Sonja Sever Začarani vrt Ilustrirala Marija Vogelnikova Na sončnem gričku blizu mesta je nekoč stala hišica. Kakor igračka je sa-njala med senčnimi drevesi in dehtečimi cveiicami. Tu je sameval star, sivobrad gospod, o katerem so pravili, da je bil nekoč velik umetnik, ki je s prelepimi pesmimi razveseljeval človeška srca. Sedaj starček ni več pel. Vso svojo ljubezen je posvetil svojim cveticam. Od jutra do večera je stopical z zeleno škro-pilnico in motiko po vrtu ter neumorno za-lival, rahljal in sadil. Razgovarjal se je s cveticami, kakor da bi bila živa bitja in jih nežno božal. Rasllinice pa so mu bile hva-ležne: cvetele in dehtele so, da je bil vrtec kakor pravi cvetni raj. Najlepša v tem raju je bila okrogla gredica pred hišico. Tu so v umetnih skupinah cveteli sinji zvončki in rdeči srčki, škrlatni mak in bele marjetice, a dehteči klinčiči, rože in lilije so razsipno širile svoj opojni vonj. Sredi ie Iepe gredice je kraljeval ljubek palček. Ponosno je jezdil velikega polža in kakor pravi jahač čvrsto držal vajeti v ročicah ter visoko dvigal bič. »Hijo, hijo!" je noč in dan s širokim smehom priganjal svojega konjička, toda zaman. Polž se ni in ni ganil z mesta, dasi je marljivo stegoval svoje rogove. Revček je bil pač Je iz žgane gline, kakor njegov jezdec. In kdaj je bila še glina živa ? Ljudje, ki so prihajali mimo vrta, so z zanimanjem opazovali polža in jez-deca, čeprav so videli, da sta mrtvi in negibni stvari. ' 13 A vendar se je otrokom, ki so dan za dnem radovedno kukali v lepi vri, zdel pal-ček kakor živ. »Bog ve, če se včasih le ne giblje?" so modrovali in tiščali noske skozi plot. »Palček, palček, veseli malček, pridi k naml" so ga klicali in mu mahali z ročica-mi. Tudi cvetice so se zdele otrbkom tu mnogo lepše kot po drugih vrtovih. Kako so si želeli, da bi jih od blizu gledali in duhali! Najbolj pa je občudovala Iepi vrtec ma- la Nadica, edinka vdove, ki je marljivo šivala za vse mesto. Hodila je tod mimo v šolo in kadar koli je utegnila, je postajala ob plotu. Poznala je že vsako cve- tico in zdelo se ji je, da ji prijazno kimajo v pozdrav. A fa dobrodušni palček na polžu, mar se ne smeje še bolj široko, ko jo zagleda? — Oh, ta vrt je bil res kakor iz pravljice, a starček v njem kakor čarovnik, ki je pričaral ves ta dehteči, pisani svet. S plahim spošiovanjem ga je Nadica vselej opazovala pri delu. Toda nekega jutra starčka ni bilo med gredicami. Tudi popoldne ga ni biloi niti zvečer in Nadici se je zdelo, da cvelice prestrašeno stegujejo svoje tanke, zelene vra- tove proti hišici, a pelček, da zaskrbljeno guba čelo. Ko starčka fudi drugi dan ni bilo, je Nadici postajalo kar tesno pri srcu. »Kaj neki je ž njim? Bog ve, če ni bolan ali celo mrtev?" se je zbala. In res, kmalu se je raznesla vest: stari umetnik je umrl. Ko se je Nadica vračala iz šole, so pravkar nesli črno krsto po vrtu. Tedaj je točno videla, kako so njegove cvetice od žalostl zatrepetale in globoko povesile svoje glavice, a palčku so se lesketale vroče solze v očeh. Tudi Nadica si je brisala s pred- pasnikom solzne oči. Odslej je stala hišica zapuščena in pozabljena na sončnem griču in nihče se ni zmenil za lepi vrt. Le Nadica se je še vedno vsak dan ustavljala pred ograjo. Joj, kako uboge so se ji zdele cvetice! Plevel jih je čedalje bolj pre- raščal in obupno so stegovale svoje glavice, da jih ne bi zadušil. Tudi palček na polžu je bil velrk revček. Dolga kopriva mu je zrasla že do obraza in ga n^usmiljeno ščegetala v nos. Kako je bilo šele cveticam in palčku hudo, ko je začelo žgoče poletno sonce ne-usmiljeno pripekati. Palčku so obledele hlačice in rdeča čepica, da, celo obrazek, a sirotice cvetice so venele in žalostne kimale po za-puščenih gredicah. »Joj, na pomoč! Žejne smo, žejne!" so trepetale z listki. Nadfci se je zdelo, da kar čuje njih obupne klice. Ne, nič več ni mogla gledati te bede. Brž je pohitela domov po škro-pilnico in motiko, iztrgala v plotu dve letvi in zlezla v vrt. Pri vodnjaku je napolnila škropilnico in marljivo zalivala žejne cvetice. Tudi palčka se je usmilila. Izruvala je poredno koprivo, ki ga je ščegetala v nos, mu umila rdečo čepico, obrazek in hlačke, da je bil spet lep kakor nekdaj. Za- 14 lila je še mlado brezo in lipo, nato pa se vsa trudna usedla v senco pred hi-šico. — Bilo je že pozno. Zahajajoče sonce je s svojimi poslednjimi žarki mehko božalo cvetne gredice. Nadico je obšlo čudno lepo čustvo. Opojni vonj lilij, nageljnov in rož jo je ovil kakor z nevidno tančico in bilo ji je, kakor bi plavala na mehkem oblaku. A glej čudo! Palček na polžu se je nenadoma zganil. Široko je zinil in glasno kihnil: »Ha-čih, ha-čih!" ^Šmentana kppriva, kako me je draži-la!" je z ljubkim glasom zagodrnjal in si krepko mencal rdeči nos. Nato je prešerno zapokal z bičem in zaklical: wHoj-ho, hoj-hol Vile cvetice, zbudite se! Zarajajmo, da razveselimo našo pridno Nadico." Tedaj, o čudo, so se. cvelice zgenile, zamahale z listki kakor z drobnimi ročicami in se v hipu spremenile v Ijubke cvetne vile. »Hijo, konjiček!" je zaklical palček, napel vajeti in polž se je nerodno začel zibafi z gredice. Kmalu je mitno začudene Nadice prirajal prekrasen cvetni sprevod. PrvJ so stopicali sinji zvončki. nCin, cin, cin, cin!" so marljivo cingljali. Za njimi so drobili ljubki srčki in s svojimi žarečimi cvetovi svetili kakor z lampijončki. Nato so prirajale bele marjetice. Kakor nežne plesalke so se vrie-le na svojih dolgih zelenih nožicah, a škrlatni maki so se jim dvorljivo klanjali. Sledili so dehteči klinčki in rože. Zibali in vili so se v prekrasnih vencih. Najlepše pa so bile lilije. Dostojanstveno, kakor bele žene, z zlatimi dia-demi na glavi so prirajale in radodarno sipale okrog sebe opojen vonj. Za lilijami pa je končno lezel polž. »Hijo, hijo!" je palček priganjal po-časneža in v taklu lepe glasbe pokal z bičem. Da bi pa bil sprevod še lepši, so nad njim plapolale mačehice, kakor pisani metulji. Nadica se ni mogla nagledati tega prekrasnega prizora. Blaženo se je smeh-ljala in tudi v njenem srcu so peli srebrni zvončki. Sprevod je dvakrat zavil okrog gredice, nato je polž zlezel na svoje staro mesio. nPik pok!" je palček zapokal in