intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih
razgledov
lilijana kornhauser cerar1 (urednica od leta 1977 do 1981)
1. Kaj vas je med študijem spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom?
Razlogov je bilo več – med njimi želja pridobiti nova znanja in veščine s področja ureja-
nja revije, tudi prepričanje, da bo urednikovanje nadgradilo študij medicine. Vabljiva je
bila tudi priložnost, da se lahko že v začetku študijske poti pridružiš »prestižnemu ured-
niškemu odboru« (ne v smislu elitizma, ampak v načinu dela, razmišljanja in drugačnem
preživljanju prostega časa). Pomembno vlogo so seveda imeli starejši kolegi – uredniki,
ki so znali »všečno« predstaviti delo (in druženje) pri MR. Morda je na mojo odločitev vpli-
valo tudi vztrajno »svetovanje« očeta, ki je bil kot študent urednik zagrebškega Medicinara
in se mu je zdela možnost urednikovanja v MR dragocena izkušnja za brucko.
2. Kako je za čas vašega članstva potekal uredniški proces?
V mojem obdobju si lahko postal »pripravnik« za urednika le na priporočilo uveljavlje-
nega urednika, med »prave« člane si bil sprejet po najmanj šestih mesecih dokazovanja,
da si vreden te časti in da boš kos izpolnjevanju nalog. V procesu je veljala stroga hierarhija,
tudi red in disciplina (zlasti »pripravniki« si nismo smeli privoščiti zamujanja sestankov
ali rokov za izpolnitev nalog, zlasti pa ne površnosti). Uveljavljena je bila enakomerna,
pravična obremenitev vseh – morda so le pri prepričevanju najbolj znanih učiteljev in
raziskovalcev za pisanje prispevkov za MR imeli prednost starejši, bolj izkušeni – in zato
bolj prepričljivi kolegi. Delo je potekalo »papirno«, računalniki so bili redkost. Prav zani-
mivo (in danes nepojmljivo) je bilo popravljanje krtačnih odtisov, učenje tehničnih označb
korektur pa celo zabavno. Zelo pomembno je bilo tudi neformalno druženje po sestan-
kih, ne le kot »team building«, ampak priložnost, ko so se nam utrinjale nove (in včasih
»nore«) ideje. Ker sem v času urednikovanja opravljala tudi »računovodska dela«, ki so
bila tedaj še enostavna in zato dopustna tudi laikom, sem se ob pomoči sosede, ki je bila
zaposlena v SDK (Službi družbenega knjigovodstva), izpilila v pripravi zaključnega let-
nega računa za davkarijo :-).
3. Vam je bilo delovanje v društvu kasneje v pomoč pri poklicni poti?
Nedvomno. Že natančno in kritično branje prispevkov mi je v poplavi člankov olajšalo loče-
vanje zrnja od plev (kot je ob 50-letnici MR slikovito zapisal profesor Lamovec). Poznavanje
časovno zahtevnega procesa od ideje, izbire naslova, iskanja ter prepričevanja primernega
avtorja, lektoriranja, recenzije, vnašanja korektur do končne objave članka mi olajša »nestrp-
nost čakanja« še danes. Želja najti slovenski izraz za tujke mi je prišla v podzavest. Podatek,
da sem bila »razgledovka«, pa mi je tudi odprl vrata k mnogim bivšim urednikom, ki so
(vsi po vrsti) postali ugledni zdravniki, raziskovalci, mnogi predstavljajo vrh stroke in
kliničnega raziskovanja.
1 Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., Klinični oddelek za perinatologijo, Ginekološka klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana, Šlajmerjeva 4, 1000 Ljubljana.
63Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 63–71
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 63
4. Kateri je vaš najljubši spomin na vaša leta v Medicinskih razgledih?
Izid zadnje številke vsakega letnika (ki ni nujno sovpadal z novim letom, takrat so bile
zamude kar običajne) je vedno pomenil razbremenitev, zadovoljstvo nad opravljenim delom.
Zelo simpatična so bila vpisovanja novih naročnikov – brucev v začetku študijskega leta:
zlasti moški uredniki so znali biti zelo prizadevni pri ocenjevanju in pogovorih z more-
bitnimi kandidatkami za urednice. 
5. Kaj bi želeli videti v prihodnosti društva?
Nadaljevanje (ne nujno tudi nadgradnjo) tradicije revije – po strokovni vsebini, njenem
namenu, obliki, tudi avtorjih prispevkov. Pri tem sem bolj pristaš tiskane kot elektron-
ske oblike. In najbolj sem vesela prispevkov, ki so nastali s sodelovanjem tistih, ki šele
začenjajo pot v medicini, z uveljavljenimi učitelji ter profesorji.
6. Ste naročeni na revijo?
Seveda, odkar sem postala brucka, več kot 40 let. Jo pa danes res prebiram bolj »selektiv-
no«, raven strokovnih, raziskovalnih člankov je zelo visoka.
7. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni?
Da smo zadržali kakovostno raven predhodnih letnikov in nismo (pomembno) zamujali
z izidom številk. In da smo uredniki ohranili več kot samo znanstvo, z mnogimi smo osta-
li prijatelji. »Enkrat razgledovec, večno razgledovec!« je ob 50-letnici zapisal eden mlajših
urednikov, Andraž Cerar. Ki pa ni edini, ki nadaljuje družinsko tradicijo urednikovanja
v MR. Tudi na to sem ponosna.
8. Menite, da bi morali med zdravniki v večji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi
slednje storili?
Nedvomno bi vsak zdravnik moral poznati in obvladati osnove raziskovalnega dela. Največ
izplena bi prinesla uvedba obveznega predmeta v prvih dveh letnikih z možnostjo nad-
gradnje z izbirnim predmetom v 5. ali celo 6. letniku. Seveda bi tak pristop zahteval velik
trud in dodatno delo mentorjev, zlasti kliničnih zdravnikov. A verjamem, da bi večina pri-
volila, da študente (ali mlade zdravnike) z vsaj osnovnim predhodnim znanjem o razi-
skovanju sprejme v svojo skupino.
9. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v času vašega študija?
Resnici na ljubo takrat nisem kaj dosti razmišljala niti o prihodnosti svojega poklicne-
ga ali osebnega življenja, še manj pa o prihodnosti MR. 
64 intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 64
grega kragelj1 (urednik od leta 2010 do 2014)
1. Kaj vas je med študijem spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom?
V resnici sem imel od predstavitve Medicinskih razgledov na nekem dogodku (tega, kate-
ri je bil, se res ne spomnim, ugibal bi, da je bil to informativni dan) željo in cilj, da bom
nekoč del Medicinskih razgledov. Komaj kasneje sem ugotovil, da je takrat to bilo težko,
ker so bili precej picky pri izbiri sodelavcev (torej, si postal del, če te je kdo poznal ali si
ti koga poznal). V tretjem letniku so nadgradili prijave, tako da je izšel razpis za nove ured-
nike, in sem se prijavil. In bil neuspešen. In potem še enkrat in takrat mi je uspelo.
2. Kako je za čas vašega članstva potekal uredniški proces?
Po navadi je nov članek prišel po mailu, takrat že zelo redko v klasični tipkani obliki in
po pošti. Posredovan je bil v prvo branje odgovornemu uredniku, potem pa si se lahko
javil na mailing listi, da bi ti bil urednik za članek. Urejanje je bilo deljeno na tehnični
(oblikovni) del, slogovni in vsebinski. Pri tehničnem delu smo imeli dolgo časa taka navo-
dila, ki so se prenašala iz članka v članek, iz roda v rod. Je pa res, da sta takrat delo opra-
vljali dve odlični odgovorni urednici, ki sta bili glede tehnične urejenosti zelo natančni.
Včasih mi je šlo malo na živce, kasneje pa mi je toliko prišlo v kri, da novih pripomb naen-
krat ni bilo več. V bistvu se je končalo tako, da je bil moj zadnji projekt pri Medicinskih
razgledih oblikovanje novih navodil za tehnično urejanje člankov. Ko sem bil na 55-letni-
ci, so še delali po njih. Glede slogovnega dela po navadi ni bilo veliko dela, ker je bil stil
pisanja praktično vedno ustrezen (oz. se je slogovno slabe prispevke zavrnilo že ob spre-
jemu v revijo). Pri vsebinskem delu pa smo skušali najti nek skupni jezik s pisci. Občasno
je bilo tudi to težko, ker so avtorji zagovarjali, da če bo napisano enostavneje, se bo kak-
šen podatek izgubil, mi pa smo včasih skušali zagovarjati krajše in bolj enostavno, tj. štu-
dentu bolj prijazno pisanje. Ne vem, upam, da nam je uspelo.
3. Vam je bilo delovanje v društvu kasneje v pomoč pri poklicni poti?
Moje delovanje se je s kasnejšo poklicno potjo tako križalo, da težko rečem, da ne. Že takrat
enkrat sem se odločil, da bom otorinolaringolog. Sodeloval sem kot glavni urednik zbor-
nika Kongresa združenja otorinolaringologov, kar je napeljalo nova poznanstva. Delo pri
Medicinskih razgledih me je naučilo delati z ljudmi (takimi in drugačnimi, z enimi smo
hitro našli stik, z drugimi smo si bili različni, ne glede na to, ali so bili avtorji, sodelavci …
kdor koli). To te obrusi tudi za kasneje. Če pa se vprašanje nanaša na samo uredniško delo,
mi je bilo malo že v pomoč za naprej, ampak saj sami veste, da posamezne medicinske
revije postavljajo vsaka svoje uredniške zahteve.
4. Kateri je vaš najljubši spomin na vaša leta v Medicinskih razgledih?
Dovolite, da izpostavim tri. Prvi motivacijski vikend, ki smo ga organizirali v CŠOD Bohinj.
Motivacijski vikendi še zdaleč niso bili namenjeni, kot bi kdo lahko napačno razumel,
»žuranju«. Smo kar delali. En del je bil vedno namenjen uvajanju novih urednikov, upo-
števanju tistih prvin, ki sem jih opisal v odgovoru na vprašanje 2. Potem je bil po nava-
di en del namenjen viziji društva. In zabava nekje na koncu. No, morda razen v Bohinju.
65Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1:
1 Dr. Grega Kragelj, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana.
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 65
Ker je bil motivacijski vikend enkrat v decembru in nas je tako zasnežilo, da smo nov sneg
pač morali preizkusiti. Če ne bi prišli s snežnim plugom mimo, bi ostali tam …
Potem eden od dogodkov, ki je nastal v povezavi s ŠOMF, namenjen izbiri speciali-
zacije. Mi smo sodelovali kot izdajatelj knjižice (seveda so se točkovniki in tudi same spe-
cializacije vmes močno spremenili, tako da sedaj ni več aktualna). Ampak si zapomniš
zaključno misel starejšega kolega kirurga – »Kje ste bili, ko sem jaz bil mlad?«
Povezovalni večer z druženjem v DŠMS. Takrat je bilo tako, da je delo v Medicinskih
razgledih potekalo ločeno od DŠMS, obenem pa nas v DŠMS niso posebej »obrajtali«. No,
recimo, da se je po tem večeru to spremenilo. 
5. Kaj bi želeli videti v prihodnosti društva?
Predvsem bi si želel, da Medicinski razgledi ohranijo to svežino, ki jo imajo. Pa da jim
uspe obstati v slovenskem prostoru. Pa, če ciljamo višje, da se vpišejo v SCI. In dobijo
dejavnik vpliva.
6. Ste naročeni na revijo?
Na revijo smo naročeni v službi, tako da vestno preberem vse prispevke. Osebno sem bil
naročen nanjo, potem pa sem ugotovil, da jo imamo v službi.
7. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni?
Tudi teh dosežkov je več. ŠMRKanje je že tak projekt (Študentski medicinski raziskoval-
ni kongres, da ne bo pomote). Celostna menjava grafične podobe. Nova tehnična navo-
dila. Nujno pa moram izpostaviti organizacijo 50-letnice. Zdelo se mi je vrhunsko, da lahko
povabimo vse tiste, ki so že sodelovali v zgodovini revije. Poglejte v zbornik, eden mojih
takratnih kolegov je napisal – se vidimo na stoletnici.
8. Menite, da bi morali med zdravniki v večji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi
slednje storili?
Zdi se mi, da ja, ampak hkrati ne za vsako ceno. Nismo vsi za vse. Eni so odlični za delo
z ljudmi, drugi so odlični kot operaterji, tretji so odlični raziskovalci, četrti so … Tisto, kar
mislim, je, da naj se v raziskovalno delo poda tisti, ki ga raziskovalno delo veseli. Posledica
prisile je samo kup raziskav, ki so namenjene same sebi in najverjetneje nimajo klinične
aplikativne vrednosti. Če sodim po sebi, je bistveno, da povečajo udejstvovanje na razi-
skovalnem področju, tako da ti odmerijo čas zanj.
9. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v času vašega študija?
Svojega študija. Enkrat urednik MR, vedno urednik MR. A veste, kako bi rekla moja žena?
Takrat si bil mlad in neumen, zdaj pa še mlad nisi več. Malo za šalo, ampak takrat ne vem
niti, če sem se s tem poglobljeno ukvarjal. Lahko pa vam povem vizijo z enega od moti-
vacijskih vikendov. Saj če se prav spomnim, je vizija tista, ki je idealna, misija pa pot, ki
pelje k njej, ne? Torej, takrat se je slišalo nekako tako: »Medicinski razgledi bodo prva in
najbolj citirana slovenska medicinska revija, vključena v SCI, in objavljali bomo članke
v slovenščini.«
66 intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 66
Borut Jug1 (urednik od leta 1997 do 2001, odgovorni urednik od leta
1999 do 2001)
1. Kaj vas je med študijem spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom?
Iskal sem izzive in Medicinski razgledi so veljali za tvorno okolje, ki spodbuja znanstveno
in strokovno razmišljanje, ustvarjalnost in kolegialnost. V resnici so bili to in še mnogo
več.
2. Kako je za čas vašega članstva potekal uredniški proces?
Najbrž tako, kot poteka še danes, le v zelo papirnati obliki. Avtorji so – bodisi samostoj-
no bodisi potem, ko smo jih spodbudili – poslali tri kopije rokopisa in disketo. Vse roko-
pise je pregledal odgovorni urednik, ki je članek prebral in presodil, ali je primeren za
nadaljnji postopek. V tem primeru je odgovorni urednik na sestanku – potekali so vsak
drugi torek – rokopis dodelil uredniku, ki je skrbel za pravilni in pravočasni potek ured-
niškega postopka. Rokopis smo poslali lektorjema za slovenski in angleški jezik ter dvema
recenzentoma (ki nista vedela, kdo je avtor). Če sta recenzenta potrdila strokovno ustrez-
nost rokopisa, avtor pa je vnesel popravke, smo uredniki nato končno uporabili diske-
to – in članek v urejevalniku besedil popravili tako, da je bil primeren za objavo. Odgovorni
urednik je ves čas bdel nad vsebinsko in oblikovno ustreznostjo ter zaključen rokopis pre-
dal tehničnemu uredniku. Revijo s članki smo predali v postavljanje, pregledali avtor-
ske in uredniške korekture ter revijo predali v tiskarno.
Glavna ovira je bila zamudnost postopka, saj smo morali (po klasični pošti ali sta-
cionarnih službenih telefonih) precej preganjati avtorje in recenzente, ki so zamujali in
upočasnili celotno revijo. Temu je verjetno tako še danes – sam sem, priznam, ta prispevek
oddal krepko čez zaprošeni rok ;) …
3. Vam je bilo delovanje v društvu kasneje v pomoč pri poklicni poti?
Vsekakor. Usvojil sem znanstveni način razmišljanja ter pisanje znanstvenih in strokov-
nih prispevkov, ki ga pravzaprav uporabljam in obvladujem še danes – pregled literatu-
re, strukturiranje članka, ustrezno pisanje izhodišč in metod, prikaz rezultatov in pripravo
razprave, pa seveda oblikovanje tabel in slik. Skoraj obsesivno-kompulzivno še vedno vsem
kolegom popravljam navajanje literature po vancouvrskem sistemu. 
Ne nazadnje pa sem svojo karierno pot nadaljeval v Bolnišnici Trnovo (danes Klinični
oddelek za žilne bolezni), ki je tesno sodelovala z Medicinskimi razgledi. 
4. Kateri je vaš najljubši spomin na vaša leta v Medicinskih razgledih?
Razgledovske žurke.
5. Kaj bi želeli videti v prihodnosti društva?
Da nadaljuje z dobrim delom, ohrani dobro zamišljen in preverjen uredniški proces ter
nadaljuje z nadgrajevanjem tehničnih in organizacijskih vidikov Medicinskih razgledov.
67Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1:
1 Prof. dr. Borut Jug, dr. med., Klinični oddelek za žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana.
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 67
6. Ste naročeni na revijo?
Bil sem 10 let po diplomi, sedaj »parazitiram« na institucijskih izvodih.
7. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni?
Ulovili smo zamudo, ki se je nakopičila nekaj let poprej, in začeli izdajati štiri tekoče šte-
vilke letno. Želja, da bi prišli v PubMed, pa se kljub naporom nikoli ni uresničila.
8. Menite, da bi morali med zdravniki v večji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi
slednje storili?
Vsekakor. V Sloveniji je trenutno problem prevelike obremenjenosti zdravnic in zdrav-
nikov s kliničnim delom, brez »zaščitenega« časa za raziskovanje. Pomanjkanje zdravnic
in zdravnikov sicer pojasni njihovo preusmerjanje od raziskovalnega dela, vendar je to
na dolgi rok izjemna škoda, če že ne katastrofa. Skozi samostojno raziskovalno delo uvi-
dimo, kako se pravzaprav pridobiva medicinsko znanje ter kakšne so njegove omejitve;
z raziskovalnim delom tudi vnašamo nova spoznanja in dosežke iz sveta v slovenski pro-
stor v realnem času.
Ustrezno vrednotenje raziskovalnega dela, tudi z »zaščitenim časom« zanj, bi bil prvi
korak v pravo smer.
9. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v času vašega študija?
Mi smo bili generacija »implementatorjev« – imeli naj bi na voljo vse odgovore, kam gre-
sta medicina in družba, samo udejanjali naj bi jih. S tega stališča smo seveda bili naivni
in prevzetni. Glede Medicinskih razgledov sem si predstavljal, da bodo v svojem plemenitem
bistvu ostali razmeroma nespremenjeni, le v digitalno obliko se bodo pretvorili. Vsaj v tem
pogledu, vsaj delno, sem imel verjetno prav.
68 intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 68
mirta koželj1 (urednica od leta 1979 do 1981)
1. Kaj vas je spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom?
Če se prav spominjam, me je takratno uredništvo povabilo k sodelovanju. Že takrat me
je zanimala publicistika in imela sem že prve izkušnje s študentsko Prešernovo nalogo.
2. Je med vašim članstvom potekal uredniški proces kaj drugače kakor danes?
Mislim, da ne, le da je danes vse lažje zaradi digitalizacije. Princip pa je isti: iskanje avtor-
jev zanimivih člankov, komunikacija z avtorji, korekture in na koncu veselje ob izidu nove
številke. Sedaj je nekoliko več suplementov, kar je pohvale vredno.
3. Vam je delovanje v društvu kasneje pomagalo pri poklicni poti?
Vsekakor. Seznanila sem se z osnovami pisanja strokovnih člankov. Predvsem pa sem spo-
znala veliko starejših kolegov, zdravnikov, ki so sodelovali z MR.
4. Kateri je vaš najljubši spomin na leta v Medicinskih razgledih?
Najlepši spomin je na večerne sestanke uredništva, ki jim je sledil še kakšen prijeten kle-
pet v Pajzlu, kjer je bilo takrat uredništvo MR. Tudi preko dneva sem se velikokrat ogla-
sila v uredništvu na kavi. Vsako leto pa smo imeli zabavo, ki se je končala v kakem baru.
5. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni?
Na vsak novi izvod revije, to je bil vedno praznik. 
6. Menite, da bi morali med zdravniki v večji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi
to storili?
Mislim, da bi bilo prav. Spodbuda je samo ena, to je mentorjev zgled in entuziazem. Jaz
temu rečem zastrupljanje študenta z znanostjo. 
7. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v času vašega študija?
Tako, kot je sedaj. Predstave so se uresničile. Revija živi in se razvija.
8. Kaj bi želeli danes videti v prihodnosti društva?
Če ni preveč ambiciozno: MR naj postanejo mesečnik s faktorjem vpliva. Sem optimistična
in zagotovo je to lahko cilj za eno od naslednjih okroglih obletnic.
69Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1:
1 Prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zaloška
cesta 7, 1000 Ljubljana.
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 69
irena Preložnik zupan1 (urednica od leta 1987 do 1989)
1. Kaj vas je spodbudilo k pridružitvi Medicinskim razgledom?
V mojem času študija na Medicinski fakulteti je bil kar privilegij, če si se uspel umesti-
ti med urednike v Medicinskih razgledih. Spomnim se, da je to že pred menoj uspelo moji
dobri prijateljici Barbari Salobir, sedanji specialistki pulmologije v UKC Ljubljana, in sem
seveda morala čim prej tudi jaz na to pot. Tam je bila dobra družba, samo delo pa je pri-
neslo tudi veliko novega znanja.
2. Je med vašim članstvom potekal uredniški proces kaj drugače kakor danes?
Takrat nismo bili tako elektronski kot sedaj in smo medsebojno komunicirali po klasični
pošti. Neštetokrat sem prehodila pot od Medicinske fakultete pa do Centralne pošte na
Čopovi ulici. Ko si nekaj zaključil in poslal, si bil vesel in si vedel, da imaš nekaj časa do
ponovnega prejetja odgovora. Naučila sem se vsa korekturna znamenja, ravno pred krat-
kim sem jih spet našla v mapah ob pospravljanju polic. Vedno jih z veseljem preletim. Kljub
vsemu delu, ki smo ga opravljali poleg rednega učenja, sem imela občutek, da je tempo
življenja znosen, da vse zmorem, danes pa niti vsej elektronski pošti ne sledim več :)
3. Vam je delovanje v društvu kasneje pomagalo pri poklicni poti?
Vsaka izkušnja v življenju je koristna in vsekakor zame tudi delo v Medicinskih razgle-
dih. Nikoli nisem razumela kolegov, ki jim ni bilo kristalno jasno, kako oblikovati takšen
in drugačen članek. Jaz sem na nek način s tem zrasla oziroma je to raslo ob mojem razvoju.
4. Kateri je vaš najljubši spomin na leta v Medicinskih razgledih?
Težko bi rekla, da najdem samo enega. V Medicinskih razgledih sem imela vedno dobro
družbo, lepo smo sodelovali. Nisem imela občutka, da nam je bilo kaj težko. Tudi zaba-
vati smo se znali.
5. Na kateri dosežek takratnega uredništva ste najbolj ponosni?
Poleg rednih številk revije tudi na ogromen seznam publikacij, ki smo jih vzporedno izdali
v Medicinskih razgledih.
6. Menite, da bi morali med zdravniki v večji meri spodbujati raziskovalno delo? Kako bi
to storili?
Tisto, kar opažam skozi vso svojo kariero v medicini, je premajhno sodelovanje. Nikoli
sam ali v majhni skupini ne moreš biti tako uspešen, kot če se poveže med seboj več stro-
kovnjakov z različnih področij. Vsak prinese s seboj v skupino nekaj sveže energije, sve-
žega vetra, svoje ideje, širino, znanje, iskrivost, nove kontakte doma in v tujini, iznajdljivost,
nov pristop, nov pogled iz drugega zornega kota, in to skupaj lahko obrodi čudovite sado-
ve. Nevoščljivost, skrivanje, ljubosumje, sovraštvo ne sodi v raziskovalno skupino.
Vendar je to morda kar slovenski problem, ne samo v medicini. 
Spodbujati je treba ne samo raziskovalno delo, ki je temelj razvoja vsake stroke, tem-
več sodelovanje različnih strok v raziskovanju. In tudi sodelovanje z raziskovalci v tujini.
70 intervjuji z bivšimi uredniki medicinskih razgledov
1 Prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., Klinični oddelek za hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta Univerze
v Ljubljani, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana.
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 70
Iz Slovenije je na delo v tujino odšlo tudi ogromno naših kolegov, zdravnikov, za katere
sem prepričana, da so/bodo v večini veseli vsakega povabila k sodelovanju. 
7. Kako ste si predstavljali prihodnost društva v času vašega študija?
Morda takrat nisem kaj dosti razmišljala o tem, vendar iskrene čestitke za tako uspešno
delo, ki ga opravljate še naprej in sledite vsem trendom uredniškega dela.
8. Kaj bi želeli danes videti v prihodnosti društva?
Vztrajno delo naprej. Glede na število vseh urednikov sedaj in v preteklosti sem prepri-
čana, da prave energije v pravi smeri ne bo zmanjkalo. Dobre ideje vedno najdejo pot.
71Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1:
SMRK 2022_Mr10_2.qxd  21.3.2022  7:52  Page 71