilo dovolj preveč prizadevne- ga rablja, pa ga je na vso moč udaril nazaj, odkorakal izpred 'sodišča' in tudi na AO ga ni bilo nikoli več," se dogodkov na AO Kamnik spominja T one Škarja. Prav je, da je sprejem med alpiniste nepozaben dogo- dek, vendar pa – ali je res neizogibno, da se ga bodo tudi prihodnje generacije spominjale po številu in moči udarcev po zadnji plati? Kot je dejal eden izmed plezalskih kolegov: "Bolj malo se spomnim. Vem pa, da sem imel črno, zebrasto rit." Pa v tej svoji izgubi spomina ni edini: "Spomini na moj sprejem so precej zamegljeni. T o verjetno pomeni, da ni bilo super pri- jetno," mi je na vprašanje, kako se spominja sprejema, odgovoril drugi. Stvar je po izkušnjah Nejca Pozveka mogoče speljati na dostojen način, brez zaščitne alkoholne omame, ki nas oropa spominov. "Krstni večer je bil videti tako, da sva s kolegom najprej opravila vsak svoje predava- nje o svoji alpinistični dejavnosti in se ob tem seveda zahvalila vsem, ki so naju pospremili skozi dotedanja alpinistična leta. Taka zasnova je bila moja želja, ker sem do alpinizma in svojih klubskih kolegov gojil nek globlji odnos, saj so bili zame širša družina, v kateri sem (z mamo in očetom kot glavnima alpinističnima mentorjema) odraščal od malih nog. Nadaljevanje Alpinizem ni za mehkužce Še vedno se z malo nostalgije spominjam svojega sprejema med alpini- ste, ki se je samoumevno končal s krstom. Do takrat sem bil že nekajkrat prisoten na sprejemih nekaterih alpinističnih odsekov in takrat sem videl, da ti krsti niso kar tako. Za rablja so vedno izbrali pravega hrusta, ki je ne- žno božal lepo zvito plezalno vrv in jo prav nič nežno, široko razkoračen in z nasmehom do ušes, "polagal" na zadnjo plat nesrečneža. Po vsakem udarcu, ki je kar prestavil kandidata, se je razleglo huronsko tuljenje krvi željnega občinstva. Čeprav sem vedel, kaj me čaka na koncu pripravniške- ga alpinističnega staža, sem komaj čakal na konec tistih treh let, da sem opravil dovolj zahtevanih plezalnih vzponov in bom sprejet med alpiniste. To je bila namreč moja dolgoletna želja, ki je morda izvirala še iz časov, ko sem kot "pionir planinec" hodil po markiranih poteh in včasih z nejevero opazoval počasno premikanje naveze plezalcev v strmi steni. Mar je sploh mogoče, da so tam gori navadni ljudje? Imel sem jih že skoraj za mala bo- žanstva in s široko odprtimi očmi sem jih občudoval, kako so zvijali vrvi ter cingljali s klini in vponkami. In potem sem začel polagoma stopati v njiho- ve vrste in z alpinističnim krstom dobil možnost, da jim postanem enak. In tedaj − poglejte bedaka. Na sprejemu sem bil kar malo razočaran, ko so mi že po desetem udarcu rekli, da sem pa zdaj alpinist. Za spomin na ta dogodek sem dobil Kugyjevo knjigo Julijske Alpe v podobi, ki ima še vedno častno mesto v moji knjižnici. Zunanji opazovalec alpinističnega krsta bi si lahko že ob začetku ustvaril vtis o nekakšnem sadističnem in mazohistič- nem obredu. A naj ve, da je to svobodna odločitev vsakega posameznika in da tudi alpinizem ni ravno za mehkužce. Jani Bele Sprejem med alpiniste 1977 Arhiv AO Rašica 33 julij–avgust 2019 PLANINSKI VESTNIK so, mene pa ne," je bila hrabra moja najljubša sople- zalka. Minca Mramor pa je bila v času svoje "posveti- tve" kar zadovoljna s spolno diskriminacijo: "Sprejem je bil, kot se za nežnejši spol spodobi, dosti manj bru- talen kot za moje moške soplezalce. T ožnik se je poleg obrambe takrat postavil v strog položaj, da ne smem dobiti veliko udarcev, tako da tepež res ni bil pretiran. Spomnim se, da so mi ob enem izmed udarcev sicer stopile solze v oči, vendar se mi to takrat ni zdelo nič groznega. T ako da tudi danes ne morem reči, da bi bil sprejem neprimeren, in imam nanj lepe spomine." Pogled z današnjimi očmi Pravijo, da bolečina ni nikdar tako trdna, da je čas ne bi zmehčal pa tudi zbrisal. T udi maroge na koži sčaso- ma zbledijo, in ko preteče nekaj vode, lahko pogleda- mo na preteklost z zdravo distanco. Kako na deljenje udarcev kot preizkus trdnosti 'testa', iz katerega je no- vopečeni alpinist, gledajo naši sogovorniki? "Z dana- šnjega vidika se mi zdi tovrstna folklora v neki meri še vedno razumljiva in pogojno zabavna, če ne preseže nekih sprejemljivih okvirov, predvsem za 'krščenca', in se ne izrodi v egotripsko maltretiranje s strani opo- jenih kolegov," meni gorski vodnik Tadej Debevec. Podobnega mnenja je Nejc Pozvek: "Gre pač za del tradicije (vsaj tako jo jaz dojemam), ki jo spoštujem, ni pa mi všeč, ko postane priložnost oziroma izgovor Moja edina uteha je bila, da me je mlatil Šrauf Že leta 1980, ko so me na Kofcah sprejeli med alpiniste, nisem bila za to, da se me tepe. Saj kdo pa uživa, da nastavi svojo zadnjico rablju, ki bolj ali manj spretno z več ali manj popitih maliganov vihti nad tabo vrv − in po- tem so še stegna marogasta, da komaj hodiš. Odgovor na vprašanje, ki ga zastavi komisija, je pa tako in tako vsakič napačen. Začetek je bil ve- ličasten. Janez Marinčič je s harmoniko vred splezal na streho koče in na vrhu dimnika razvlekel meh. Več jih je poskušalo priplezati k njemu, da bi se skupaj veselili, pa se je vsakdo skotalil dol. Še dobro, da so z alkoholom prepojene okončine tako gumijaste, da se ni nikomur nič zgodilo. Ko se je začel program, smo se tudi mi trije − sprejeta sem bila skupaj s Pavletom Kozjekom in Zvonetom Drobničem − naredili pijano želejaste. Nikakor nas niso mogli postaviti pokonci, da bi nas obdelali. Nato so komisija in rabelj užaljeno odšli v drug prostor na posvet. Vrnili so se z zelo resnimi obrazi, me poklicali, mi čestitali in izročili šop jeseničanov. Nato so poklicali Pavle- ta in ponovili isti resni postopek. Pavle pa je rekel, da bi bil on vseeno rad sprejet na "klasičen" način … Juhej, so poskočili od veselja in ga nasekali, nato pa še mene in Zvonca. Pavle je pozneje na sprejemih postal rabelj, moja edina uteha pa je bila, da me je mlatil legendarni Stane Belak - Šrauf. Lidija Honzak Komisija z odgovori kandidata na zagonetna vprašanja nikoli ne more biti zadovoljna, sicer kaznovanje z batinami nima nobenega smisla in sprejem izgubi ves čar … Mar res? Risba: Lidija Honzak je bilo bolj klasično: komisija s tožilcem, sodnikom in advokatom, bilo je nekaj vprašanj, od zajebancije, provokacije, do resnih preizkusov, nato izrek sodbe in udarci. Ni jih bilo pretirano veliko, kar se mi zdi tudi popolnoma primerno, saj sem proti izživljanju. Še da- nes se tako krsta spominjam z dobrimi občutki." Kadar gre za ženske zadnjice, nekateri sodniki in ra- blji vseeno pokažejo svojo mehko plat in so priza- nesljivejši, kar je nekaterim všeč, drugim pa tudi ne: "Niso me fejst tolkli, ampak vseeno bolj kakor za prej- šnje iniciacije − kar se mi je zdelo prav, ker drugače ne bi 'veljalo', pa še za seksiste bi jih imela, ker pubece Vrata v elitni klub alpinistov po večini odpira tepež, tej glavni prvini pa je pri- družena še paleta drugih, v skladu z do- miselnostjo komisije, ki vodi ceremo- nijo sprejema. Na sliki: s sprejema med kamniške alpiniste. Foto: Vladimir Habjan Vrata v elitni klub alpinistov po večini odpira tepež, tej glavni prvini pa je pridružena še paleta drugih, v skladu z domiselnostjo komisije, ki vodi ceremonijo sprejema. Na sliki: s sprejema med kamniške alpiniste. Foto: Vladimir Habjan 34 za sproščanje frustracij, ki jih je v alpinističnem okolju občasno kar veliko." Z leti se očitno jeziček teht nice prevesi v smer mehkejših prijemov; tudi Peter Pod- gornik priznava, da je ob poznejših sprejemih raje vi- del, da se z mladimi ne ravna pregrobo, saj to po nje- govem mnenju ni potrebno. Zagovornica mehkejše variante je tudi Minca Mramor: "Že med sprejemi smo večkrat debatirali o smiselnosti brutalnega tepe- ža novopečenih alpinistov. Velikokrat sem imela ob- čutek, da so šle stvari čez črto dobrega okusa. Po mo- jem mnenju bi bil udarec ali dva popolnoma dovolj, če brez tradicionalnega tepeža res ne gre." Zelo jasen in odločen je Iztok Tomazin: "Nisem pristaš primi- tivnega izživljanja pogosto alkoholiziranih alpinistov nad kandidati za sprejem med alpiniste. T elesna gro- bost in poniževanje nimata nič skupnega z alpinistič- nimi vrednotami, žal pa se je tak način sprejemanja precej zasidral, ne samo v alpinizmu, tudi v marsika- terem drugem športu oziroma dejavnosti. Prav pa je, da je izpit za alpinista zaguljen, naporen, duhovit, za- nimiv, skratka zahteven preizkus kandidatov in hkrati zabava prisotnim. V tem kontekstu je glede na tradi- cijo sprejemljiv tudi kak ne pregrob krstni udarec po zadnji plati." T ako. Kaj si o folklori marogastih zadnjic mislim sama, sem že napisala v eni od preteklih številk Planinskega vestnika. 1 Zanimalo me je, kako na to sveto tradicijo gledajo drugi, zato je nastal ta zapis − seveda pa tudi v razmislek vsem, ki oblikujete scenarij alpinistične po- svetitve. Malce poglodajte kost … in se tu pa tam spo- mnite, da kar je hec za vas, ni nujno tudi za druge. m 1 Planinski vestnik, 2018/11. Takrat mi je bilo res vroče! V popolnoma natrpani jedilnici planinskega doma je bilo zatohlo in vroče, tako da je Šrauf 1 že zdavnaj slekel svojo karirasto srajco, izpod bele spodnje majice brez rokavov pa so silile njegove jeklene mišice in zbujale strahospoštovanje pri kandidatih, ki smo čakali na krst. Ob tem, da smo z vzponi izpolnili pogoje za pristop k izpitu ter opravili zahteven teoretični del v društvenih prostorih na Trdinovi in praktič- nega na T urncu (vsi ne prvič), smo čutili nekaj ponosa in še več olajša- nja. A pravi izpit je bil šele pred nami. Seveda so bila vprašanja komi- sije postavljena tako, da nisi imel prav nobenih možnosti za pravilen odgovor. Potem si jih fasal. Če si imel srečo, si jih dobil s celim svitkom vrvi ali kar z rabljevo roko, bolj problematični pa so bili udarci samo z enim pramenom vrvi. V osebnem arhivu hranim diapozitiv, na kate- rem legendarni Šrauf drži roko v zamahu nad mojo zadnjico, pri tem pa se reži do ušes in oči se mu svetijo kot pravemu rablju. Kaj rablju, peklenščku! Tik ob njem Janez 2 razteguje klavirsko harmoniko, zra- ven pa je skuštrana glava še drugega rablja – Pavleta, 3 ki čaka, da pride na vrsto in nemudoma opravi kazen, ki jo je kandidatu naložila stroga komisija. Tisti decembrski večer so bili v Mihovem domu pod Vršičem prešerno razposajeni prav vsi, razen nas, ki smo čakali, da bomo po batinah na mah dozoreli in postali člani elitne družbe alpini- stov Alpinističnega odseka Ljubljana - Matica. Spomnim se, da nam je bila v veliko tolažbo Tina, 4 ki smo ji smeli položiti pregreto glavo v naročje, medtem ko sta se rablja izživljala na naših zadnjih plateh. Da bi kar se da izkoristila dan, sva z Marčem 5 na dan sprejema preple- zala Pripravniško grapo v Grebencu in se nato povzpela na Mojstrov- ko. V grapi je bilo malo snega, zato so bili skoki kopni. Nenavezana sva praskala z derezami po golih skalah in v nekem trenutku sem bil či- sto na meji padca. Na vrhu sva se zadržala le toliko, da je Marč poka- dil cigareto, potem sva pohitela nazaj, saj kot kandidata nikakor nisva smela zamuditi sprejema. Ob sestopu sva bila nagrajena z večernim pogledom na Škrlatico, in takrat se mi je posvetilo, od kod ji tako ime. Vrhunec krsta je bilo zasliševanje Miha. 6 Iz Zasavja je prišel študirat v Ljubljano in že kot tečajnik pokazal svojo knapovsko moč in plezalski talent. Znan je bil tudi po tem, da ni šparal jezika. Na vprašanje (razu- mljivo neizprosne) izpitne komisije, katere predsednik je bil sam na- čelnik AO-ja Vili, 7 katera je najbolj plezana matičarska smer, je izstre- lil: "Akademska v Vežici!" Rablja je odgovor tako presenetil, da jima je popolnoma zaprlo sapo. Kako tudi ne, saj je bilo med tema dvema ljubljanskima odsekoma splošno znano hudo in močno zakoreninje- no rivalstvo. V izbi je zavladala tišina. Ko sta si rablja opomogla, jih je Miha skupil daleč najbolj med vsemi kandidati. Češ da si bo zapomnil, kdaj se je norca delal iz tako resnega izpita (in predvsem iz komisije!), in da ga bo grelo v zadnjico, ko bo vso dolgo noč čakal jutro v bivaku. T akrat je Miha v mojih očeh zrasel še bolj, kot je zaradi dobrih vzponov, ki jih je že imel v žepu. Nasilje se mi je že od nekdaj zdelo odvratno, a ko z razdalje gledam nazaj na ta naš sprejem med alpiniste pred tridesetimi leti, mi je toplo pri srcu. Ni čudno: takrat mi je bilo res vroče. Zelo! Damjan Slabe 1 Stane Belak - Šrauf. 2 Janez Marinčič. 3 Pavle Kozjek. 4 Tina Mihelič. 5 Marjan Zver. 6 Miha Lipovšek. 7 Tomaž Willenpart. Vrata v elitni klub alpinistov po večini odpira tepež, tej glavni prvini pa je pri- družena še paleta drugih, v skladu z do- miselnostjo komisije, ki vodi ceremo- nijo sprejema. Na sliki: s sprejema med kamniške alpiniste. Foto: Vladimir Habjan PLANINSKI VESTNIK julij–avgust 2019 35