Kongresni trg s kongresarji.
Povsod se je videla enotnost v vsem, pa saj je to tudi umljivo, ker nas druži velika dn lepa misel: Ljubezen do bližnjega.
In če so do sedaj poznali gasilca le v šalah ali pa ga zasmehovali, videli so sedaj vsi, da je resno naše delo, da se tudi naš gasilec izobrazuje ter tehnično napreduje,
Kakor nas naša hrabra vojska varuje zunanjega sovražnika, tako branimo mi naš dom proti sovražnim elementom, ki ogrožajo imetje naših državljanov.
Jugoslovanska gasilska Zveza je pokazala vsemu svetu, da je enakovreden člen v verigi mogočnih gasilskih organizacij. Pokazali smo, kaj zmoreta resna volja in disciplina, kajti le temu je pripisali velik naš uspeh.
mesece žrtvovali, da so se pripravljali za kongres. (Srez dan je vodil plug, zvečer pa je na povelje naših pridnih poveljnikov vadil vaje s sekiricami in drugo.
Po težkem delu ste se gasilci zbrali v Ljubljani v tako impozantnem številu in pokazali tako vzorno disciplino, da se je zadivilo nad Vami vse.
Ponosni ste lahko na ta veličastni izid kongresa — saj to je vaše delo — vaš usipeh.
Nebroj častnih zastopnikov, ki so prisostvovali našim prireditvam, je pokazalo pred vsem svetom, da znajo ceniti gasilčevo delo. Hvala jim, ki so poveličali s svojo navzočnostjo naš kongres. Predvsem smo dolžni globoko vdano hvalo Nj. Veličanstvu Kralju Aleksandru 1., ki je poslal k
UKZAVh
   JULiaaa..
Števil» 7.	pfiog.
V	„JGZ“ združena gasilna druStva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V	Ljubljani, dne 15. septembra 1930.
LJUD. MUSEK, II. podst.. J. G. Z.:
Po kongresnih dneh.
Gasilski dnevi, dnevi našega ponosa — so za nami. Nepozabni ostanejo ti dnevi vsem, ki so sodelovali, ostali pa bodo tudi v lepem spominu naši beli Ljubljani.
Naši časopisi so prinesli ob dneh našega kongresa tako laskava poročila in prepričani smo lahko, da nam je naklonjen ves narod.
Gasilska armada, ki se je zbrala v teh dneh v Ljubljani, je bila veličastna po svoji množini in pa tudi po svoji vzorni disciplini.
Vsi dnevi kongresa so bili itriumf gasilske misli — misli bratovske ljubezni do bližnjega in do naše lepe domovine.
Kongresni dnevi so pokazali, da ljubi gasilec svoj dom in svojega vladarja in da so gasilci cele države enako vdani Nj. Veličanstvu Kralju Aleksandru I., visokemu svojemu pokrovitelju. Poudariti pa moram še izredno vztrajnost našega članstva, ki se sestavlja po večini iz podeželskih članov. Poleg svojega težkega dela na polju, so našli čas in se mesece in
Poltnlna platana v gotovini.
Letnik XXXIV.
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne Številke 2 Din 60 p za inozemstvo 3 Din.
prireditvam svojega zastopnika, iskrena hvala posameznim članom konzularnega zbora, presrčna hvala g. banu dr. D. Semecu in banski upravi ter županu mesta Ljubljane g. dr. D. Pucu in njegovemu podžupanu g. dr. E. Jarcu, ki so nam šli vedno in povsod na roko; istotako hvala vsem uradom, društvom in organizacijam ter vsem prebivalcem bele Ljubljane, ki so naše gasilce podprli moralno in gmotno. Posebna hvala pa tudi našemu narodnemu ženstvu in Sokolu kraljevine Jugoslavije, ki so nam nudili svoje bogate izkušnje ter pomagali povzdigniti veličino kongresa. Velika pa je naša hvala, ki smo jo dolžni našemu časopisju, ki je vse brez izjeme na tako časten način beležilo kongresne prireditve in s tem mnogo pripomoglo, da so kongresni dnevi minuli tako častno.
Vseslovanski gasilski kongres smo zaključili ob velikanski udeležbi v splošno zadovoljstvo in z največjim moralnim uspehom.
Videli smo, da narod ceni naše nesebično delo in da nam je hvaležen za -naše delo.
Tovariš Mahaček, -tajnik Vseslovanske gasilske Zveze, je izjavil, -da slovenski gasilci tehnično vedno bolj -in bolj napredujejo ter ne zaostajajo za izvežbanostjo gasilcev za-padn-ih držav in narodov.
Uspeh, ki smo ga doživeli, naj nas ne uspava ter naj nam bo v pobudo k -nadaljnjemu delu, k nadaljnji, še bolj intenzivni tehnični izobrazbi, da bo res prišel čas, ko bo postal gasilec gospodar razjarjenih elementov in bo tako ohranil in očuval imetje in domovja našega naroda.
Pa še eno -konstatiram. Tesne so vezi, ki nas vežejo z našimi slovanskimi brati, a še bolj nas je združil potek kongresa. Ves svet naj sliši, da smo ena velika -družina, prežeta čiste ljubezni do domovine in do trpečega.
O poteku kongresa pisati podrobneje se mi zdi neumestno, ker je naše časopisje tako podrobno opisalo potek kongresa -in smo prepričani, da je vsak gasilec komaj čakal na liste, ki so prinesli vesti o kongresu. Ko se bo pa pisala kronika naše zveze, -tedaj je najbolje, da njen pisec ohrani vse notice naših listov ter jih ovekoveči v spomin našim potomcem.
Ni je bilo še prireditve — razen državnih — da bi vse časopisje tako složno in obširno poročalo o njej. In to, tovariši gasilci, je tudi naš velik uspeh, kajti nihče ne more reči: Gasilstvo je pod njihovim praporom, ampak gasilec je in bo vedno le za svojim vladarjem, za vse in za vsakogar, ki trpi. Takšni smo bili in takšni ostanemo — to je naša sveta prisega.
Tovariši, po trudapolnem delu se ne ustavimo, ampak naprej — naprej k vzvišenim ciljem!
Vesti starešinstva.
Novovstopi-vše gasilno društvo mesta Maribor se gei na lastno željo dodelilo GŽ Mariborski-desni breg.
Vsa upraviteljstva banovinskih bolnic so obveščena, da plačajo v službi ponesrečeni gasilci bolniške stroške iz podpor l%nega gasilskega sklada -ter naj se ne izterjavajo tož-ben-im potom. Vsak gasilec imej ob vstopu v bolnico društveno potrdilo, da je v službi ponesrečil!
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je sporočila, da ministrstvo financ ne more dovoliti trošarine prostega bencina za pogon prevoznih in -reševalnih avtomobilov, ker nima zakonske mogočnosti.
Sprejeta so bila sledeča novoustanovljena društva ter dodeljena tako-le:
1. v G2 Korotansko: črneče, pošta Meža ob Dravi;
2. v GŽ Krško: Dob, pošta St. Vid pri Stični;
3. v GŽ Marihorsko-desni breg: Prepolje, pošta Račje;
4. v GŽ Novomeško: Gabrje, pošta Brusnice pri Novem mestu.
Končno so se določile posamezne funkcije v kongresnih dneh članom starešinstva in Kongresnega odbora.
Sklepi glavne skupščine so se izvedli ter odposlale zadevne vloge, odnosno prošnje. Ako postanejo vse banovinske
občine naročnine našega glasila, potem bo list mesečnik z novim letom.	<	",
Redne podpore iz 2^-nega gasilskega sklada za leto 1929. so nakazane društvom, župarri ih" zveži. Tokrat šo se razdelile izjemoma še po dosedanjem načinu enakih deležev. Za prihodnje leto so že veljavne smernice znanega odloka kraljevske banske uprave No. II./3-2988 od 7. aprila t. 1.
Tudi iz l%nega gasilskega sklada je prejela JGZ za »Podporni sklad« znesek v zaprošeni višini, da bo mogla obdariti vse prošnjike(ce) -in še celo zamudnike. Enkratno podporo iz tega sklada prejme letos 159 onemoglih gasilcev, 61 vdov in 97 sirot v skupnem znesku 117.000 Din, dočirn ostane temeljni znesek nedotaknjen.
Pripominjamo' pa ponovno, da rfadzorno oblastvo, ki upravlja gasilski sklad, ni vezano na noben postavno določeni termin; zategadelj naj si društva in župe prihranijo p o g on e, na katere sploh ne bomo odgovarjali, ker bi bilo to le brezplodno delo, potrata časa in denarja.
OKROŽNICA.
V zmislu soglasnega sklepa letošnje glavne skupščine z dne 15. junija pozivlje s -tem odsek za »Samopomoč« vsa zvezna društva, da skličejo v najkrajšem času i z -r e d n e občne zbore, na katerih se porazgovore in izrečejo jasno in odločno, kako želijo imeti urejeno to za- gasilstvo prepotrebno in prekoristno ustanovo*' za (katero se je že ponovno izrekla velika večina zavednih zveznih -delegatov*, -ker so se prepričali o veliki dobrodelnosti v največji sili za -družine nepremožnega slovenskega gasilstva.	t
Odsek je predlagal skupščini: 1. striktno obveznost,
2.	ako neobvezno, potem morajo vstopiti v * Samopomoč« društva z vsem članstvom in ne samo nekaterniki in 3; ako ne prvo in ne drugo, potem je ukiniti »Samopomoč« dotlej, da bodo društva sama. prosila za ustanovitev, čim bodo godna za tako delitev dobrot med članstvo. Žtaro in mlado mora pri tem sodelovati! »Samopomoč« mora postati velika in mogočna pomoč celokupnemu gasilstvu, -ki se mora zavedati tega, da so starši, bratje, sestre, otroci in žene tudi naši bližnjiki in ne samo -oni, katerim -gremo ob vsaki uri rade volje na pomoč ter smo pripravljeni za njih dobrobit žrtvovati zdravje in tudi najdražje naše, življenjp. Naši -k r v n i sorodniki niso samo naši bližnjiki, nego n a j b 1 i ž n j i-k i, za katere moramo poskrbeti, da ne bodo po naši smrti glad ovali brez sredstev, kadar ne bo več prehranjevalca -med živimi. Zadevna por-očila o društvenih sklepih pričakuje odbor za »Samopomoč« najkasneje do konca novembra t. 1., da bo podal v decembru glavno poročilo zveznemu odboru.
V	Ljubljani, dne 12. septembra 1930.
Arhar Josip, s. r.	Pristovšek	Franc, s. r.
t. č. predsednik.	t.	č.	tajnik.
»SAMOPOMOČ«
V drugem četrtletju t. 1. so umrli sledeči tovariši, kojih dedičem so se izplačale posmrtnine.
147. Filipič Anton, Horjul . . . . .	.	star	77	let	2630 Din
148. Raček Franjo, Loka pri Zidanem mostu	star	53	let	2630	„
149. Kosi Matija, Hardek pri Ormožu . .	star	56	let	2630	„
150. Križman Franc, Zagradec na Dolenj,	star	18	let	2630	„
151. Kokalj Ignacij, Ljubno na Oorenjskem	star	55	let	2630	„
152. Zakrajšek Ivan, Velike Lašče ....	star	75	let	2630	„
153. Pavšič Valentin, Železniki	.	.	.	,	.	star	44	let	2630	,,
154. Kupljen Jurij, Veržej......................star	74	let	2630	„
155. Grošelj Ivan, Vič-Glince...................star	53	let	2630	„
156. Teinent Josip, Spuhjja pH Ptuju . . .	star	38	let	2Ö30	„
157. Kerč Janez, Vir pri Domžalah ....	star	58	let	2630	i,
158. Urbar Ivan, Rakek..........................star	40	let	2630	„
159. Rossbacher Anton, Slov.	Koiljice	.	.	,	star	75	let	2630	„
160. Lebez Ivan, Borovnica .	"/	.	.	.	star	75	let	2630	,,
161. Vlahovič Franc, Vinica pri Črnomlju .	star'	46	let	2630	„
162. Ivanuša Alojzij, BrebFovnik,
p. Sv. Miklavž . .	.	.	.	.	,	.	star	45	let	2630	»
163. Ceh Matija, Sv. Trojica v Slov. Goricah	star	52	let	2630	„
Skupaj . . .	44710	Dih
prištevši doslej že izplačanih . . .  ......................  442401	„
je torej za 163 posmrtnin izdanih
487ll1! Din
V	drugem četrtletju je bilo sicer manj smrtnih primerov, zato pa veliko več odstopov in nevplačanih prispevkov, da je moral, pasti količnik od 3000 Din na 2630 Din.
Kljub ponovnim opominom im pogonom ne moremo izterjati prispevkov ob določenem roku, da morajo dediči čakati mesece na posmrtnine. Ta žalosten poiav jasno kaže brezbrižnost in nezrelost velike množine našega gasilstva, ki se ne zaveda svojih dolžnosti. S takim članstvom ni mogoče delovati! Bolie nič, nego takšna netočnost in nered v ustanovi! Najboljši upravnik s prazno blagaino ne more nikomur izplačati podpor. Ali jo imamo, tedaj redno plačujte, ali pa recite jasno, da je ni treba, pa bo za vselej konec temu večnemu beračenju posmrtninskih prispevkov!
Vesti tehničnega odbora K. 0.
Tehnični odsek J. G. Z. ie nekaterim društvom za nastop na kongresu posodil sekirice, ki so last ljubljanskega društva in Radovljiške gasilske župe. Kljub opominom društva do sedaj teh sekiric še niso vrnila. Prosimo ponovno v listu, da sekirice takoj vrnete na naslov Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva.
S tovariškimi pozdravi	Tehnični odsek.
Zahvala gasilcem-telovadcem.
Tehnični odsek K. O. smatra za dolžnost, da se javno naiiskrenejše zahvali vsem gasilcem - telovadcem, ki so nastopili ob priliki kongresa z vajami s sekiricami. Hvala Vam, tovariši, za izkazano požrtvovalnost pred kongresom in za vzorni nastop na kongresu!
Splošno odobravanje in priznanjfe vse javnosti naj Vam služi v dokaz, da Vaš trud ni bil zaman, in da ste veliko pripomogli do povzdiga naše organizacije.
Tehnični odsek.
LJ. MUSEK, II. podstarosta J. G. Z.
Na grobu tovariša Barleta.
V okviru Vseslovanskega gasilskega kongresa je bil blagoslovljen spornend, ki ga ie nnstavilo hvaležno slovensko gasilstvo svojemu velikemu voditelju.
Veličastna je bila poklonitev manam blagopokojnega. Mi gasilci, ki smo poznali blagopokojnega in delali z njim, je ne bomo nikdar pozabili.
V soboto dne 2. avgusta smo po proslavi 60 letnice ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in po blagoslovitvi njegovega pranora odhiteli k Sv. Križu, kier sanja
tovariš Barle svoj večni sen. Hiteli smo njegovi prijatelji, hiteli so gasilci, gostje in domačini. Hiteli pa so tudi odlični naši prijatelji, kakor zastopniki konzularnega zbora, g. župan dr. Dinko Puc, dvorna dama ga. Tavčarjeva in drugi. Skoraj vse evropske gasilske federacije so položile na grob veličastne vence.
Spomenik — naša svetinja — je viden znak, kako visoko ceni slovenski gasilec delo svojega voditelja.
(Spomenik sam je mojstrsko kiparsko delo. Toplo priporočam vsem gasilcem, da obiščejo grob blagopokojnega, ko se mudijo v Ljubljani, ter tako počaste našega nesmrtnika. Groba ni težko najti, kajti že od daleč vabi krasen kip sv. Florijana na mesto, kjer leži nepozabni naš tov. Barič.)
Nebroj gasilcev in drugih se je zbralo. Naš kura-t prečastiti g. kanonik dr. Opeka je odmolil molitve za mir pokojnikovi duši, nato pa je blagoslovil spomenik, ki so ga resno - otožni stražili častna straža župnih načelnikov in zastopniki slovanskega gasilstva. Po končanih molitvah je stopil prečastiti g. kanonik ob rob groba ter spregovoril v spomin blagopokojnemu starosti ob njegovem tihem domovanju v srce segajoče besede, ki so orosile marsikateremu gasilcu oko. Končal je z besedami: »Ta spomenik naj bo priča hvaležnosti poznim rodovom — a v svojem srcu naj mu gasilci postavijo spomenik tak, da slednji skuša biti mu enak.«
Naslednji govornik tov. starosta Turk je spregovoril tudi lepe besede, poudarjajoč, da je bil oče kongresa, ki se baš vrši, blagopokojni tov. Barle. Poudaril je, da je ljubezen članstva postavila spomenik iz lastnih sredstev (in prosil navzočega g. župana dr. Puca, da prevzame spomenik v imenu mesta v varstvo.
G. župan je v svojem odgovoru naglasil, da smatra mestna občina za ponos in čast sprejeti ta spomenik v svojo oskrbo in varstvo, ker je rajnki dal svojemu narodu več kot je bila njegova dolžnost.
Nato so še spregovorili zastopniki Čehov in Poljakov ter zastopnik Sokola kraljevine Jugoslavije. Poslednji je spregovoril v imenu prostovoljnega gasilnega društva v Cerkljah tov. Kem, zastopnik rojstnega kraja, ki ga je tako ljubil blagopokojni Barle.
Zaključila je blagoslovitev spomenika godba Zarja s turobno nagrobnico.
Tihi in nemi smo odhajali s pokopališča. Težje nam je bilo pri srcu, kot takrat, ko smo odhajali od pogreba blagopokojnega, kajti takrat se niti zavedali nismo, kaj nam je iztrgala nemila smrt iz naše sredine. Jasno pa nam je bilo vsem, da hočemo ohraniti na blagopokojnega voditelja svetel spomin in obiskati ga hočemo na njegovem zadnjem domu ne le v dneh veselja, ampak tudi ko nas bodo težile skrbi in težave	'	-	-	'*■
Skušati hočemo, da mu bo — vsak enak.
Ob grobu Barletovem.
Gasilski domovi.
2.
Dodatno k članku o gasilskih domovih, kii ga je objavilo naše glasilo v 2. številki .letošnjega .leta, podajemo danes nekaj načrtov takih stavb, iz katerih je razvidno, kakšne naj bodo približno take stavbe in kako naj bodo posamezni prostori razvrščeni, ako želimo, da bo nova zgradba praktična, našim potrebam odgovarjajoča.
Iz slike štev. I. posnamemo enostavno razporejeno razdelitev gasilskega doma, ki obsega le orodjarno s stolpom in moštveno sobo. V sredini se nahaja 14 m ivisok stolp, ki je izvršen iz lesa na betonskem temelju in dostopen s prostega kakor tudi iz shrambe za orodje. V stolpu je pritrjena lestev, ki posreduje dostop k vsem 4 etažam, An vreteno za obešanje cevi.
Orodjarna in moštvena soba sta pritlični, 3-20 m visoki, zidani iz 'trdnega gradiva. Orodjarna, ki se v zimi ne pregreva, je v stvrho štednje stavbenih stroškov izvršena s tankimi stenami med stebri in je brez stropa. Ostrešje je leseno, krito s škriljevci ali opeko na opažbo iz desek. iPri tem projektu je izpuščeno stranišče, ki je predvideno v neposredni bližini.
Slika štev. II. nam predstavlja zidan gasilski doni z zidanim stolpom. Ta projekt obsega kot prvi le shrambo za orodje z zidanim stolpom in moštveno sobo. Stolp je 12-50 m visok in ima 3 medstrope. Za stolpom je nameščeno stranišče z betonsko greznico. Vhod v gasilski dom je zamišljen le skozi orodjarno, oziroma skozi stolp. V ostalem je izvršitev slična kot (pri projektu štev. I.
Slika šitev. III. nam podaje razvrstitev srednje velikega gasilskega dama, z zidanimi stenami in zidanim stolpom.
V	njem je proštoma orodjarna za troje vozil, soba za moštvo, mala pisarna, stranišče s predprostorom, stranski vhod v moštveno sobo in stolp, iki je dostopen s prostega in iz moštvene sobe. Aiko bi želeli stolp poleg orodjarne, potem ga premestimo na prostor, kjer je začrtana pisarna, pisarno pa na mesto stolpa. Stolp je ivisok 12 50 m. Stavba je krita z opeko ali s škriiljem.
Slika štev. IV. prinaša projekt enonadstropne stavbe gasilskega doma v najmanjši izmeri. Stavba je .zidana, medtem ko je stolp za sušenje cevi, kar ga sega izven strehe, lesen. V pritličju je precejšnja orodjarna, veža s stopnicami v nadstropje in pisarna. Pod stopnicami je nameščeno stranišče. V nadstropju je večja soba za moštvo in stopnice v podstrešje.
Ostrešje je leseno, krito z opeko ali s škriljem.
Stolp je iz lesa, 14-50 m visok in krit z opeko ali s škriljem, opremljen s pripravo za obešanje cevi.
Izmere, ki so navedene v načrtih, nikakor niso obvezne, temveč se 'lahiko izpramenijo, toda priporočljivo ije izpreme-oiti le v večje dimenzije.
Gasilski domovi za večja društva bodo sorazmerno v svojem obsegu večji ii,n obširnejši, naš namen pa je ipodati manjšim društvom, ki so še brez gasilskih domov, pregled in sliko posameznih načinov razdelitve in izvršitve. Pri večjih gasilskih domovih je priporočljivo pripraviti tudi manjše stanovanje za nadzornika oprave, ki obenem oskrbuje in nadzoruje vse poslopje.
Opozoriti pa moramo, da je za stavbo gasilskega doma potrebno stavbeno dovoljenje, ki ga izda pristojna občina na prošnjo gasilskega društva, po izvršenem lokalnem komi-sijonalnem ogledu. Prošnjam je priložiti dva izvoda načrtov, ki jih mora podpisati oblastveno pooblaščeni stavbeni obrtnik.	i	1	'ui	TE
WoHuo
■f^očo/^e
\
I
1
  -d
C I
L
J7ar/ 5
NAČRT GASILSKEGA DOMA
y’rGjvk ./-Si
-J}
Slika I.
V	ognju ljubezni do bratov plamtimo ogenj sovraštva krotimo, gasimo.
Govoril na slavnostni seji »Vseslovanske gasilske zveze«
II.	podstarosta Ljudevit Musek.
Stoletja gredo mimo človeštva kakor dnevi in skozi stoletja stopajo narodi, da povzdignejo človeški rod, da ga zboljšajo.
V	srcu zemlje leži zlata žila, globoko na dnu morja biser, na gori je pečina in nad njo žareče solnce, ki nam sveti, ki nas poziva k novim dejanjem. V vzvišeni človeški duši pa misli in deluje vednp stvarjajoč duh ter zida Bogu v čast cerkve, kraljem palače, mogočnim hiše, delavcu pa skromno kočico.
Toda elementi sovražijo človeški stvor in posebno težko čutimo nesrečo, ako se nad nami razljuti nebo in če njegove žareče šibe švigajo k zemlji. Rodbina in občina, imetje in premoženje je v nevarnosti!
Bog Najvišji! Ti si gospodar vseh elementov! Tvojemu migljaju se pokori razljučeno morje, grom, tresk, vse mora utihniti na Tvojo zapoved. Vse se pokori Tvoji volji in z žarečimi bliski pišeš narodom in nam umrljivim po čarobnem nebu Svoje opomine. Usmili se nas, čuvaj nas — to je vzdih, ki gre iz ust prebivalcev, palač in koč, sploh vseh, ki se Te boje.
A nikdar naj se ne zanese človek le na varstvo višjega, ampak stvarnik je dal zemljanom že od začetka zapoved za stvarjanje, da delamo in se bojujemo z elementi, da poizkusimo naše moči, in da v časih sile blažimo, v svesti si ljubezni do bližnjega, trpljenje in združujemo človeški rod k mirnemu in lepemu sožitju.
Velika je torej potreba, da priskočimo našim somešča-nam na pomoč v primeru nevarnosti in sile — je to zapo-
vedujoča potreba — in vseobvladujoča. Kolikrat slišimo, da ni več prijateljstva in da se pri denarju in zlatu neha vse prijateljstvo. In če gledamo okrog po vseh plasteh naroda, po vseh društvih in organizacijah, kje bomo našli lepše izraženo samozatajevanje, kakor gasilnih društvih ustanovljenih v dobrobit bližnjemu. Uvodoma sem rekel v ognju ljubezni do bratov plamtimo.
In s temi besedami sem dovolj očrtal prvi glavni naš
cilj.
Kdo dviga visoko v zrak prapor ljubezni do bližnjega kakor gasilec, ki vse svoje življenje deluje v korist bližnjega. Prostovoljno čuva domove in imetja bližnjega, da se lahko mimo in nemoteno udejstvuje človeški duh in mu ni treba imeti skrbi kaj bo, če mu zagori dom, kajti težak je boj, ki ga je treba biti z razjarjenimi elementi.
Naše nacijonalno premoženje ohraniti, ohraniti življenja in zdravje naših soobčanov, to je nas vseh dolžnost. Da varujejo oboje, zato so se združili možje v gasilnih društvih. In ta plemeniti človekoljubni nagib je bil, ki je pomogel, da so se začela ustanavljati širom naše domovine gasilna društva. Velika in težka je naloga, katero prevzame gasilec, in ker prevzame to nalogo prostovoljno, jo je treba tem bolj upoštevati. Močna in izurjena roka, ki jo vodi bister um, naj varuje srečo in mir domov, vije vence bratstva in prinese zaželjeno pomoč v uri nesreče. In ko zadoni plat zvona, tedaj se združi ta bratska veriga še tesneje in gre na delo, če treba tudi z žrtvami. Četa pogumnih mož, ki brez. ozira na varnost za lastno življenje reši imetje in življenje bližnjega, ali je še kak drugi poklic lepši?
Brat bratu na pomoč! Branimo, bratje, rodni dom, gojimo drevo ljubezni! Ne vladaj nas zavisti grom, branimo stare se bolezni.
In kjerkoli kdo vrže med človeški rod ogenj — tamkaj se naj rodi vsaj to dobro, da se edinost, ljubav, bratoljubje in požrtvovalna pomoč dvigne visoko nad plameni. To naj
NAČRT GASILSKEGA DOMA
Hiiminfftiimffw^roimtiuwMi'niB»wiDiiiiiiiwiiiBnMiJiiwBwnwiiini
;?Voc€>^e
iflraiamn
ihn
Ver*? z. C-JD
T•
: >
Qs/sG>šye
Slika II. (k članku „Gasilski domovi“).
bo, cenjeni, naša slavnostna misel, katero polagam danes vsem na srce.
Dočim je bil prej človek mapram ognjenim elementom brez moči, je nastal v zadnjih desetletij tudi na tem polju preobrat s tem, da se ustanavljajo širom naše lepe domovine gasilna društva. Ogroženo ni bilo le imetje soobčanov, temveč ogenj ogrožuje tudi kar ustvarja naša umetnost in obrt. Da to obvarujejo in branijo, zato so veliki možje ustanovili gasilna društva.
Veliko so storila na tem polju gasilna društva.
In ker je ta delokrog plemenit, zato se nam ni treba bati za obstoj naših društev, kajti kdor živi z odprtimi očmi, vidi in sliši, kako nestanoviten je obstoj posameznih društev in zvez po svetu.
Le društva, ustanovljena na trdnem, zdravem temelju, ki streme za vzvišenimi principi, imajo pogoj za svoj obstanek. Taka so pa naša gasilna društva in njih zveze, zakaj geslo:
»Bogu v čast, bližnjemu v pomoč« druži v skupno delovanje može in fante, žene in dekleta, brez razlike stanu, vere in narodnosti, prav vsa dobra in poštena srca.
Jasen dokaz za to, da naša J. G. Z., ki obstoja že od leta 1888. do danes, to je celih 42 let, ni samo obstala, temveč se tudi razvila do današnje višine in veljave.
'Koliko so že člani te gasilne zveze pogasili ognjev, odvrnili nesreč, koliko ohranili narodnega premoženja, koliko
doprinesli k medsebojni ljubezni občanov, ki ne vprašajo, čigavo je kar gori, ampak so šli reševat!
Koliko pa so s tem pripomogli do blagostanja naše mile domovine! Kdor reši premoženje narodovo, ta koristi domovini v visoki meri in s tem širi tudi ljubezen do domovine, saj vsak gasilec mora biti vrl narodnjak in s tem tudi vrl državljan.
Ne išče svoje sreče, ne išče svoje časti, ampak stoji ves v službi svojega doma, svojega kralja.
Koliko mladih življenj, vnetih gasilcev je bilo darovanih za domovino, koliko čelad gasilskih je bilo okrvavljenih v službi do doma, koliko sreč je zamrlo, ker so preveč ljubili dom in zato prezrli svojo nevarnost!
Pa misel gasilčeva gre še' dalje. Gasilec ne pozna državne meje. Kadar je v nevarnosti bližnji, ne vpraša gasilec kdo si, kaj si, ampak mu teče bratovsko na pomoč z lastno žrtvijo, ne glede na to, kje in kdo da je.
Veliko se govori o bratstvu vsega sveta, vseh narodov, pa velikokrat zastonj. Gasilstvo pa je že most medsebojnega občevanja in vseobče ljubezni.
In če smo se v teh dneh zbrali od vseh narodov in vseh vetrov, ali nismo s tem podpisali največje ljubezni medsebojne pripravljenosti, da si podamo roke v žalostnih in tudi veselih urah. Naj ta kongres gasilska srca še bolj razvname v bratski ljubezni, da bomo res ljubili svojega bližnjega kot brata in pomagali njemu in njegovi domovini do lepših dni. Zato pa: V ognju in ljubezni do bratov plamtimo.
Ogenj sovraštva krotimo — gasimo!
Orodjarna
NAČRT GASILSKEGA DOMA
J7ort 's	JPr	£>JG/r	/f	-	ß
J^oc&^e	gg	C-*3
Slika IH. (k članku „Gasilski domovi“).
Bodočnost gasilstva in njega delo!
F. G. Trbovlje.
Za nami so dnevi kongresa, .položili smo javnosti račune o našem delu in z mirnostjo lahko trdimo, da se je z dnem
3.	avgusta 1930. pričela nova doba za gasilstvo. Zginili so zelo kvarljivi predsodki nekdanjega ponemčevalnega Feuer-wehra, ki je imel z raznimi kneipami in prireditvami namen zastrupljevati naš narod. Otresli smo se tistih spon in nastopilo je organizatorično življenje v tem, ker pokazali smo v Ljubljani, da umemo in se hočemo v bodočnosti še bolje poprijeti dela, ki je bilo pripoznano. Veliko pa nam še manjka, če pogledamo naše bratske Čehoslovake. Njih sigurnost, njih eleganca v nastopu nas je zadivila in tihi sklepi so se rodili, tudi mi moramo za njimi in se spopolniti. Ali se hočete starega kopita držati in životariti? Ne — tudi mi imamo življen-skih sil dovolj in te morajo na dan in vsak posameznik je dolžan pripomoči. Pri odkritju spomenika našemu Barletu smo svečano obljubili, da bomo njegov evangelij gojili in povzdignili. Tega se hočemo držati.
Bodočnost mora biti taka, da si vzgojimo pravi naraščaj. Naša mladina mora vedeti zakaj da vstopi v naše vrste in zakaj nosi kroj gasilca, oz. samaritanca. Vsak poedinec mora imeti svojo začrtano pot ne glede na to, kako njegov tovariš izpolnjuje svoje in če je mladež v društvu, videl bo agilnost tovariša in gotovo se bo potem zgledu ravnal in navduševal. Treba je torej tudi gasilsko pot ogladiti in pripraviti.
Kako pričnemo z novim delom? Gojiti treznost, vežbati v orodnih vajah in krepiti telo v prostih vajah, zato naj vadijo v društvih vsi mlajši. Ponavljajo naj se stare vaje in vadijo nove. V tem imajo tudi nastopi ob raznih prilikah popolnoma drugo lice. Vidi se kakšno skrb imajo in po končanem nastopu njih ponosen odsev iz žarečih lic. Res, prej od alkohola spačeni obrazi, sedaj samozavestni gasilci, prežeti narodnostnega duha, ljubeznivi v občevanju, resni in navdušeni pri nastopih in neutrudljivi, ko se gre pomagati bližnjemu. Tako si predstavljam bodočo narodno milico brez orožja, z dobrim orodjem in trezno mislečimi, nesebičnimi gasilci.
Dopisi.
Beltinci: Dne 7. septembra ob 1 uri se je vršila tukaj pod nadzorstvom tov. župnega načelnika Leo Cepudra delna župna vaja z brizgalnami. Vaje so se udeležila sledeča prost, gasilna društva; Beltinci, Gančani, Lipovci, Bratonci, Dokle-žovje, Ižakovci ter Melinci. Vaja se je vršila pod vodstvom društvenega načelnika Beltinskega prost, gasilnega društva Martina Peterke.
Požar je bil namišljen pri paromtinu ter sosednih zgradbah. Gasilci so prihiteli na znamenje signala na lice mesta. Tukaj se je pokazala vzorna dosciplina gasilcev ter moč gasilnega orodja. V nekaj minutah je brizgala voda iz vseh brizgaln. Vaja je potekla povsem zadovoljivo ob splošnem začudenju občinstva.
Po vaji je bil kratek razgovor, med katerim je tov. župni podnačelnik Smej Stefan razložil potek vaje.
NAČRT GASILSKEGA DOMA
Slika IV. (k članku „Gasilski domovi").
4
»
]
'1
ii
‘t
it
tl
'*)
‘•V
Ob 4. uri je bila gasilska tekma z brizgalnami. Prvo nagrado si je priborilo tovariško gasilno društvo iz Lipovec.
Gora pri Sodražici. Dne 10. avgusta je imelo naše gas. društvo lepo slovesnost; obhajalo je 10-letnico svojega obstoja in je ob tej priliki društvo otvorilo svoj novi gasilni dom.
Slavnost je bila zelo lepa in dobro obiskana. Posetili so nas številni tovariši iz sosednih občin, t. j. Sodražica, 2ima-rice, Loški potok. Med njimi so bili odlični prijatelji in podporniki našega društva: rodbina Rus, Loški potok, gg. dr. Mejač, bratje Ivanc, Pirc, Kovačič, Lavrenčič, Lovšin, Starc, Fajdiga, Sodražica; rodbina Mihelič, Kot, itd.
Vsem udeležencem najlepša hvala, kakor tudi Sodraški posojilnici, ki nam je dala 13.000 Din brezobrestnega posojila ter nam s tem omogočila zidavo gasilnega doma.
Na pomoč!
Društveni odbor Gora.
Vič-Glince. Dne 31. julija t. 1. smo imeli na Viču ne velik, ali zelo nevaren požar, kjer smo napravili svojo gasilsko dolžnost. Iz neznanega vzroka je pričelo popoldne ob pol 5. goreti gospodarsko poslopje posestnika Franceta Plešiko. Kljub temu, da so tri sosedna gospodarska poslopja v neposredni bližini gorečega objekta, smo z napornim delom vsa poslopja rešili. Zelo veliko, skoraj vse, nam je k temu pripomogla motorna brizgalna. Občani so bili z našim delom zelo zadovoljni. Upamo, da nam bodo občani pri zidanju novega gasilnega doma tudi svojo hvaležnost dejansko izkazali.
Velika gasilska slavnost na Pilštanju. Kako globoko se je ukoreninila ideja gasilstva, je pokazala zopet v nedeljo dne 13. julija gasilska slavnost na Pilštanju ob priliki blagoslovitve nove motorne brizgalne. Že v soboto zvečer so domači gasilci z lepo uspelo baklado pokazali, da naslednji dan ne bo potekel kot običajna nedelja. Ob 4 zjutraj je domača godba pozdravila krasno nedeljsko jutro. Kmalu nato so se začeli zbirati domači gasilci, da pripravijo vse potrebno za udobnost gostov. Ob 9. uri je ipozdravil v imenu domačega društva došle tovariše, med katerimi sta bili polnoštevilno zastopani društvi Kozje in Polje, domači tajnik g. Zakrajšek. Tukaj se je nato formiral sprevod z godbo na čelu, ki je ob veličastnem špalirju ljudstva korakal do cerkve na Pilštanju. Po kratkem oddihu se je pričela cerkvena slavnost s procesijo, katere se je udeležilo vse uniformirano gasilstvo. Po službi božji je izvršil častiti g. dekan kozjanski Krohne ob asistenci domačega g. župnika J. Rauterja, župnika iz Buč g. Turka, župnika iz Zagorja g. Pribožiča, misijonarja iz Celja g. Mau-a in domačega bogoslovca g. Lupše-ta, cerkveni obred nad motorko, katerega je končal z lepim nagovorom na ljudstvo in gasilstvo.
Nato je glavna kumica g. Regvatova z lepim nagovorom izročila društvu brizgalno z željo, da bi se uporabljala malokdaj, vendar pa vselej uspešno v dobrobit človeštva. Načelnik domačega društva g. Prislan se je v kratkem nagovoru zahvalil častiti duhovščini, gg. kumicam in kumu, pozdravil nadalje tovariše goste, domače gasilce in ljudstvo, ter se vsem zahvalil za sodelovanje in pomoč. G. Podlinšek je pozdravil navgoče v imenu župe kozjanske in bodril gasilstvo k vztrajnemu delu za dobrobit naroda. V imenu JGZ istočasno kot zastopnik župe žalske je govoril tovariš g. Pišek iz Babnega pri Celju, ki je v krasnih besedah pokazal vzvišene naloge gasilstva ter poudarjal, da gasilstvo ne obstoja za parado in zabavo, ampak da so njega naloge tako težke in vendar tako plemenite, da bi bile gasilske vrste brez idealnih, požrtvovalnih in nesebičnih ljudi nemogoče.
Nato je celokupno gasilstvo izvršilo defile dostojanstvenikom, kumicam, zastavam in motorki. Takoj nato se je formiralo darovanje okrog brizgalne, ki je pokazalo, koliko plemenitih in zavednih ljudi ima župnija pilštanjska in nje okolica.
Posebno ponosno pa je društvo pilštanjsko na svoje kumice, katerih je prisostvovalo slavnosti devet. Te so s svojimi velikodušnimi darovi dokazale, da razumejo humane cilje gasilstva in so domačemu društvu znatno olajšale breme, katerega si je naprtilo z nakupom motornega orodja. Ne moremo si kaj, da ne bi tudi javnosti seznanili z imeni naših plemenitih kumic-darovalk, to so: ga. dr. Jenkova iz
Kozjega, ga. Regvatovž, ga. Kolarjeva, ga. Stauferjeva, ga. Marija Mačkova, ga. Julka Mačkova, gdč. Cilka Mačkova, gdč. Lah Frančiška in gospod Anton Bah — vsi iz Pilštanja.
Popoldne istega dne se je vršila na vrtu g. Kolar Andreja v Lesičnem veselica. Okusno prirejen veselični prostor ni prišel do veljave, ker je nenaden dež pregnal vse goste v gostilniške prostore. Udeležba sosednih društev, kakor tudi drugega ljudstva, je bila častna. Na žalost pa se iradi pomanjkanja lokalov prosta zabava ni mogla razviti tako, kakor je to obetalo razpoloženje ljudstva. Kljub slabemu vremenu, ki nam je odvrnilo precej najavljenih gostov, se je slavnost obnesla dobro tako, da je tudi zadovoljna društvena blagajna.
S ponosom lahko trdimo, da beleži slavna pilštanjska kronika malo dni, ki bi se po svoji veličastnosti in pomembnosti lahko kosali z letošnjo škapulirsko nedeljo. Ljudstvo vsega okraja pa je s tem dnem prišlo do najmodernejšega gasilnega orodja, katero je pripravljeno braniti vsak čas imetje bližnjega. Mlado društvo pilštanjsko je pokazalo svojo jekleno energijo, 13. julij pa naj priča vsemu narodu kako svete so mu besede:
Odprto nam vedno uho in oko, pomagati vedno pripravljeni smo!
NAŠA PRAVA
KOLINSKA
CIKORIJA!
Listnica uredništva.
Za Kongresa je posodil neki tovariš tovarišu iz Bosne trobko. Naj se javi. Dobi jo vrnjeno v pisarni J. G. Z.
Takrat sem moral odložiti več aktualnih člankov. Ti pridejo na vrsto v prihodnji številki. Tovariš M. C. naj oprosti iz istega vzroka in ga prosim, da se še večkrat oglasi. Dobrodošli vsi, ki so dobre volje. Hvala za članek v Učiteljskem tovarišu.
Vsa društva in župe prosim, da pošljejo, če še niso tega storili, takoj denar za sprejete slavnostne številke Gasilca.
Tovariš kongresni blagajnik bi rad zaključil račune in čaka še na zamudnike. Ogromna večina je že itak vplačala malenkostni znesek, ostale pa ponovno prosimo, da to store takoj.
Prihodnja številka izide meseca novembra in prosim, da se mi.dopošljejo dopisi do konca meseca oktobra.
Dopise je pošiljati le na naslov: Ljudevit Musek, II. pod-starosta J. G. Z., Sv. Vid pri Ptuju. Kamniško gasilsko župo prosim, naj pošlje daljše poročilo o svoji župni vaji, ki je bila kakor se mi zdi, tehnično na vrhuncu. Ravno tako prosim za poročilo o večjih požarih in tehničnih prireditvah iz ostalih naših društev. Ne sramujte se vašega dela, ampak naj zna ves svet za naše delo.
Pridobivajte naročnike za Gasilca. Povsod kamor zahajate, mora biti Gasilec. Posvetite mesec november za nabiranje naročnikov. Mogoče se pa nam le posreči, da izide Gasilec odslej kot mesečnik.
V	slavnostni številki Gasilca je pri članku »60-letnica ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva« pomotoma napačno tiskan ob koncu podpis in bi se moral glasiti:
Fr. Barle — Milko Hojan.
\
Posluje po vsej Jugoslavij Delniška glavnica znaša „JUGOS1 splošna zavarovalna RAVNATELJSTVO ZA DRAVS1 Sklepa: 1.	požarna zavarovanja, 2.	življenska zavarovanja, 3.	nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4.	zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5.	transportna zavarovanja, 6.	zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.	i. Ustanovljena leta 1913. 3,000.000'— Din v zlatu LAVIJA“, družba v Beogradu. (0 BANOVINO V LJUBLJANI. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 2571. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 2571.	
POZOR, GASILNA DRUŠTVA!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo:
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33
A. KAJ/IG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.), kakor: teplcs, gumbe, pkftalk«, naramke, znaka za bluza In Cepiče, rdeče blago, vrvce za piščalke, trobke In rogove, lipove liste itd.
Naramkl vseh vrst lastnega Izdelka, fino Izdelani In trpeinl. Podjetje Je na novo moderno urejeno In povečano.
——— CENIK ZASTONJ 1	"
Pozor, gasilci!	Pozor, gasilci!
Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Šelenburgove ulice na
Kongresni trg št. 8
ter se cenj. društvom še nadalje priporočam za naklonjenost.
Zaradi preselitve gasil, društvom znaten popust.
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic.
registrov, zadruga z omejeno zavezo
Ljubljana. Frančiškanska ul. 6
Račun pošt. hran. 10.761. Tel. 2312 priporoča zalogo vseh naj novejših
tiskovin
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete kakor tudi za županstva in druge urade. — Priskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. — Postrežba točna.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
yZAJEMNO
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
„SAVA“
OpČe osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva brvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d., Zagreb; Jadranska banka d. d., Beograd; Zemaljska banka d. d., Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v Jugoslaviji elementarna zavarovanja obtne zavarovalnice Asslcurazioni Generali v Trstu.
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO
V	LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
ELIG1J EBER
LJUBLJANA Kongresni trg St. 7
krznarstvo in največja izdelo valnica 1 v Jugoslaviji.
Vsa gasilna društva se usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo. Imam na zalogi tudi uukno za gasilske kroje,
ČEPICE IN NARAMNICE ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo, in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbiral	Najnižje cene!
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
Z odličnim apoitovanjom	Ellgij Eber.
Sli»
L. MIKUS
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 15.
DEŽNIKI
NA MALO.
NA VELIKO.
USTANOVLJENO 1839.
I. jugoslovanska izdelovalnica glasbil
Vaclav Schramm
Celje, Kralja Petra cesta št. 14
♦
Specialist za fina pihala iz pločevine. Velika zaloga izvrstnih signalnih rogov kakor tudi vsakovrstnih instrumentov. Strokov, popravila
Z a[h t e[v a j t e ilutstrovani cenik
Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici, Varaždinskih toplicah, na Bledu, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Krašiču pri Jastrebarskem, Lokvah pri Delnicah, Daruvaru, Apa-tinu, v Grosupljem, Ladkovi vasi, Parabuču, Bački Palanki je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva v Ljubljani, Dardi in Oriovcu in za mnoga druga društva ima trenutno v delu znana tvrdka
J. NEŠKUDLA
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Prva zaloga gasilnega or o d j a
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuraničev tr^ štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvce, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Magirusove bencinmotorne brizgalne imam stalno na skladišču v Zagrebu
Priporoča se najtopleje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničev trg 18.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■
■
] TELEFON ŠT. 2016. USTANOV. LETA 1889. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.533. in 2616
I
(GRADSKA ŠTED10N1CA) j LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja nad 415 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar tu popolnoma varem
MM**
»oil
KONRAD ROfENBAUER
Franc KoSIr, Celje
Dvokolna priklopna motorna brizgalnica od 28	glavno	zastopstvo	In	zaloga
do 56 P. S., 800 do 1600 litrov vode na minuto.	za	Dravsko	banovino.
K. Rosenbauer in drug, Celje
tovarne motornih brizgalnlc in gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: F K. KOŠIR CELJE * TELEFON 99
Vei kot 2000 Rosenbauerievih brizgalnlc po vsem svetu.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtomobilne, štirikotne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete.
Brezplačne ponudbe, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo:
Prenosna Stlrlclllndrska motorna brizgalnica, model 1929/30. 24 P. S. Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štirikolne in avto-priklopne vozove.
Dvoclllndrska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 P. S., pritisk do 16 atm. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
Generalno zastopstvo „FLADER“ za kraljev. Jugoslavijo
Zagreb, Iliča 73.
S, %1r	.s>'	s
Specialni oddelek za gasilske avtomobile.
In ako je ne misli takoj nabaviti, je dobro naročiti brezplačni prospekt, da se spozna dobra kakovost in nizka cena tega nemškega prvovrstnega izdelka. — Na dolgoročna odplačila!
Vsako gasilno društvo mora se zanimati za našo novo
motorno brizgalno „POB JEDNICA“
(„Zmagovalka“), model 1930,
Ustanovljeno leta 1820.
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avto-mobilnih in motornih brizgalnic
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova ulica štev. 14
priporoča
'<•1 *)M•	!	.ii\-i.i /	•	,	■
tvoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje
Avtomobilni tren 8 priklopno motorno briigalnico
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Mehanična stikalna lestva,
Za vsa stroja sa Jamči!
Ustanovljeno leta 1820.
Motorne brizgalne
Dvokolna ognjegasna motorna brizgalna tipa MB 1.
Motor - 36 k s. Maksimalni pritisk -17 ATM. Delazmožnost - 1400 litrov v minuti.
Dolžina curka - 56 metrov.
Prenosne motorne brizgalne tipa MB 2.
Motor - 14—16 ks. Maksimalni pritisk - 14 ATM.
Dolžina curka 49 metrov. Delazmožnost 600-700 litrov v min.
Prenosne motorne brizgalne tipa MB 2/a
Motor - 17—18 ks. Maksimalni pritisk -17 ATM. Dolžina curka - 42 metrov. Delazmožnost 800—900 litrov v min.
Vse naže motorne brizgalne so bile preizkuženc od komisije,* ki jo je odredila „Jugoslovanska gasilska zveza“, katera se je o brezhibnem delovanju brizgalen jako pohvalno izrazila.
Zalotil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. Odgovorni urednik Jote Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj)