Lea  fatur
Deklica zmaga dvanajst roparjev
ilii jt- gosiiLnu MUu Ljuhljaue iu v njuj naia-karicu niluda Nržika. \ lo goiiilno je pribajalo dvanujst studentov. Pravili so natakarici. cla ima-jo grad v L'dm*m horštu, da so zelo bogati in da si bo izbrala labko lcp dar, ču jih pricle obiskat. Sarao povc najf kdaj pride, da napraviju gostijo, Dolgo so vabili študentje to Nežiko, pa je niso privahili. Xekoč sta šla pa gospodar in go-spudinja le gostJlne v Ljabljano. Nežika je tisti dan zaprla hišo in se res napotila v Udiii boršt. S sehoj je vzela peceiia piščeta in Šartelj.
Nežika je prišla do gozda in gledala na znameuja v srarekah. Po njih je našla stezo in grad. Ko je hotela skozi velika grajska vrata. sta
pianila naii ,o dva divja psa in hi!a bi jo raztrgala. da jima ni vrgla piščancrv v žrelo. Tako jiina je ušla in zaprla za seboj vrata. Klicala je pott-in po hodniku pa ni bilo živc duše. Foskusila je in odprla vrata na hod-nikn in obstala: vclika soba pred njo je bila polna obleke. kožuliov, kap. avb, bal sukna in platna. Odprla je drugo .sobo in videla po stenah in mizah polno orožja. 1'uŠkt* in pistolf, tuli in mcči, sablje in Čekane — vsega je bilo poluo po kotih in stenah. Nežika jc odprla Še tretja vrata in se zavzela: t koških po raizab so bili uhani in skicpaiici. prstani in vseli vrst \erižiee. prstaui, zaponkc in zapcstnice, posodc in pfharji — vse zlato jn srt-bruo. vst* v svetlih kameiičkih. Zdaj je Nezika vidcla in verjola. da ?i bo tu res lahko izbrala lcp dar in kar ugibala je. za kaj bi prosila — pa se je spom-nila, da je še več vra(. Odprla jc četrta vrata in zastalu... Nif ?e ne usirašite, otroci, ce vam povem. kaj ji* NCžika tu vidcla. Tu \v bila kuhinjy. totla namcsto lonccv je ležalo na oKnjišČu par ki\avili glav. sretli kuhjnie je pa stal čok s krvavo sekiro. j>o tlcli je bilo pn vso krvavo in potl klopjo ob sit-ni jc ležal mrlit*.. .'Nežika jv bila vsa irtla od strahu. Zbežala bi bila. pa ni niogla ... Naenkrat je zaslišata hojo in frovorjenjc in jok ... Stisinla sc jv pi)(l klop in se skrila za mrličcm. Koiuaj pa st- je skrila. 7.v ic prišlo nottT dvanajst študentov in privlečcjo lepo gospo. ki se je vsa blcščala v zfatu. in ža njo Še gosnoda in otrok. Gospa je morala položiti roko na cok, pa ji jt* («dseka\ prvi študent-ropar prste. Mezinec s prstanom je padel prav prctl Nežiko. Nato je odsckal gospc glavo, slekel gospoda. pa umnril tudi njega iri otroka. Potem je rckel glavur:
lako bomo naretlili tudi z Nežiko, ošabnico, kadar pridt* k nam! Bo že videla. kaj se pravi hodili k ropurjein v vas. Jutri pospravite tukaj: obleke v oblaČilnice, zlato v clraguljarnico! Kmalu odpeljemo vse na se.jem v Zagreh. Potem boste počistili v kuhinji, rla ne spoziia Ncžika, ko pride. pri koin da je. Nocoj bomo pa Šc izprazuili sodcke pri NeŽkinem gospodarju. Šla sta gospodar in guspocfinja v f.jubljano in se ne bosta vrnila dva dni. Zdaj pa brž kosilo in potem bomo raalo pospali!?
Roparji so šli ven, a Ncžika je čakala v strahu ob mrliču. Roparji so začuli ptti iu trkati s kozarci in potem so zaspali- Nežika je pa odprla okuo, opazila, da je na drugi strani gradu in da segajo veje velike smreke do okna. Izročila se je Bogu, se pognala na smreko? splezala dol, se ozrla po
solntu in sreeno našla pot iz gozda na cesto in potem tloniov. Skrbno je doma zapahnila vsa viata in okna in eakala s sekiro pri rratih.
\ mraku je rus prišel voz in Jia njem dvanajj-t studentov-roparjev, Glavar je potrkal na vratu in zaklica]: Odpri. Nežika! Mi sino. tvo.ji pri-jaielji!* NeŽika se ni oglasila. Glavar je stresel vrata, stresal okna, pa krroal:    Ako ne pridemo skozi vrata, pa pridemo pod vrati.«
Ruparji so začeli kopati pod pragoin, in kmalu je bila luknja tolika. du jt* lahko zlezel človek pod prag. Prvi je šul v luknjo najmlajši — pa se ni utegnil ogledati — mahoui inu je oilsekala Nežika glavo in potegne truplo v Kišo. Ker ni bilo nič glasii od pr\ega. mu hitro sledi drugi, za tpin tretji, Četrti ... Vsem je odsekala Nežika glave. Ostal je le še glavar.
Zdelo se rau je čudno, tla ni iiobenega glasu od tovurišev, pa je pre-vidno pomolil glavo pod prag — saino uhelj inu je odrobila sekira — pa je skoči! nazi.j iu na voz in se odpeljal. Nežika je pa zadelala prag in šla v bližnjo vas. Kmaiu so se zgrnili ljmljo in prišli so tudi vojaki iz Ljub-ljane. .NVžika Jini jo p.okazala pot do gradu roparjev in tam su Tojaki pobrali* vse pokradeno I>lago iu so porušiti grad.
Nežika je dohiln po tvm toliko daril, kt*r je bil kruj itsen roparjev, da je ]>ostala čez noc- bogata. \i liotela biti \t*č \ službi v tako uevanifin kraju in je Šla za nataknrico v I.jubljanu. Gostilna Fri konju* ob Koroški CL*sti je bila zmiraj polna goslov, Prihajal je kesiieje tja tudi neki trgovt-c iz Ogrske, pa ni dal nikdar svoje kut-me z glave ¦— da se ne bi prehladil, je rekel. Ta trgovec jt' zasnubil Ncžiko iii ona je bila zadovoljna. Dogo-vorili so se za dan porokt* in napiavili malo pojudino pred poroku. Zvečer je spremila jit*ve.*ta Nežika svojega ženina do vrat — pa st; je tidaril ta zaročenec ob rožoncc v glavo in kucma inu je pudla z glave. Grdo je po-gledal Nežiko, zakk-1 in šel. K poroki jc pa drugi dan spet prišul Pri po-jedini .je bilo polno gostov. ki so liateli videti junaško deklico, preden jo odpeljc Oger. Dosti so govorili, nevesta pa je sedela le tiha iu bleda. Zakaj pa ne jeŠ, nevestica?« je vpraseval ženin.
; imelaj sem hude sanje.< je rekla.
,,Pa povej. ka.j st- ti je sanjalo,« je silil starejšina.
, Sanjalo se mi je, da setn š!a v gozd k roparjem. Tam je bil glavar — veste tisti, ki rai je usel. ko sem mu odsekala uho.*
Žen^u j'e oH teh bescdah prcbledel in rekel: -Sanje so nemirne krvi spanjf. /apojmu rajŠi!^
Starejšiaa je \>a braull: : Sanje pred poroko so preroške. Le povej, Nežika, kaj je bilo naprej.j lu Nežika je pripovedovala: -Sanjalose mi je, da je postal tisti glavar. ki mi je ušel, moj ženin. zato da bi me umoril in mašČeval svoje tovariše.«
Kako neumne sanje!? se je zasmejal žeuin in se ozrl v vtata. ?Pojdiva rajšt hitro k poroki.*
Po čem si pa spoznida roparja?« je Tpralal staresina in ustavlja? ženina.«
^Po ušesu,* je odgovorila Nežika ia vzela iz robca uhelj. ^Poglejmo^ če s^e ujema na tura ušesu!^ Pa jr vrgla ženinu kučmu z glave. Ženin je pa potegnil noŽ. svatje so *e vrgli nanj — in Nežika je zmagalu dvanajstega roparja. Obesili so ga na Ljubljanskem graclu-