"Amerikanski % Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL amerikanski slovenec Ste v. (no.) 37 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI - d*T At^-j* i Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLCW.KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. - . _ . .(Official Organ of four Slovenian Organizations) CTOKY BUY UMIT* D •tatu WAR i stamps KUPUJTE VOJNE BONDE1 CHICAGO, ILL., SREDA, 24. FEBRUARJA — WEDNESDAY, FEBRUARY 24, 1943 LETNIK (VOL.) LIL Omejitve živil bodo občutne - Rusi se bližajo Dnjepru Si 'OBEDI IZ KANT" SE BODO MORALI ZAČASNO UKINITI Gospodinje se ne bodo mogle vec zanašati na hitre obede iz kant. — Na karte pride tudi izsušeni fižol, grah in leča. — Odmerjanje bo po sistemu točk. ZA MESARJE SE UTEGNE ODREDITI LICENCA Washington, D. C. _ Vladni krogi imajo v načrtu* da se za vse mesarje, ki ubijajo ži-I vali za prodajo, uvede posebni licenčni sistem, ki bo pod I n a d z o rstvom poljedelskega departmenta. s tem bi se pre-I prečilo prodajanje mesa po višjih cenah, kakor so dovoljene, in bi se zagotovila enakomerna razdelitev mesa med vse prebivalstvo. Vsak mesar,; in med te bi se prišteli tudi farmarji, ki prodajajo meso, bi dobil po tem načrtu svojo licenčno številko, katera bi se imela pritisniti na vsak kos prodanega mesa. Ako bi tega žiga ne bilo na mesu, bi se lahko sumilo, da je bilo to prodano po višji ceni, kakor je dovoljena. Velike klavnice bi ne prišle v poštev, ker te so že zdaj nadzorovane po inšpekcijskem sistemu; enako tudi fle farmarji, ki koljejo za lastno uporabo. -o- NAVODILA GLEDE DOHOD-NINSKEGA DAVKA svote i« dobljeno odtegniti tudi razne presti, kakor na pr. na dol-^>ve ali na "mortgage" na hiše, ali pa na znesek za kak nakup na obroke. Ako pa se pri zadnjih dveh odplačuje glav-} niča z obrestmi vred, so odteg-Ijive samo obresti in ne plačilo na, glavnico, kakor tudi ne morebitno plačilo za zavarovalnino. Ni pa dovoljeno, da bi kdo odtegnil obresti, ki jih je plačal za koga drugega, na pr. za slučaj, da mu reši hišo, ali kaj podobnega. — Odtegniti se smejo tudi razne vrste dav-1 kov, vendar pa je v tem oziru toliko podrobnosti, da jih je težko vse navesti; v splošnem so odtegljivi le tisti davki, ki gredo za javne namene; med te se prištevajo tudi takozva-ni prodajni davki, ki so jih naložile razne države. Dalje je dovoljeno odtegniti tudi škodo, ki jo je kdo utrpel na svoji lastnini, bodisi vsled tatvine, ropa ali nesreče. Pri tem pa se računa seveda samo resnična vrednost predmeta in ne sentimentalna vrednost. OD REKE ODDALJENI 30 MILJ; TROJNI NAPAD NA OREL S prodiranjem proti Dnjepru ogrožajo Rusi nemške čete ob Azovskem morju in na Krimu. — Poostrili pritisk na mesto °rel- — Nemci baje pripravljeni, za zapuste Estonsko. _ Washington, D. C. — Pripravljanje obedov z odpiranjem kant, ki je bilo v Ameriki tako splošno razširjeno, da je postalo takorekoč moderno, se bo moralo začasno nehati, kakor se je izrazil neki član vladnega urada za cene, ko se je v nedeljo objavil novi načrt za odmerjanje konservira-nih živil. Ta načrt, ki stopi v veljavo s 1. marcem, bo tako omejil nabavljanje živil v kositernih kantah, da ta ne bodo več sma-trana kot glavna prehrana, marveč le kot nekak pribolj-šek. Gospodinjam priporoča o-menjeni urad— in k temu bodo brez dvoma tudi same prisiljene — da nakupujejo več sveže zelenjave in sadja, za katerega se namerava tudi določil naj« višja cena, ki se bo smela računati. Poleg konserviranega sadja in zelenjave se bo postavil na karte, kakor se je objavilo zadnjo soboto, tudi suhi fižol, suhi grah, leča in izsušene vrste juh. Prodaja teh živil se je ukinila v soboto opolnoči. Za prodajanje konservira-nih živil, namreč od 1. marca dalje, se bo uporabljal tako-zvani "point-rationing system," — sistem odmerjanja po točkah, in sicer na knjižice, za katere se vrši registracija ta teden. Tako bo na pr. za marc ' upravičena vsaka oseba do nakupa v izmeri 48 točk. Te točke se nanašajo na težo, a tudi na vrsto živil. Povprečno bo dobila oseba na mesec dve do štiri kante naj-,bolj običajne velikosti. Kakor IZID HRVATSKEGA KONGRESA Kongres izvolil odbor, ki bo nadaljeval delo. Chicago, III. — Na kongresu ameriških Hrvatov, ki se je, kakor je bilo že poročano, vršil v soboto in v nedeljo, je bilo navzočih 927 odobrenih delegatov iz Zed. držav, Kanade in Mehike. Na zadnjem zasedanju, v nedeljo, se je izvolil odbor, pri čemer je dobil znani vijolinist Zlatko Balokovič mesto predsednika, podpredsednikom pa so bili izvoljem John D. ButkoviČ iz Pitts-burgha, Jos. T. Bazd&ricfe iz Chicage ter John A. Zvetina, profesor na Loyola univerzi. Med kongresom so se prodajali vojni bondi s ciljem, da se jih proda za pol milijona dolarjev. Hrv. Bratska Zajedni-ca je otvorila to prodajo s tem, da jih je sama kupila za $100,-000. -o- ROMMEL BAJE V RUSIJI London, Anglija. — Neko poročilo s Švedske govori, da se je izvedelo iz privatnih virov, da nemški maršal Rommel ni več v Afriki, marveč da poveljuje nekje na ruski fronti. se lahko razvidi, pa je celi sistem tako zamotan in kompliciran, da urad za cene vež-ba na stotisoče prostovoljcev, ki bodo dajali pouk groceri-stom, ako bodo ti želeli. VESTI 0 DOMOVINI Italijani so obsodili nadaljnih 11 Slovencev v Ljubljani na dosmrtno ječo. — Dalmacijo so popolnoma odrezali od ostalega sveta. PO KAT. SVETU — New York, N. Y. __ Tukaj so se razširile vesti, da je odšel nadškof Spellman v Vatikan, da ukrene priprave za izselitev papeža Pija v Brazilijo. Tukajšnja nadškofijska kanclarska pisarna pa žigosa te vesti kot izmišljotine. — Santiago, Ciie. — Ko ie tukajšnja dežela prelomila diplomatske odnošaje z državami osišča, je > papeški nuncij Silvani izrazil svarilo duhovnikom in vernikom nemškega in italijanskega pokolenja, naj se vzdržijo vsake besede ali dejanja, ki bi se moglo smatrati za nasprotno interesom te dežele^ — London, Anglija. — Komunistična stranka je izrazila zahtevo, da se v angleških šolah popolnoma odstrani vsako versko vprašanje, namreč, da šole ne smejo biti niti pod versko kontrolo, niti se ne sme u-čiti religija v njih. -o- SMRTNA NESREČA SLOVENSKEGA MORNARJA Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo je preminul v bolnici 28 let stari Victor Edw. Bruner, fotograf v mornarici. Podlegel je posledicam poškodb, ki jih je zadobil v petek prej pri aeroplanski nesreči v Minneapolis, Minn. Njegovo truplo je bilo pripeljano v CicerOj 111., kjer prebivajo njegovi starši Valentin in Frances (roj. Su-hodolnik) Eruner, na 5108 W. 24th Pl. Truplo leži v pogrebnem zavodu Rally, 2307 So. Laramie, od koder se bo vršil pogreb v četrtek zjutraj ob 9:30 s sv. mašo v cerkvi St. Mary's Queen of Heaven. Moskva, Rusija. — Na celi „ južni fronti, raztezajoči se 500 milj naVždol od mesta Or-Ja do zapadnega konca Kavkaza, so Rusi koncem tedna, kakor se je objavilo v ponedeljek, dosegli nove pridobitve. Posebno občuten pritisk izva3 jajo proti vzhodnemu kolenu reke Dnjepra, od katere so bili na neki točki oddaljeni samo še 30 milj, a do Rumunije, katera je očividno njih cilj, imajo le 300 milj. Proti mestu Orel pa izvajajo napade od treh strani. V smeri proti Donu so Rusi prodrli že tako daleč, da stoje pred mestom Sinjelnikovo, in, ako to mesto zavzamejo, bodo s tem dobili v roke del žel. proge, po k&teri se Nemci, umikajo od Azovskega morja proti zapadu, proti mestu Dnepropetrovsk ob Dnjepru. Nekoliko bolj proti jugu je mesto Zaporože in z izgubo tega mesta bi bil Nemcem resno o-grožen umik s polotoka Krima. Nemci so prišli že v tako sti-sto. da govori neko poročilo s Švedske, da se pripravljajo na izpraznitev mesta Dnjepro-petrovska kakor tudi najbolj severne baltske države Estonije. -0- SFORZA ZA PRIZANESLJI- VOST NAPRAM ITALIJI Chicago, 111. — Znani bivši italijanski minister Sforza je v nekem govoru zadnji petek priporočal zaveznikom, naj si s prizanesljivostjo pridobe srca italijanskega ljudstva, češ, da Italijani hrepene po tem, da, se fašizem strmoglavi. Ni pa pričakovati, pravi, revolucije v Italiji, češ, da so nasprotniki fašizma popolnoma brez orožja. sodilo v dosmrtno ječo, stroške razprave in posledice, v-,ključno trajno prepoved o-pravljati javne službe, zakoniti preklic ter na objavo pričujoče sodbe po enkrat v "Pic-colu" in v "Jutru". Ljubljana, 29. septembra 1942. 0-- , Odpor v Dalmaciji J e r u z a lem, 8. februarja (ONA) — Jugoslovanska obmorska provinca Dalmacija, je zdaj popolnoma odrezana od svojega zaledja in sploh od .vse Evrope; Italijani namreč žele, da uporno prebivalstvo teh krajev ne izve ničesar o dogodkih, ki pretresajo svet. Privatne vesti iz notranjosti Jugoslavije razodeva jo, ~ da~ je prebivalstvo tega ozkega pasu ozemlja, ki je preko Jadranskega morja obrnjeno proti Italiji, zelo zagrenilo življenje italijanskim zasedbenim četam. Ko so se bile razširile novice o ruskih zmagah in o angleškem napredovanju v Tri-politaniji, so izbruhnile navdušene demonstracije. Zdaj je prehod iz kraja v kraj prepovedan. Radio aparate so pobrali in Italijani so vse, kar se je le dalo ukreniti, da se prepreči prihod in širjenje dobrih novic iz različnih bojišč, z vso strogostjo izvedli. Vse zveze z ostalim italijanskim ozemljem in tudi zve-r.e dalmatinskih mest med se-,boj so omejene na najpotrebnejše. Toda kljub vsem tem naporom ljudstvo vendar vse za vse, kar se zgodi v širokem svetu. Ako le en sam Spličan posluša radio London s pomočjo svojega skritega radio aparata, bo zanesljivo vseh 40.000 ali več prebivalcev dalmatinske prestolnice obveščeno o novicah predno napoči zora. Laško vojaštvo je v vseh ozi-rih previdno. V Splitu so okoli garnizijske vojašnice zgradi-.li močne utrdbe. Italijanski vojaki in častniki imajo najstrožja navodila, da z domačim prebivalstvom ne smejo i-meti nobenih stikov. Izven mesta je često čuti pokanje pušk. Tam partizani nadaljujejo svojo borbo proti osvojevalcu. Italijani so požgali do tal veČino bližnjih vasi, da bi povečali varnost svoje posadke. Zaradi neupogljive borbenosti Dalraatincev so Italijani zdaj .popolnoma prenehali govoriti o svoji "Svobodni Dalmaciji", ki naj bi bila ustanovljena po koncu vojne. Italijanske policijske čete so zdaj sestavljene iz napolitančev, zloglasnih po svoji krutosti. V goratem ozemlju, ki je bilo po nastopu novega reda priključeno "Neodvisni Hrvaški" vlada kaotična zmešnjava v pogledu prehrane. DUHOVNIK PODAJA REŠITEV DELAVSKEGA PROBLEMA UMETNIK MED POSLANIKI Brooklyn, N. Y. — Delavsko vprašanje in odnošaji med delavstvom in delodajalci se ne bodo nikoli zadovoljivo rešili potom splošnih zakonov, marveč se bo mogel doseči ta cilj le s takozvanimi delavskimi komisijami. Takega mnenja je Rev. Wm. J. Smith, učitelj na neki šoli za katoliške delavce. Svoja izvajanja je napisal v glasilu tiste šole. Kakor pravi duhovnik, ga bo kak neodgovorni unijski voditelj najbrž napadel, češ, da je nasproten delavstvu, ko pravi, da unijske aktivnosti potrebujejo nadzorstva in kontrole; v njih, pravi, se je namreč nabralo vse preveč voditeljev, ki niso iskreni in ne o-pravljajo zadovoljivo zaupanega jim mesta. Ti raketirji preže na priliko, da bodo same sebe finančno okoristili ne samo na račun delodajalca, marveč tudi svojega delavskega tovariša, in pri tem se poslužujejo strahovanja ter podkupovanja. Delavske unije, nadaljuje člankar, so postale vsaj napol javne ustanove, ako ne popolnoma, in kot take zahtevajo tudi javnega nadzorstva. Doseči to potom zakona bi ne bilo priporočljivo, pravi, ker bi obstojala nevarnost, da bi se s tem uničilo dosti socijalnega napredka, ki ga je dosegla u-nijska aktivnost v tej deželi. Bolj primeren odgovor na ta problem bi bila ustanovitev delavskih komisij, katere bi pazile na to, da obvelja pravica v posameznih slučajih. Ena nalog te komisije bi bila, da nadzoruje unijske volitve, kakor se nadzorujejo politične volitve. Duhovnik ne priporoča, da bi se morale unije inkorpori-! rati, nasprotno pa stoji na sta-I lišču, da se mora priznati vsa-i kemu ameriškemu delavcu | pravica do organiziranja, katera niu je bila doslej dostikrat odrečena. Izpred vojaškega sodišča (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 5. oktobra 1942 v izvirnem besedilu.) Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil "Slovanija-Dalmazija", odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo isodbo v zadevi proti: 1. Kogovšku Antonu, sinu Ivana in pok. Marjane Lesko-vec, roj. v Smrečju 22. 1. 1898; 2. Marenčetu Leopoldu, pok. Janeza in Frančiške Stangar, roj. v Mirni 28. V. 1902; 3. Skapinu Leonu, sinu Viktorja in Julijane Skapin, dijaku v Ljubljani 27. II. 1919; 4. Pezdirju Francu, pok. Ignacija in Ane Rapuan roj. v Brezovic 7. VIII. 1912; 5. Ferjančiču . Josipu, sinu Leopolda in Uršule Letinske, čevljarju, roj. 16. H. 1912; 6. Brajkoviču Bogdanu, sinu Martina in Marije Brajkovič, čevljarju, roj. v Pisinu 5. VI. 1913; 7. Blaciki Ludoviku, sinu Josipa, dijaku, roj. v Ljubljani 20. IV. 1923; 8. Železniku Leopoldu, sinu Josipa in Angele Železnik, roj. v Ljubljani 21. X- 1919 in tam bivajočemu; 9. SiardC Maksu, neznanih staršev, roj. v Ljubljani, 15. X. 1919, čevljarju: 10. Logarju Josipu, sinu Antena in Pepce Lukman rojen v Ljubljani 24. II. 1924 bivajočemu v Rožni dolini; 11. Mihelčiču Josipu, pok. Antona in Ane Gomzi, roj. v Ribnici 14. XII. 1922, bivajočemu v Ljubljani. Vsi obdolženci se nahajajo v begstvu. Obtoženi so: — a) zločina po čl. 4. Duceje-ve naredbe z dne1941, ker so bili soudeležni pfi družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in socialnega reda v državi ; b, zločina po čl. 16 iste naredbe, ker so bili člani oboro-žega krdela, ustanovljenega z namenom, da bi izvrševali zločine proti državi; c) zločina~po čl. 5. omenjene naredbe, ki so delali propagando za odstranitev ali nasilni prevrat obstoječega političnega in družabnega reda v državi. Zločini so bili ugotovljeni v Ljubljani meseca maja 1942. Iz teh razlogov je sodišče na osnovi zakonskih členov spoznalo v begstvu se nahajajoče Kogovška Antona, Ma-renčeta Leopolda, Skapina Leona, Pezdirja Franca, Fer-jančiča Josipa, Brajkoviča Bogdana, Blaciki Ludvika, Ze-leznika Leopolda, Siarda Maksa, Logarja Josipa, Mihelčiča j Josipa za krive zločinov pre-1 vratne združbe in oborožene- ; ga krdela ter jih kot take ob- ■ Južnoameriški pevec Tito Guizar (na levi), ko se je sestal v New Yorku s poslaniki treh južnoameriških dežel. Poleg njega je čilski poslanik Michels. dalje Naj era iz Mehike in na desni čilski poslanik v Španiji. Figucroa. _ AMERIKANSKI SLOVENEC [ Jyrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, , ^ Ustanovljen lata 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, po« nedelj kov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 feff** - Naročnina« Za celo leto-—$6.00 Za pol leta_. 3.00 Za četrt lete__1.75 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_$7.00 Za pol lete__ 3.50 Za četrt lete__- 2.00 Posamezna številka -.........- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year-----$6.00 For half a year__3.00 For three months--1.75 Chicago. Canada and Europe: For one year —-..........$7.00 For half a year.................... 3.50 For three months_. 2.00 Single copy-. 3c POZOR I Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vata naročnina. Prva pomeni kne-sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. brih plačah. Ni bilo povsod tako, dosti dobrega je Amerika storila, bilo pa je tudi le preveč birokracije, in prav na to cika zdaj, ako govorijo o premirju kar na pet let. Korita, korita ... ako teh korit ruski medved ne prevrne in ne zagodrnja: delat! Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na ured-biitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida lisi. — Za sadnjo številko v tednu ja čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa brts podpisa sa na ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ _ J. M. Trunk: 0 NARODNEM KONGRESU Bil je narodni kongres. Dobra roba. Kaj, ko bi ga ne bilo? Dete je narodni svet. Dobra roba. Kaj, ko bi ne bilo sveta? Bil je ta svet v Washingtonu na merodajnih mestih. To je njegova naloga. Ali je prosil, zahteval, informiral? "Prositi me je sram". Zahtevati? Hm? Pre-kerna zadeva. Ce kdo zahteva, mora imeti trdo pest. Palčki smo. Morda je informiral, in tako je. bržkone bilo. Ali bo dosegel? Kdo more to vedeti? Seve, seve, nihče ne more. Kaj potem nergaš? Komaj je dete porojeno, pa ga ta plesnjivi fajmošter že napada! Predrzno. Počasi, počasi, saj ste možje. Braniti hočem svet že naprej, ker napadov bo padalo vse debelo, ako bi svet ostal pri praznih rokah. Ali so prazne roke nemogoče ? Polne roke želim, braniti pa hočem svet že danes, ako^bi ostalo pri praznih rokah. Saj ste možje. Danes so bili Slovenci, jutri bodo Lahi, potem Litvinei, Leti, Estonci, Poljaki, Čehi, Finci, še Nemci lahko pridejo in Mažari in Bolgari in Rumunci in Slovaki in Hrvati, da Srbov niti ne omenim.. in še cela vrsta jih je. Ali se ne bo diplomatom zafcelo vrteti v glavah ? Komu naj ustrežejo, kam naj se obrnejo? Kar prvi zahteva, tega ne sme biti, bo rekel drugi. "Trst je naš," reče Lah. "Ne, Trst je naš," reče Slovenec. In takih Trstov je na stotine. Delegacij vse polno pred slovensko delegacijo, delegacij vse črno za slovensko delegacijo. Ali so amerikanski diplomati železni? Braniti hočem narodni svet, braniti, ker tudi jaz sem bil že pri raznih delegacijah in na visokih mestih in smo ponižno prosili, na kako zahtevanje še misliti nismo smeli, informirati smo se le upali, ni šlo drugače, dobili pa smo — eno figo. Sto jih je, ki tudi hočejo dobiti, in kar bi prvemu dali. hoče drugi imeti, in kar dobi vsaj v obljubi danes še, s tem ni zadovoljen, in kar bi mogoče dobil jutri, to bo ogorčeno odklonil in vse vprek hudo in grešno preklinjal. Braniti hočem, braniti. Ali ste že slišali o kaki delegaciji v Moskvi ali celo v Moskvo? V Moskvi delegacij ni, v Moskvo pa delegacije ne morejo iti. Razumete? In Moskoviči so tiči. Dozdaj niso nikogar vprašali, delali so sami, kar je hud šment. Ali so naredili? Tu je treba počasi hitro soditi. Ali bodo ti Moskoviči tiči naredili, če bi tako naneslo? Danes pravijo, da bodo v Washingtonu naredili. Well, tu pa meni sape zmanjka. , NAČRT ZA BODOČNOST Vladni krogi, vidim, imajo načrt. Premirje tri do pet let, potem govorimo o miru, ko se vse pomiri, da ne bo ver-sajske polomije. Tak je načrt na najvišjih mestih. Kaj porečejo naši fantje ? Ali bodo zajuckali, da bo še kar pet let in še nekaj let soldaška suknja? In tako bi moralo biti po vladnem načrtu. Ali imajo v Moskvi tudi tak načrt za pet in še pet ali deset let? Kaj, če Moskoviči tiči zagrmi jo: maršause in mir! Fantje domu, pa delat! In Amerikanci imajo načrt, da bodo prehranili ves svet. Imenitno, saj bo ves'svet lačen, malo lačni smo že zdaj v Ameriki. Na mizah rezgeta ihaha, saj ga poznate. Prehranili ves svet. Humanitarno delo, God bless America! Kako je bilo po zadnji vojski? Hoover, ki je imel tedaj prehrano v rokah, je povedal. Kake tri miljarde na posodo in odplačilo, pol miljarde zastonj, okroglo štiri miljarde. Nazaj je prišlo — ena figa. Ali je bila potreba v Evropi? Mnogokje je bila, pa je Amerika tudi dajala, da so lahko po sencah ležali podnevu in kartali in kegljali cele noči. Nič pretiranega. Dalje. Sam sem doživel. Otroci so zbežali domu, če so le mogli, ali pa hodili za zid k ... Nič pretiranega. Govoril sem z Amerikanci, ki so imeli prehrano v rokah. Čemu, saj vidite, ni treba, oče popiva, zapravlja, ko vi prehranjujete? WTell, dobil sem značilen odgovor: we want to have a good time in Europe! In imeli so-ga pri do- ŠTIRIKRAT DAROVALA KRI Ely, Minn. Večkrat berem v enem ali drugem časopisu, da je kdo daroval kri za Rdeči Križ. Tudi tukaj rojena mlada Slovenka Hilda M. Pluth je darovala kri za Rdeči Križ, in to že štirikrat. Ona je glavna bolničarka, ki ima na skrbi kolek-tanje krvi. Do sedaj je delala v Buffalo, N. Y., vsled operacije na slepiču pa je prišla domov k svojim staršem Jožef in Mary Pluth, da se pozdravi. Zdaj se je zdrava vrnila na svoje delo, in sicer v Rochester, Minn., kjer je tudi pred 7 leti graduirala z odliko in je bila tam glavna bolničarka pet let; zato je zopet želela povrniti se nazaj v St. Mary bolnišnico, kajti večkrat se je izrazila, da se tam počuti kakor doma. Deset let je bila vedno med drugim narodom in ni slišala slovenske govorice, pa kljub temu govori lepo slovensko, kakor bi bila vedno med Slovenci. Vsa čast takim, ki se ne sramujejo svojega materinega jezika, ker takih ni dosti; posebno ako grejo v druga, večja mesta v šole, jih je sram slovensko govoriti. Zimo imamo precej hudo tukaj, kar pa ni čudno, saj smo skoraj na severnem tečaju. No, Pa tukaj so ljudje stari po 65 let, pa pozimi izgledajo kakor bi jim bilo 35 let. Tako čisti in sveži zrak jih pomladi in imajo lepa rdeča lica, da jim ni treba šminke. Kdor hoče biti mlad, le sem na Ely naj pride, in to pozimi, pa se bo pomladil najmanj za 15 let! Lep pozdrav vsem čitate-ljem in čitateljicam! Naročnica. la! Jaz pa le od časa do časa kaj napišem, ker veliko berem, pa me včasih mika kaj napisati, pa nikdar zato, da bi kedo mislil, da kaj znam; nič ne znam, to je vse. Lepa hva" la tudi urednikom Amerikan-skega Slovenca za priobčitev mojih dopisov! Pozdrav! Mary Modrijan -o- KDO IN KAJ JE BIL JAKOB ALEŠOVEC Mt. Olive, 111. Mogoče, da je kateremu naših starih rojakov bil znan hu-moristični list Brencelj, ki je izhajal v Ljubljani v letih 1875 do 1885 kot tednik. U-rednik tega lista je bil zgoraj, imenovani Jakob Alešovec, ki je tudi pisal povesti. "Jama nad Dobrušo" je bilo njegovo delo, mislim da tudi "Mlinarjev Janez" in še nekaj drugih povesti. Rojen je bil v Kosezih, vo-diška fara, pred 125 leti. Njegov list Brencelj je bil naperjen proti ljubljanskim nem-škutarjem in jih je bičal z iz-bornimi karikaturami. Za sebe je izvolil Alešovec velikega brenceljna z dolgimi nogami, toda Alešovčevo glavo in očali. Bilo pa je v tistih časih med ljubljanskimi uredniki mnogo nemškutarjev, posebno pri "Laibacher Zeitung", pa so ga nekoč ujeli in poslali za tri mesece v zapor na tedanji Žabjek; dobil pa je še to posebno Čast, da Je sam smel ri-čet kuhati. Po prestani kazni pa je prišel na dan s še ostrejšimi karikaturami, kako je bil kaznovan, ker je stopil psu na rep, ki je tako zacvilil, da so ga na ljubljanskem magistratu čuli. Sebe je dal narisati, kako je na Zabjeku ričet mešal ; še celo pesem je zložil c V»rnni na fom s+onnvon 111 V H. REZERVIRAJTE NEDELJO 30. MAJA! Chicago, III. Vsem Slovencem v Chicagu in okolici naznanjam, da bomo imeli v nedeljo 30. maja 1943 veliko prireditev v pomoč trpeči Sloveniji. Prireditev se bo vršila v American Bohemian Hall, ravno tam kot lansko leto. Na programu bomo imeli lepo igro in petje. Ime igre in natančen program bo pozneje naznanjen. Vsa slovenska društva in klube prosim, da ne prirejajo na ta dan svojih prireditev, ker dolžnost vseh slovenskih društev je, da sodelujejo v nedeljo 30. maja pri tej tako potrebni in plemeniti utvari. Slovenci in Slovenke v Chicagu in okolici, odločite se že danes, da pridete gotovo na to prireditev, ker dolžnost nas vseh je, da darujemo vsaj en dan v letu umirajočim roja- kom v starem kraju. Za podružnico št. 8. JPO Slovenska Sekcija. Anton Krapenc, predsednik. --o____ ~ VESELICA 7. MARCA N. Braddock, Pa. V nedeljo 31. januarja se je vršila seja zastopnikov in odbora JPO-SS št. 33 za Braddock, N. Braddock, East Pittsburgh in Rankin, Pa. Seja se je vršila v Hrvatskem Domu in zastopanih je bilo 8 društev. Izvolil se je odbor kot sledi: preds. Nick Pavlakovič, pod-preds. Matt Junko, tajnik Anton Rednak, zapisnikar Fred Pozek, blag. Louis Karish, preds. nadz. V. Tumbri; in R. Celigoj, P. Malek, Frank Sam-sa, J. Stambul, J. Baraga, Martin Hudale, M. Knafelc in A. Rožanec nadzorniki. V nedeljo 7. marca 1943 se Pa bo vršila veselica isto tako v Hrvatskem Domu v East Pittsburghu. Začetek bo ob 8 uri zvečer, za plesaželjne pa bo na rapolago Martin Kuko-vičev orkester. Čisti dobiček je namenjen za JPO-SS in SANS. Torej v imenu našega odbora vabim vse rojake in ostale brate Jugoslovane, da pridete na to veselico in s tem pripomorete do moralnega, kakor tudi finančnega uspeha. Sklenjeno je tudi bilo, da bomo delovali skupno za JPO-SS in SANS., ker se vsi zavedamo, da če ne bo SANS uspešen, tudi druga pomoč ne bo dosti pomagala. Zatorej apeliramo na vse rojake in rojakinje iz okoiice, da posežete v žep tako globoko, da bo bolelo, v zavesti, da žepne bolečine v svobodni deželi niso niti senca proti mukam in trpljenju, katerega mora naš ubogi narod prenašati v zasužnjeni Sloveniji. Daj brat daj! Pomagaj sestra! Za odbor JPO-SS 33 Anton Rednak tajnik 1719 Poplar Way -o- ODPRTO PISMO G. ANTONU GRDI NI Cleveland, O. Prav lepa hvala Vam cenjeni Mr. Anton Grdina, za ča-stitke! Želela bi, da bi bila jaz tako vešča pisati dopise kakor Vi. Vi ste vsekakor ja-ko pisateljsko nadarjeni. Boljšega dopisnika in boljšega čToveka ni potreba, kakor ste Vi, gosp. Grdina. Se zmeraj smo Vam hvaležni ker ste tolikokrat vzeli naše vrtove na film. kakor. tudi mnogo drugih. in to vse brezplačno. Znano je, da ste velik prijatelj narave in cvetja. Dela Vas pa tudi velikega, ker ste z vsakim človekom tako prijazni in vljudni, toraj še enkrat hva- starejši brat nas predstavi, da smo njegovega bratranca sino-vi» in njega krije že zemlja. Tedaj pravi Alešovec: "Tudi meni je že odprt grob!" In res, deset mesecev kasneje je umrl. Preden smo se poslovili od njega, nam je še povedal o sirovem napadu mošenjskih f*ntt>v in nas svaril pred tako podivjanostjo. Obrisal je očala, in tudi oči so bile rosne, potem je pa nadaljeval takole: "Včeraj zvečer, že bolj pozno, sem prišel v Moste z namenom obiskati sestro Micko pri gospodu. Fantje so že va-sovali. Pozdravim jih: Dober večer, fantje! Pa se oglasi eden in pravi: Kako ti to veš, ali si se gori že najedel? Drugi mi pa pravi: Škric, ali znaš kaj plavati? In vrgli so me pri mostu v vodo. Voda res ni bila globoka, ali moker sem bil vseeno kot miš. Ko prilezem ven, so pa začeli zbijati šale na moj račun: Glejte škrica, kako je lep! Kakor moker maček ! Ker je bilo komaj sto korakov do sestre Micke, je bila še moja sreča, da sem se vsaj lahko preoblekel, seveda v gospoda Antona Stritarja obleko, v kateri me tukaj vidite." S tem je končal to sirovo povest. Zadnji% čas mu je opešal tudi vid in je živel od dobrodelnih ljudi, večinoma o<^ duhovščine, umrl pa je v Ljubljanski bolnišnici kot siromak. Blag mu spomin! Zares reven je časnikarski stan! Andrew Maren. (Zakaj, oh zakaj ste napisali ta zadnji stavek, Mr. Maren?! — Urednik.) TO IN ONO fiOGODKI fned Slovenci p 4. Četrtek — .Kazimir, »poz. 5. Petek — Perp. in Feli cita. 6. Sobota _ Fridolin. Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, štev. 53» K. S. K. J. Haskuievalna patrulja armadnih tehniških zračnih siL docela pripravljena za akcijo, ako bi bilo treba, ko se vešba na ulicah masla Atlantic City. N. J. V WAUKEGAN, ILL. • 1 Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. Irfa. • PRANK JERINA, predsednik, JOSEPH ZORC, tajnik« 1045 Wadsworlh Avt« No. Chicago, I1L ANTON BESPALEC, SR.. blag. K staremu Hermu, slavnemu berlinskemu zdravniku, je prišel neki človek, ki je z di-namitom razstreljeval skale, da bi ga pregledal. "Oho", pravi zdravnik, "vi imate pa zelo nevarno delo." "Se bolj nevarno kakor je Vaš poklic," je odgovoril bolnik. "To je pa že nekoliko pretirano," pripomni zdravnik. "Prav nič, gospod doktor. Če Vi zagrešite napako, lahko daste svojega pacienta pokopati, če pa jaz naredim napako, moram dati sebe pokopati." * Friderik Viljem III., pruski kralj, je bil tako redkobese* den, da je po možnosti svojo misel izrazil z eno besedo. V nekem zdravilišču je srečal madžarskega magsata, ki mu je bil v tem pogledu tekmec. "Seznaniti," je ukazal kralj. Moža so na promenadi predstavili kralju, na kar se je med njima razvil sledeči pogovor: "Kopati?" — "Piti." _ "Vojak?" — "Magnat." _ "Tako?" — "Policist?" — "Kralj." — "Čestitam." — "Hvala." o Predstavite vašim prijateljem "Aaer. Slovenca." in jim fa priporočite, da ee nanj na- roce! KATOLIŠKIM SLOVENCEM SIROM AMERIKE IN VSEMU SLOVENSKEMU NARODU V STARI DOMOVINI! DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Mi ameriški Slovenci ljubimo z vso dušo svojo veliko in lepo domovino Zedinjene države. Srečne se čutimo, da smo državljani te mogočne demokracije ter radi tega deležni zlate svobode in enakopravnosti. Radi izdajalskega napada na svoje ozemlje so tudi Zedinjene države morale prijeti za orožje v obrambo svobode in krščanskih idealov. Stotisoče Američanov se nahaja na bojni fronti, da z orožjem v roki ohranijo svobodo svoje domovine in vsega sveta. Med tem pa mora iti slovenski narod v Evropi v svoji lastni deželi skozi strašno Kalva-rijo trpljenja in umiranja, popolnoma zasužnjen od svojih sovražnikov in predan na milost in nemilost močem teme. V teh strašnih dneh nas naš težko preizkušeni slovenski narod milo prosi, da se ga spominjamo v molitvah. Njegova cerkvena voditelja škofa g. Dr. G. Rožman in g. Dr. Ivan Tomažič nas rotita, da združimo svoje molitve z molitvami trpečega in krvavečega slovenskega naroda v stari domovini da bi ga Bog in Marija, v katero je imel slovenski narod v vseh časih neomejeno zaupanje, skoraj rešila iz tega zemeljskega pekla. Predobro se zavedamo, da more le Bog pomagati, pomagati nam in vsemu trpečemu človeštvu v tej veliki sili, in le On, edini, ki je Gospod vojnih trum, nas more pripeljati do zmage in pravičnega miru. Radi tega smo ameriški Slovenci organizirali molitveno akcijo pod imenom "Molitve- no fronto," da bi se po njej v molitvi združili s slovenskim narodom v stari domovini. Mi ameriški slovenski duhovniki, kot verski voditelji ameriških Slovencev, pozivamo torej vse katoliške Slovence sirom Ameriške, da pristopijo v "Molitveno fronto" kot člani. Pozivamo Vas, da stanovitno in goreče molite za zmago naše armade in zavezniških armad in za skorajšni pravični mir. Prav posebno pa da molite za ubogi, mučeni slovenski narod v stvari domovini, da bi mu kmalu zasijala zarja svobode verskega in narodnega življenja. Prosimo vas, katoliške Slovence in vso slovensko duhovščino, da posvetite letošnji Veliki petek spominu onega Velikega petka, ko se je začela prebridka Kal vari j a našega naroda v stari domovini. Letošnji Veliki petek posvetimo posebnim skupnim in zasebnim molitvam, doma in v naših cerkvah, da bi Bog skoraj rešil slovenski narod tega strašnega trpljenja po Mariji na Brezjah, kraljici Slovencev. Slednjič pozdravljamo naš ubogi mučeniški toda junaški narod, njegova škofa in vso trpečo duhovščino ter jih pozivamo da vztrajajo v tem svojem trpljenju na svoji strašni sedanji Kalvariji v svojem neomajnem zaupanju v Boga in Marijo, po kateri, kakor trdno upamo, mu bo kmalu napočil dan vstajanje k novemu verskemu in narodnemu življenju. V imenu ameriških katoliških Slovencev: Msgr. Vitus Hribar, Msgr. B. J. Ponikvar, Rt. Rev. J. J. Oman, Rt. Rev. J. L. Zaplotnik. Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša Tajnik: Jos. J. Nemamch. 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljiv mesecu v spodnjih prostorih stare sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmcat se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. BARAGOV SVETILNIK Promoter. Michael Trinko in Sinovi ___ PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. V TOREK, 2. MARCA 1943 oddajte glas za HARRY KELLY Z cL KOMISARJA MESTA JOLIETA Usposobljen po izkušnjah, da vam bo služil učinkovito in vljudno. __Authorized and paid for, by Mr. Harry Kelly, Joliet, I1L MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Nasvete, proračuna In načrte dajemo na željo bres-plačao. Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti kakorinega koli obsega. Sprejemamo Velika dela kot grajenje večjih poslopij, ioL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dela, kot popravlja-nje hiš in drugih poslopij, dela, gradimo nov« stavbe. Mi prevzemamo vse vrste Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo. Pokličite nas na telefon lasten dom. hišo, kar napravimo vam mi sa smerno nizko ceno. Calumet 6870 or 6509 MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois ljenja in beže o prvem znaku kake resne nevarnosti. Kakor hitro je začel pihati tak Veter, da bi se bilo treba zares spoprijeti z Italijani, se je kolovodij polastila groza. Poprej so Voc prek govorili, da je vojne takorekoč že konec, in so se kazali silno junaške in odloča ne. Ljudstvo jim je verjelo, ker ni bilo mogoče najti proti-dokazov. Ko se je jasno pokazalo, da to še nikakor ni res in je Italijan hrumel po deželi s svojimi akcijami, ki so večinoma dosegle nedolžne ljudi, je minila teh junakov vsa ko-rajža. Izdajali so se med seboj in puščali s silo mobilizirane kmete same na bojiščih, sami pa odnesli pete v še bolj skrite kraje. Kakor je tudi v narodu globolc giyev, napram o-kupatorjem, je pa\ kljub temu tudi vfeak dan večji odpor med njim zoper to sramotno pego na telesu našega naroda. sestSvojo korajžo kažejo navadno - le napram* neobo-rožepim kmetom, dočim dru-I gače~ skrbno čuvajo svoja živ- NA OBISK V VATIKAN Newyoriki nadškof Spellman, Id je odpotoval v Evropo, kjer bo njegov glavni cilj Vatikan, da obišče papeža. v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi. Knjižica vsebuje najpotrebnejše mašne in druge molitve. Tako im? vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angle- p* /v ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s H* I ti š| poštnino vred_____________ 4 Stran 1 Zgodba o povišanju Spisal Stanko Bor. AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 24. februarja 1943 PROBLEM Z DELOVNIMI SILAMI Ko je pa zaprl vrata za seboj se je glo* boko oddahnil ni si obrisal srage s čela — lepo vas prosim, v tako hudi zimi, o Božiču, ko je kar pokalo od mraza, so mu stopile potne srage na čelo! "Najhujše in najopasnejše je končano!" si je mislil Janez in kakor bi se mu odvalil kamen od srca je hitel v cerkev. Ali po maši mu je znova zagrozilo: Fantje so ga hoteli po vsej sili pregovoriti, da bi šel z njimi malo v gostilno, ker je mrzlo in se je dobro okrepčati, ker tako in tako nimajo dosti prilike, da bi mu pokazali svoje prijateljstvo, ker sploh vsak vojak na dopustu gre v gostilno. Branil se je z vsemi štirimi, kakor prepad je zazijalo pred njim: Ce greš, boš moral sleci plašč ... in .. in .. zraven gostilne je orožniška postaja... "Janez, zamerimo ti, če ne greš!" ./ "Danes ne, danes ne!" "Saj drugi tudi gredo!" "Jaz ne grem! Danes je prevelik praznik!" Odhitel je in se ni ozrl, dasi je čul, da je eden siknil: "Ali smo prenizki v primeri s teboj?" In na Štefan je ga je mučilo, ker je vedel, da mu zopet ne bodo dali miru. Izogibal se jih je in moral prečuti marsikatero — vseeno mu je bilo, samo če bi ga pustili na miru. Doma že, v domači vasi že gre z njimi v-gostilno — ali tu, pri fari! In če mu podarijo vso klet, ne gre! Kaj bi mu pomagali vsi dosedanji srečno uspeli uspehi, če gre v gostilno in odloži plašč? In odložiti bi ga moral v gorki sobi, sicer bi tako in tako vzbudil sum. V take misli vtopljen se je bližal cerkvi. Kar naenkrat se je prikazala izza ogla na cesti vojaška uniforma. Janez je obstal in zastrmel in mislil, da sanja. Ni sanjal, bil je Obrhov Jože iz sosednje vaši, ki je služil drugo leto pri deseti kompaniji. "Ho, Janez, Janez! Bog te živi! Jaz sem dobil dva dni pozneje dopust — nič ne škodi! Za tebe sem vedel, da si doma, ti nisi niti slutil, da pridem jaz! Kako je to prav, da sva vsaj dva doma!" Stresel mu je roko v vidnem veselju in mu pripovedoval, kako je dobil dopust, sicer dva dni pozneje, kar pa nič ne škodi, in mu razlagal načrt, kako prebije dopust in ga vabil sem in tje. Janez se je kar tresel od razburjenosti in .je samo prikimal, govoril ni. Jože mu je ravno pred cerkvijo šepnil, da bo po maši v gostilni harmonika, in rekel, da morata na vsak način iti in rešiti čast kranjskih Janezov. Med mašo pa ni Jože preveč pazil na Janeza, prav nič ni pazil nanj, ker čemu bi pač pazil nanj? In po maši je zaman gledal za njim in povpraševal za njim. Janez je izginil domov, ljudje, ki so bili pri vratih, so rekli, da je že pri zadnjem evangeliju odšel in da je bil bled v obraz, morda mu je bilo slabo. "Tak vojak!" je rekel Jože. "Čudno!" so rekli fantje. VIT. Tisto leto je bil Božič v sredo, Štefanje v četrtek. V petek in soboto je hodil Janez tako pobit in vznemirjen okoli, da so ga domači strahoma spraševali, ni li bolan? Kako lahko se je prehladiti v tej zimi, kako lahko se je prefiladil na sveti večer, ko je hitel ves razgret v snegu in mrazu do- mmm mov! In skrbna mati mu je skuhala rož in ga silila, da bi pil to domače zdravilo, ki mu gotovo pomaga. Ali Janez ni hotel piti in je zatrjeval, da ni bolan. "Kaj ti je potem?" "Nič!" "Nekaf ti je, to se ti vidi!" j "Nič mi ni, mama!" "Bolan si, pa nočeš povedati! Bolan se vrneš v Celovec in —" - Mati je skoraj ihtela, Janezu je bilo hudo, da jo tako muči, in silil se je biti vesel in brezskrben. Pa se mu je tako malo podalo ! Iz vsega vedenja se videlo, da ga nekaj tare in žalosti, pa si ne upa povedati in razodeti, kaj. To je še bolj vzbudilo sum, da je bolan, da se je prehladil na potu domov. In žalost je objela Hudoklinovo družino. Mati mu je vdrugič skuhala rož, nabranih na kresni večer — ali Janez jih ni pil, temveč je hotel po vsej sili in na vso moč pokazati, da je vesel in brezskrben, da ni bolan, da ga nič ne tare. Or kako se je varal in skušal varati domačeLpa jih je spravil s tem le v še večjo skrb in žalost. Vedeli so, da se nalašč potajuje, samo da jih ne bi razburjal, njegov obraz je govoril, da mu je nekaj — kaj naj bi bilo, če ne bolezen — da ga nekaj teži, da pa se zatajuje. In še bolj jih je navdala skrb in žalost. V nedeljo zjutraj se je pa Janez naenkrat čutil bolnega in je ostal v postelji in ni šel k maši k fari. In tedaj je segel po skuhanih rožah in pil zdravilo, pil dopoldne in se mučil z grenko pijačo, potil se v postelji in si grizel ustnice, ko je opazoval mater, s kako skrbnim in nežnim izrazom mu prinaša kuhane rože — lonček za lončkom — in ga odeva in prinaša vedno nove odeje in ga pokriva z njimi, da bi se gotovo prepotil skozi in skozi in odpodil sleherno trohico prehlajenja. Ah, dobra, skrbna, neizmerno in najnesebičnejše ljubeča mati, ko bi mogla dati Janezu zdravila, ki bi mu pregnalo črva iz srca, ki glo-je in grize v njem neprestano in vedno bolj!... To bi ozdravilo ljubljenega sina, ki ni bolan, ki pa čuti, da bo postal bolan, če se bo še dalje zalival z grenkim zdravilom in se prepotil do skrajnega. In pa zavest, da muči mater in vse domače brez vzroka ... S sovražnimi pogledi je motril uniformo, ki je ležala na stolu ob postelji. Bilo mu je, da bi planil s postelje, zgrabil z zobmi obe zvezdi in ju strgal z ovratnika in ju zgrizel in izpljunil in pohodil in poteptal ... Ali.. ali.. kaj bodo ljudje rekli, kako bodo domači pogledali? Skelelo je pri srcu in peklo in grizlo v njem, črv je glodal vedno huje in brezobzirne je ... Materi ni upal gledati v oči, tako se je sramoval samega sebe in svoje hlimbe, sestri je osorno odgovarjal — vsa teža skrbi in žalosti, ki je stopila na hišo zaradi njega, mu je legla na prsi in ga težila. In to breme ni bilo lahko. Opoldne je pa čul, da se pogovarjajo pri mizi — tiho in šepetaje, da ne bi motili bolnika — o zdravniku. "Pojdi, takoj popoldne pojdi v mesto ponj!" je prigovarjala mati. "Kaj je res taka sila?" "Rože mu niso pomagale, jaz si ne vem več pomagati! Bolnega ga pa vendar ne moreš pustiti nazaj v Celovec! O, ti moj Bog, kako veselje, ko je prišel — na, sedaj pa..." (Dalje prih.) SLOVENSTVO V AMERIKI na bo izginilo tako hitro. če s• bomo ameriški Slovenci savedelL da Imamo ▼ svoj am slovenskem tisku tisto silo, ki bo nas drsala te dolgo, dolgo skupaj. "AMERIKANSKI SLOVENEC j« prvi slovanski list v Ameriki! Čila) m o ga« naročaj mo ga in podpirajmo gal Stana lato $6.00; polletno $3.00; sa Chicago. Kanado in inozemstvo »7.00 in sa pol leta >3.50. Naslov; "AMERIKANSKI SLOVENEC", 1849 W. Cermak RcL, Chicago, HL ZAPONKE SV. KRISTOFERJA Za avtomobiliste imamo v prodaji krasne zaponke sv Kristoferja, patrona avto voznikov. Narejene so tako, da se kar zapno ali zabodejo na blago, s katerim je znotraj oprem-ljen ali tapiciran avtomobil Stane vsak * poštnino po---■— L-f V/ Naročila sprejema: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. HM NAJLEPŠE DARILO in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venee. Naši naročniki lahko dobijo pri nas nekaj takih praktičnih predmetov. Ti predmeti za vojake so; VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM UMCvnCrpO M J. M. Trunk "My Companion" "MOJ TOVARIŠ- V malem usnjatem ovitku ki se zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni veriec^ na strani dve svetinjice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo $1.00 Posebno fina posrebrnjena verižica je krasen predmet za vojake, pomorščake in letalce. Narejena je iz finega blaga. Sredi je utisnjen križ z Zveličarjem. Na strani Mati Božja Milosti polna, na drugi Usmiljeni odrešenik. Zadaj sv. Jožef z Detetom in Marijino Srce. Radi fine kakovosti je ta svetinja dražja, toda vredna, radi lepote. Stane s poštnino $3.10 V zalogi imamo tudi krasne "Sterling silver" verižice za na vrat in sicer: LEPE SREBRNO ŠKAPULIRSKE MEDALJE ^^ A A (svetinjice), zelo lične in pripravne. Stanejo s pošt- MkV fl||| nino vred__________________________________________________________.... Naročnikom teh predm'eiov naznanjamo, da zdaj mnogokrat ni mogoče na enkrat dobiti teh predmetov. Tvornice jih izdelujejo v omejeni količini. Kdor pričakuje, da bo te predmete rabil, naj jih naroči v naprej in ne xadnje dni, ko jih že potrebuje. Takrat večkrat s njimi ni mogoče postreči, ker jih mi dobivamo od časa do časa le v omejeni količini. Naročilom je vedno prid jati potrebni znesek in iste naslovite nai AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Še Tesla. Pri pogrebu smo. j Učenjak. Švetovei} učenjak. Amerikanec. Po Edisonu prvi. Čutil se je za Amerikanca. Slava mu. Ampak Tesla je re- j kel tudi, ko ga je nedavno od tega obiskal kralj Peter n., da je "ponosen kot Srb in Jugoslovan". To je še dosti več, ker pri označbi "Amerikanec" j rado marsikaj izgine, se celo zataji, ko ni treba nič tega za-tajenja, in bilo je celo nekaj izrecno "jugoslovanskega", ko je danes s to robo dosti križev. Da je bilo srbsko, to se razume, menda je prišel tudi hrvaški ban Šubašič, in Slovenci so zapeli dve pesmi "Nad zvezdami" in "Vigred se povrne". Vse je bilo pri Teslu, kakor je prav, kakor bi moralo biti, in upajmo, da bo vsaj v bodočnosti tako, kakor je prav in bi moralo biti, ker zdaj je tudi nekaj lasanja, in ni treba, da bi tega bilo. * Čehi. Čehi sami pravijo: Češi. Kako je pogostoma pri Čehih v Ameriki? Ne pfri vseh, se razume. Pravijo, da so Čehi narodno najbolj zavedni, kar bi bilo vrlo dobro. Morda. Amerika požira in bo vse požrla, nič na tem, treba pa ni, da bi se Čehi ali Slovani in drugi tudi sami požrli. Velikansko podjetje. Ni še staro. Prihajajo in tisočero jih je zaposlenih. Amerikanci pri-, najajo, to je naravno. Well, Čehov tudi dosti prihaja, pravim jaz. Polagoma se marsikaj izve, dasi prikrivajo. Imena? V Ameriki si lahko vsak iz-premeni ime, niti tistih centov ni treba, ko so za 50 beličev Judje postajali Mažari in so jim rekli: Funfzigkreutzerma-gyaren. Iz imen ne vidiš dosti, po angleškem zvenijo, angleška so, pa jih imajo le — Čehi. V dobrih službah so ti Čehi, saj so pridni in delavni in inteligentni in varčni. Ali je kaj češkega na teh Čehih ? Vsaj na zunaj prav ničesar ni, niti trohice slovanskega, in bi lahko vsega bilo, kolikor naj bi se slovanski element še u-veljavljal tudi v Ameriki, in prav zdaj je treba tega uve- ifJtlflU'J Ijavljenja, ko je tam mizerija. Versko? Vsaj tam, kjer bi lahko bilo kaj takega med drugimi Slovani, ni skoroda ničesar. Indiferentizem, med Čehi ga je največ; ker znano je, da so Čehi mate-rielni, in materialitični in oboje je — hm — prvo ni ravno dobro, drugo vseskozi slabo. Še več. Umrje Čeh. Prostozidarsko je, ker se je radi materielnih vidikov pridružil katoliški Čeh tem tičem. Tako je pogostoma s Čehi v Ameriki, ni povsod tako, pa je tudi tako, in ker je tako, je slabo, da je tako. Upam, da ta in oni razume, da je slabo tako, dasi je v Ameriki, pa bi ne bilo treba, da bi bilo tako, ko bi bilo malo več soli v čeških in sploh slovanskih glavah v Ameriki. » * Vest podi vest. Težka kontrola. Najbolj težko bo kontrolirati podtalne vesti, kakor pač naravno, ako kdo pozna izvir takih vesti j. Podtalna vest bi bila, da Slovenci stavijo velika upanja na Ameriko in z Ameriko na demokracijo po anglo-ameri-kanskem uzorcu. Vest bi bila dobra, in še bolje bi bilo, ako se vest tudi uresniči, da pride s pomočjo Amerike in Anglije do take dempkracije. Druga vest je, da so "krščanski socialisti zapustili "partizane', ker so izvedeli, da so slovenski komunisti v zvezi z nemškimi komunisti v Avstriji, -ki imajo načrt, da se Slovenija s Hrvaško in Ogrsko vred pridruži Avstriji in pride pod kontrolo komunističnega Dunaja". Pri ti vesti bi šlo za pristno komunistično robo, in Dunaj naj bi postal zapadna Moskva, ako je Moskva vsa le komunistična. To bi kazalo na političen preobrat vsaj pri krščanskih socialcih, in na preobrat proč od Moskve. Naravno, ako je Moskva le komunistična. Da so izven Rusije komunisti le komuni-.sti in hujši od vseh ruskih komunistov, to je dejstvo, in šlo 'bi le za to, če je Rusija taka in še taka. Ostanimo danes le pri vesteh. HLAPEC JAN je ime novemu romanu, ki ga pričnemo objavljati v par dneh v našem listu. Roman je prestavljen iz flamščine in kaže zanimivo socialno plat življenja. Čitatelje opozarjamo, da ga čitajo od kraja, da jim ne bo pozneje žal. Opozorite na ta roman tudi svoje znance in prijatelje in jih nagovorite, da si tudi oni naroče list, da bodo deležni tega romana. i VI SE UČITE ANGLEŠČINE-J VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE •J iz Dr. Kernovega ANGLESK0-SL0V. BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateri se sedaj prodaja po zni- (1JO A A žani ceni, samo_________________ ep^ieVU Naročila pošljite nai > AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois