|*ajav*k j^ued daUy Baturd gmtdajr* and Holidajra. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednliki in upravnliki prostori 2657 South Lawndal* A ve Office of Publlcation. 2657 South Lawndal» A v«. It lcphonc. Ročk we11 4904 Cena UsU Je $6.00 a«*r j*Bu*nr it. trn. M p«.^.- CHICAQ0# ILLm PONDELJEK. IT. OKTOBRA (OCT. ST). 1*41 Subacriptlon $6.00 Yearly STEV.—NUMBER 209 Acceptance ter mailinf at spedal rate of poatafc provlded for ln aectlon 1108, Act of Oct. 2. I»1T. authorlaed on Ju na 4, 1918. Nemci zasedli industrijska središča v Donski kotlini Berlin pravi, da je bil odpor sovjetskih armad zlomljen v enem sektor ju moskovske fronte, dočim rusko poveljstvo trdi, da je bilo prodiranje nacijskih kolon ustavljeno. Maršala Budenni in Voroailov formirata nove armade v ozadju fronte. Angleži obnovili napade nai nacijfka oporišča in industrijska mesta kavkaške pokrajine, se glasi poročilo sovjetskega informacijskega urada. Srdite bitke divjajo pri Taganrogu, pristaniščnem mestu ob Azovskem morju, ki so ga Nemci zasedli zadnji teden, 40 milj zapadno od Rostova. Na fronti pri Možajsku in Ma-lojaroslavecu, 57 milj in 65 milj zapadno in južnozapadno od Moskve so Rusi odbili naskoke na svoje pozicije in vrgli Nemce nazaj z velikimi izgubami. Na tisoče Nemcev je padlo v bitkah na tej fronti. Letalski napad jia Moskvo je bil odbit in Rusi so sestrelili sedemnajst nemških bombnikov. Kujblšev. Rusija, 25. okt.—Rusko poveljstvo je priznalo kritično situacijo na fronti pri Moskvi, zaeno pa je naznanilo formiranje novih armad. Nadaljnji milijoni so bili pozvsni k orožju. "'Videli bomo, kako dolgo bodo Nemci vztrajali v borbi," je izjavilo poveljstvo. "Mi lahko vodimo boj dolga leta." Novi načrti vojne taktike so bili sestavljeni v Kujbiševu, kjer se je nastanilo več vladnih de-iulj južnozapadno od Moskve. I partmentov. V ozadju bojnih lusi so obdržali svoje pozicije črt pred Moskvo in Rostovom Idi pri Možajsku, 57 milj zd-j maršala Budenni to Vorošilov ■dno od Moskve, ln Kal!MTnir™™irata nor* *ernwde."V enem I milj severozapadno od Mo- sektorju so Nemci prebili; rusko b bojno črto, a so bili v protina- skoku vrženi nazaj. Sovjetska vojna poročila prvič omenjajo, da se na strani nemške armade na moskovski fronti bore ! Berlin. 27. okt.—Tu je bilo na-Lgnjeno, da je skoro vsa Ukrepa v nemških rokah in da so jgnške armade zasedle glavna fedustrijska središča v Donski Mlini, med katerimi sta Karkov « Belgorod. Karkov ima 840,- r prebivalcev in je najvažnej-sredisce orožne m jeklarske ndustrije. Drugo poročilo prafci, da je bil ({por sovjetske oborožene sile drt v enem sektorju moskovske fronte po vročih bitkah, v katerih «o Rusi utrpeli ogromne izgube. Nemški letalci so metali snbe na progo Murmanske že-srnce in jo razbili v več krajih. Kujblšev, Rusija. 27. okt.— ki težki topovi bruhajo kro-p na nacijske oklopne in mo-orne kolone na moskovski fronti, te glase danes zjutraj objavljena poročila. Prodiranje Nem-etv je bilo ustavljeno na oženili južnozapadno od sovjetske ilnice. Pod kritjem topniškega bom-krdiranja so sovjetske čete od-fcle naskoke sovražnika na svoje rije pri Malojaroslavesu, 65 ht Dež in sneg ovirata prihod toervnih Čet na fronto. Berlin. 25. okt.—Nacijske kope se bližajo Moskvi preko s . . . .... ,, . , . na mo8RovBii.i »umi [om pokritih poljan ln hri- munske , fimjkc čete »v. k glase vojna porqcila. Vojaki krogi, ki so naznanili, da prvi oddelki oddaljeni samo ru- London, 25. okt.—Letalski minister poroča, da so bombe, ka- * milj od sovjetske prestolnice, | tere so vrgli angleški letalci^ na Wijo, da je odločilna ura blizu ■ d* je premešan je sovjetskega »ftovnega poveljstva dokaz vojnega bankrota. Nemški reporterji poročajo, da •TJeti mečejo sveže čete v bor-^ a Moskvo, rušijo poslopja z toamitom in sejejo mine, ds •avijo prodiranje nemških ar-Pororiln ri»> an nolrufnri Poročilo, da so nekateri Nmi oddelki, podprti s Unki, ■Peli do zunanjih moskovskih •rtb. ni bilo uradno potrjeno. "Situacija na vsej fronti dozo-je izjavil predstavnik ar-« "Na tisoč milj dolgi fron-J<« jezera I Imena na severu do morja na jugu.se ope-k°J« nadaljujejo. Nemške čete "•Najo ali pa zasledujejo so-•N^ka FronU se stalno iz-razen pri Leningradu, Tf m- obleganje nadaljuje. PJfcnske neprilike ovirajo Mranj«, niso ga pa ustavile." Vrhovno poveljstvo poročs, da Jonska divizija, ki se bori na *ri">» okištnth armad, odbila ru-pr"tinaskf)k na severu, pri-velike izgube sovražnl-J"1» ujela več sto ruskih voja- nacijska oporišča v Franciji, Ho-landiji in Belgiji, porušile več militarističnih objektov in povzročile mnogo požarov. Tarča bombardiranja iz zraka so bila Calais, Cherbourg, Havre in industrijska središča v severnoza-padni Nemčiji. Bombe so padale na Hamburg, Bremen, Kolin, Kiel in druga nemška mesta. Skoro vsa angleška bojna letala so se srečno vr-nils v svojs oporišča po napadih. Neapelj, italijansko mesto, je bilo ponovno napadeno iz zraka. Bombe so zanetile požare ln poškodovale glavno železniško postajo. Knox vidi konflikt na Pacifiku Roosevelt odklonil japonako ponudbo? Waahington. D. C., 25. okt.— Mornarični tajnik Frank Knox je pred grupo štirinajstih industrijskih magnatov, ki so se oglasili v njegovem uradu, omenil napeto situacijo na Daljnem vzhodu in namignil, da je konflikt na Pacifiku neizbežen. Amerika in Japonska bosta prej ali slej trčili skupaj. "Položaj na Daljnem vzhodu je silno napet," je rekel Knox. "Japonska, kakor vse kaže, nI zavrgla svojih načrtov glede raz-tegnitve svojega vpliva. Ce bo vztrajala na svojem stališču, je kolizija gotova stvar. Do te lahko pride vsak čas." Mornarični tajnik je omenil, da se nastala napetost nanaša na pošiljanje ameriškega Orožja V Rusijo. Tri črte so odprte, po katerih lahko Rusija dobiva bojni material. Ena drži preko Pacifika do Vladivostoka, druga od Bostona do Arhangela, tretja pa preko Perzije. Zadnja črta je najdaljša. Japonska lahko ovira pošiljanje materiala po prvi in v tem je nevarnost konflikta. i Dočim je Knox govoril o možnosti izbruha konflikta med Ameriko in Japonsko, državni depertosant in Bela hlla nista hotela komentirati poročila, da je Roosevelt odklonil japonsko ponudbo glede sklenitve sporazuma s tokijsko vlado. Poročilo pravi, da se je Japonska izrekla za potegnitev armad s kitajskega ozemlja s pridržkom, da dobi dve letalski oporišči na Kitajskem. Dalje je obljubila, da ne bo skušala raztegniti svojega vpliva do Singapora, britske trdnjave na Daljnem vzhodu, ln holandske Vzhodne Indije in da ne bo ovirala transportaclje ameriškega orožja ln bojnega materiala v Rusijo. Bomba ubila 50 vojakov v Odesi Dvesto arbakih . talcev uatreljenih Angleške oblasti poostrile cenzuro Teheran, Perzija, 25. okt.— Angleško poslaništvo je nazns-nilo poostritev cenzure vesti, ki jih pošiljsjo ameriški reporterji svojim listom iz Perzije. Cenzuri niso podvržene poročlls dopisnikov sovjetske časopisne, agenture Tass. Določba glede j cenzure je uključena v pogodbi, sr. Y ' I ki so Jo sestavile angleške in ru- Cl^. '. Uke oblasti, s je perzijska vladal rana t? vst&gsss "V •«*litev te kotline bli-{ . -ti tudi o ogromnih —---------- f , *** 'zgubah, ki so znašale od\uČitelji pOZVaiU V slutbo vojne do 15. oktobra 260 otline on- t9 ... ^..il; (Tovori tudi o ogromnih U pokojem nemem ubah, ki so znašale od ' učitelji pOZVam V S KT1 do 15 °ktobra 260 „ Rt _progVetnl ml- t 'r12 ^ a k ' ranJen€ več učiteljev, ki bili poleni v, Bukarešta. Rumunlla. 25. okt. —Bomba, katero so pustili Ru-*i, ko so se umaknili lz Odese, je eksplodirala včersj in ubila 50 nemških in rumunsklh vojakov in častnikov, med temi rumun-j skegs generala, pravi uradno poročilo. Rumunski genersl se je pissl Glogejeanu in neka vest pravi, da je bil poveljnik rumunsklh Čet v Odesi. Med žrtvami sta bila tudi dva nemška mornarična častnika. Poročilo dostavlja, da Je bomba eksplodirala v bližini glavnega atana nacijske tajne policije. Ankara. Turčija. 25.' okt.— Nemške vojaške oblasti so dale ustreliti dvesto srbskih talcev, se glasi sem dospela vest. 8 tem so se maščevale ra napade četnikov na nemške vojake. lewis se ni odgovoril na r00se-veltov apel 53,000 rudarjev zastav-kalo za zaprto delavnico BITKA PRED LETAL-SKO TOVARNO Washlngton. D. O.. 27. okt.— Predsednik Roostvelt Je ponovno apeliral na Johna L. Lewisa, predsednika ruda|T8ke unije U.M. W.A., naj prekliče stavko 53,000 rudarjev v takoivanih "kaptiv-nih" premogovnikih, ki producl-rajo premog za jeklarske korpo-raclje, toda Lewls se Še ni odzval. Bela hiša je objavila pismo, katerega je Roosevelt naslovil Lewisu in v katerem gs je obvestil, da ga bo obiskal Myron C. Taylor, bivši predsednik kor-poracije United States Steel, prihodnjo sredo, da se konflikt, ki je nastal, ko so jeklarske kompanlje zavrnil« zahtevo glede zaprte delavnice, izravna. Bendix. N. J« 25. okt.—Štiri osebe so bile ranjene v bitki, ki je sledila, ko je avtomobil s stav-kokazi zavozil med plkete pred tovarno Air Associates Co. Voditelji svtne unije CIO, ki j« okliesla stavko, so apelirali na governerja Edisona, naj zapre tovarno. Blrmingham. Ala.. 25. okt.— Premogovni operatorji so isjavili, da bodo sprejeli priporočila federalnega posredovalnega odbora glede končanja stavke, v kateri je savojevanih okrog 20,-000 rudarjev. Odbor jo priporočil zvišanje mezde za 25 centov na dan, dočim rudarska unija UMV^A zahteva zvišanje za 40 centov na dan. Sedanja plača Je $5.50 na dan. Washlngton. D. C« 25. okt.— Stavke v tovarnah, ki imajo vladna naročila, so rezultlral^ v zahtevah, naj jih kongres omeji ali prepove. Trije kongresniki— E. E. Cox, Robert F. Rlch ln Le-land M. Ford—so zshtevall U kojšnjo akcijo. Cox je dejal, da so stavke povzročile neznosno situacijo in sramota je, ker kongres in Roo-seveltova administracija še nista storila niiftfer, ds jih prepreči ta, čeprav vesU, da ovirajo izve janje obrambnegs progrsms ln produkcijo bojne opreme. Kongresnik Rlch je nsprtll od govornost zs stavke radikalnim delavskim voditeljem. Dejal je, da se Sidney Hillman, sodirek-tor urada za produkcijo bojne opreme in predsednik oblačilne unije ~ Amslgsmated Clothing Workers, bolj zanima za svojo organizacijo kot za obrambo dežele. Detroit. Mich.. 25. okt.—Člani Jeklarske unije CIO so s« mi masnem shodu izrekli za preklic stsvkc pri Great Lakes Slec Corp. in vrnitev na delo. j Glasovanje glede končanje stavke je bilo odrejeno potem, ko Je bila suspenzljs šestnajstih voditeljev stavke po uradnikih unije preklicana Okrog sto dr j žavnlh policajev, katere Je go verner Murray I). Waggoner poslal pred tovarno, da preprečijo nemire, je bilo odpoklicanih, ko je bila naznanjena dosegs spo-rszums med unijo in kompanijo Domače vesti Nov grob v starem kralu VVaukegan, 111.—Frank Mlvšek je prejel ialostno vest, da je umrl njegov oče b 8 15 v Orchestra Hslli. Michigan ave, o predmetu "Civilne svo-bodščtne in kriza" Predavanje je aranžirala čtkaška podružnica Unije za civilne svobod« ine. Pet vojaških letalcev se ubilo Racrsmento, Cal., 25 oktv -Posadka petih vojaških leUk-ev ae je ubila, ko Je bombnik trešči ob hrib v gorovju Vaca ln se razbil Neareia se Je pripetila 40 milj severovzhodno od Sen Franclsce Žrtve so bile stotnik Kritiku angleške vojne politike Laborit Bevan zahteva reorganiziranje vlade London. 25. okt.—Zahteva glede drastične čistke v Churchillu-vi vladi in popolne revizije vojne politike so bile izrečene v teku viharne debate v parlamentu. Napade na vlado je sprožil laborit Aneurin Bevan z deklaracijo, da nima aedanja administracija zaupanja pri parlamentu in ne pri ljudstvu. . Obdolžltev je Izzvala oster odgovor zunanjega ministra Ede-ns, ki Je dejal, da vlada sprejme izzivanje in parlament lahko vsak Čas odloči, ali Ji zaupa sli ne. Bevan je udrihal zlasti po Washingtonu. Dejal je, ds je Hallfax zagotovil Hitlerja, ko se je pripravljal za napad na Rusijo, da Velika Britanija ne more invadlrati evropskegs kontinenta. "Kako daleč je isjava takega značaja od velelzdajstvs?" je vprašal Bevan, Bevan. je zahteval odstrsnltev Napad na vlado ao podprli tudi liberalci in komunist Willi-am Gallacher. Slednji je dejal, da nekateri poslano! in člani vlade imajo skupne interese s Nemčijo. "Ne samo Hallfax, temveč vsi oni, ki so imeli prste vmes, ko se je sklepela kupčija v Mo-nakovu, morajo dobiti brco," Je rekel Gallacher. "Ti so izdali svojo deželo takrat, ko so prodali čehoslovaški narod Hitler- nike.—Nadalje Je umrl Albert *u T1 |judjd ^ ^ v#dn0 v vit. Tretjak, sUr 30 let in doms lz di" Sv. Križa pri Trstu. V Argentini je bil 12 let in tu sapuščs brata. Restrikcije glede olja preklicane ~ A Anglija vrne parnike Ameriki Wsshlngton, D. C„ 25. okt.— Notranji tajnik Harold L. lekes je naznanil preklic restrikcij glede prodajanja olja in gasolins vzhodnih državah. Dejal Ja, da lastniki gsaolinskih Stanič lahko ignorirajo odredbo, da morajo biti sUnice zaprte od sedme ure zvečer do sedme ure zjutraj. Istočasno je lekes naznanil, da bo Anglija vrnila Ameriki 40 iz- Slišall so se očitki, ds Velika Brltanljs ne pomsgs dovolj Ru siji, ki se bori proti Hitlerjevi vojni mašinl. Te Je pobijal zu nanji minister Eden, ki je dejal, "da s pomočjo naših dobrih pri jateljev v Ameriki nudimo Rusiji vse, kar zahteva od nas Dvomim, da je kdo med nami, ki na želi storiti vse za pomoč Ru •IJi." Aktivnosti igralskega sindikata razgaljene Chicago, 25 okt.fAktivnostt Gusik • N Ittljevega Igralskega sindikata so bile razgaljena Do ziisvs ae, da so dohodki tega sindikata znašali $322,000 v enem mesecu v zvezi z 0|>erlranjem hszardnlh igralnic v okraju Cook zunaj Chicaga. Vodilni osebnosti li ga sindikatu so Jack ------Guzick, Frank Nlttl, Murray med 50 parnikov za prevažanje | Humphreys ln ICdwiid Vogel, vsi olja In gasolina v tem in prihod %(1Mn( ^ot gangeži in zločinci, njem mesecu. Ti parnikl so bili (odkrito Je bilo, ds so plačevali v angleški službi ln vzdrftevali |Kljirlji velike vsote za protek-promet med brttaklmi otoki ln (.fju poseščinami ter h o I a n d s k o Vzhodno Indijo. Ickes je prtznal, AngUčanaU nadškof za da ni pomanjkanja olja In gaao ■ x .__ lina Dejal Je celo, da » aalogr POmoč sovjetom olja na vzhodu zdaj večje nego ix,ndon, 25 okt.—Kanterbur so bile pred enim letimi. atel nadškof, r>oglavar angltčan lekes je bil ostro kritiziran za- ske cerkve, je v zbornici lordov radi restrikcij o prodajanju otjs priporočal večjo pomoč sovjet-v vzhodnih državah. James A »ki Rusiji. Mt-d drugim je dajal, Moffett, predsednik oljne kom-j "da nekatere značilnosti komu panije v Ceilforniji, mu Je oči-1 nitma nlao v neaproiju s krščen-j tal, da je namenoma skušal us- stvom, kar se ne mora reči o na-] (variti vtis o pomanjkanju olja clzmu. Angleško ljudstvo ima premier petajn skuša usta viti eksekucije General De Gaulle svari Francoze NADALJNJIH 50 OSEB USTRELJENIH Vtchy. Francije. 25. okt —Tu krožijo poročila, ki pa še nlao bila uradno potrjena, da bo premier Petain odšel v okupirano Francijo ln se predal nemškim vojaškim oblastem kot talec, da s tem prepreči nsdaljnje ekseku-clje Francozov za umor dveh . nemških vojaških častnikov. Člani Petainove vlade niso hoteli Komentirati poročil. Nadaljnjih 50 talcev je bilo ustreljenih v Bordeauxu včeraj zjutraj, dočim Je Hitler začasno rešil življenje sto drugim talcem, ki so bili aretirani v Nan-tasu in Bordeauxu, na apel fran-coakih avtoritet. Tudi ti bodo ustreljeni, če ne bodo morilci dveh nemških častnikov prijeti. London. 25. okt.—General Charles da Gaulle, vodja "svobodnih Francozov", je apeliral ns prebivalce v okupirani Franciji, "naj ne pobijajo Nemcev v sedanjih okolnostlh, ko se sovražnik lahko maščuje nad njimi." V svojem govoru po radiu Je general naglasil, da bodo francoski uporniki dobili potrebna navodila, kadar pride čas xa napad od zunaj in znotraj, zaeno pa je okrcal premierja Petalna, ki je označil umor dveh nemških vojaških častnikov ia velik zločin. - "Popolnoma razumljivo Je pobijanja Nemcev po Francotih," je dejal De Gaulle. "Nemci bi morali ostati v svoji deželi, ne pa voditi vojne proti nam. V sedanjih okolnostlh svetujem prebivalcem v okupiranih krajih, naj na pobijajo Nemcev." Vlchy. Francija. 25. okt.—Člani Petainovega kabineta so se sestali na izredni seji in razpravljali o terorju, ki je zajel zaae-dene pokrajine. Boja je bila sklicana, ko se je admiral Jean Darian, pod predsednik vlade in zunanji minister, vrnil v Vlchy iz Pariza, kjer je konferiral z nacljsklml voditelji. Naznanjeno Je bilo, da je Fer-nsnd de Brlnon, rvprezentant francoske vlade pri nacijskih avtoritetah v Parizu, odpotoval v Berlin, kjer je konferiral s nemškim zunanjim ministrom Rib-bentro|H>m. General Otto voli Htuelpnsgel, nemški vojaški poveljnik okupiran« Francije,, Je dajal, da so |wk11I zločinci, ki so umorili polkovnika lloltza v Nanteau ln nekega nemškega vojaka v Horde-auxu, plačani hlapel Anglija in Moskve. On je razpisal nagrado petnajst milijonov frankov za Informacija, ki M omogočile are-turijo morilcev. in gaaolina. Trije sovjetski parniki dospeli v Ameriko New Vork, 25 okt -Trljr »> vjetskt tovorni parnikl ao d'»p*-11 v Jersey City ln Brooklyn Po- Kplošn« liclje nI dovolila reporterjrm ki bi tovariše v sovjetaki armadi v ji or bi proti nacijskl Nemčiji " Finska od godila IHMrlamentarne volitve Helsinki, Finska, 25 okt.— parlamentarne volitve, imele vršiti prihodnjo obuka parnikov DmM J** iS |» V^^J^IZav w . . Največ teh Slovencev je bilo pregnanih v Srbijo. Samo do kon ca Junija tega leta so Nemci Izgnali petdeset tisoč slovenskih družin oziroma 150,000 oseb. Vsi ti naii ljudje so bili izgnani iz Štajerske in Gorenjske. y Poročilo pravi, da so morali omenjeni rojaki zapustiti avoje domove in svojo rodno grudo v najtežjih okolščinah. Pregnali so Jih v kraje, ki zanje niti ne vemo. Na tisoče slovenskih mladeni-čev in mladih mož so pa odvedli v prisilna delavska taborišča Nemčijo, kjer morajo zdaj opravljati najtežja dela pod bičem na- cijskega valpeta. • t , .. Na Izpraznjena mesU pa naciji naseljujejo Nemce iz Slavonije in drugih krajev Hrvaške in ker teh ni dovolj za vse Izpraznjene slovenske vasi, dovajajo tja Nemce tudi iz "rajha.M v , Pol milijona za tako majhen narod kot je naš, ko nas vseh ie n dva milijona, Je straino itevilo. To pomeni, da hočejo nacijsk divjaki docela uničiti slovensko življenje v v»eh onih krajih, ki so direktnd pod njihovo kontrolo, to je na Spodnjem Štajerskem ln Gorenjskem. Recimo, da je to itevilo polovico pretirano, Je tudJ četrt milijona preveč za naie majhno ljudstvo. Situacija Je tako pretresljiva, da se nam zdi neverjetna — vendar se pa ne smemo niti za sekundo udajatl varljivemu uspavanju, da Je vse to sama propaganda. Žal, da lz premnogih naiih kotov puhti strup bai te propagande, ki nas hoče uveriti, da so poročila o straini nesreči Slovencev v stsrem kraju — v večjem delu propagande. Ce so U poročila propaganda — čigava propaganda ^e to? Ali Je kdo med Slovenci ln Jugoslovani bolj satanski ln birbar-ski kot so nemiki nacisti ln z njimi vred italijanski fašisti? — Ali smo kdaj ImeU slovenske barbare, ki bi bili na svojo pest zmožni takinlh grozodejstev, če oditejemo posamezne zločince, k niso nobeno prsvllo? .. i V Slovanski delavci k Is daiele solnčnih rož Jscksonvllle. Kana. — Bom zopet napisal malo v Prosveti, kako se imamo v deželi solnčnih jož. Posebne^ ni beležiti kot o, da imamo &vro preveč dežja, ci ovira farmarje pri posprav-janiu pridelkov pod streho. Drugo Je po navadi. Na društvenem polju ni posebnega napredka, kajti večino-ma^vse gre v mest^. Jaz imam enega sina pri vojakih, tako da sem ipalo potrt. Sest sem jih odgojil, sedaj sem pa sam z ženo. Eden Je prijel iz 'Detroita na počitnice, pa bo šel najbrže kmalu nazaj. Dvanajsta konvencija tje za nami. Sfao lahko zadovoljni, da ni kaj hujšega/ Mnogi se ogla Šajo in kritizirajo. Žalibože, po toči zvoniti Je prepozno. Za "ku-glo" in Mcol" je bilo dosti dolar-ev, za stare člane pa nič razen >iškave obljube. Sem že enkrat jovedal, da je glede tega ikode japirja tratiti, ker vem, da bo vse brez haska in niti polovična Večina ne bo dosežena pri splošnem glasovanju. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete. Jacob Baloh, 281. dp tri in pol centa, letos pa šest do sedem centov od funta. So pa težkoČe, ker ni ljudi za delo, stari srfto pa že bolj počasni in ht has finančni minister posebno rad izogne. Navadno se vsi pišemo — Suh. 1 Naj povem še nekaj iz mojih mladih let. Ko mi je bilo 15— 16 let, sem služil za malega hlapca v farl Za vodne nad Soštajnom (?). Tam sta bila učitelj in župnik. Učitelj se je pisal Ivan Smolnikar, župnik pa Franc Roj ko. Nekaj let sta se razumela ln bila prijatelja, potem pa sta postala nasprotnika. Moj gospodar je bil šolski nadzornik. KQ sta se začela prepirati, je zaman. Hrvatje ostali na tistem delu. Ampak tam sta obogatela le dva "boarding bossa", vil tisti delavci oziroma skebje pa niso imeli nič od svojega dela. Večinoma so od tukaj odšli v plavih hlačah (overaUs). Tisti skebi večinoma niso bili dobri-delavci, ali dobri so"bili dovolji, da so zdrobili stavko. Doktor je menda imel preveč izdatkov s tedanjim načinom produkcije in je dal napraviti rov. Če se ne motim, je bilo to leta 1929. Do leta 1931 so delali pod "open shop". Rov se je vsakim dnem večal in je bilo njem že precej delavcev. Bossa so imeli takega, da se je vg^krat izgubil kak, voz naloženega premoge. Rudarji so bili zelo nezadovoljni in tožili čez bossa. Pa so se domenili, da bodo zastavkali, kar se je tudi zgodilo. To je bilo leta Ko- je izbruhnil štrajk, je kompanija menda nekje na za tri tfrice, o katerih se ve, kaj je zdsj z njimi, zapuiča žalujočo ženo, enega sina, enega vnuka ig več sorodnikov. Spavaj v pokoju! Msry Skublc. A oje hrepenenje ga Ameriki in doživljaji X. T&o župnik rekel u^.ju, da ne MjggfgMftF^ Nad člankom "Naš odgovor napadalnim silam," ki je bil objavljen zadnjo sredo v Prosveti in čigar avtor Je Joseph Martlnek tajnik Cehoslovaikega narodnega sveta v Ameriki, bi lahko bila spotika. Najbrže ne bo točno, da Je 60 odstotkov delavcev v ameriikih obrambnih industrijah Slovanov ali slovanskega pokoljenja. To jt težko dognati tn kakina kategorična trditev v tem ozlru ne bo na mestu. ' • ■ Pa recimo, da ima Martlnek prav glede teh odstbtkov — ie vedno ostane spotiks, ds ni dobra taktika apel samo na slovanske delavce, naj imajo pred očmi potrebo neovirane produkcije orožja ln streliva, ki je dsnes Uko potrebno za poraz hitlerlzma. Ameriški delavci slovanskega pokoljenja, ki so bili rojeni v Ameriki, imajo v večini prav toliko razumevanja evropskih razmer in prav toliko občutja do domovine svojih očetov kakor oni Američani, katerih predniki so prišli semksj na Mayflowerju. Resnica pa je, kar poudarja Martlnek, da je poraz hitlerlzma danes — NAJVAŽNEJŠA zadeva za Ameriko sploh ln za ameriške delavce še posebej. Ameriški delavec se mora DANES zavedati, ko še ni prepozno, kaj ga čaka, če si Hitler podjarmi vso Evropo z Rusijo in Anglijo vred. Tega se mora zavedati vsak ameriški delavec brez ozira, če je Slovsn ali ksj drugega, zato bi moral apel veljsti za vse ameriške delavce brez razlike. Danes ni čas za malenkostne spore in zahteve, dokler nad vsem svetom visi nevarnost hitlerlzma in gorostasne sužnosti! "Big Tony" sopet doma Oakland. Cal. — Odkar sem domk, sem zelo zaposlen. Napisal sem že nad'40 razglednic, toda še ni dovolj. Zato je najbolje, da poročam v Prosveti, da je "Big" Tone 2ppet doma. Domov sva prišla 11, oktobra ob 5. popoldne brez vsake nezgode (no car trouble). Vsegh skupaj sva prevozila 6984 milj. Vse Je Šlo nama po sreči. Tudi vremenski bogovi so bili nama naklonjeni. Nagajali so nama samo 2: oktobra popoldne, ko sva se vozila proti Kansasu in 6. oktobra, ko sva zapustila Kan-sas, a kljub slabemu vremenu sva nadaljevala pot proti domu Torej svg lahko vesela, da sva zopet doma. , Naredila sva dolgo pot brez vsake nezgode. Jaz dam priznanje* "Big" Tonetu, ker je previdno šofiral. (Ali ni tako prav, cenjeni prijatelji?) Obiskala sva vse, kar se je dalo obiskati v šestih tednih; če sva pa t^-ga ali onega prijatelja prezrla, sicer ne namenoma, marveč rS-di pomanjkanja časa, naj nama oproste. Hvafa vsem za postrežbo in gostoljubnost. V slučaju, če bo kateri naših prijateljev potoval po naši državi, naj Se gotovo oglasi pri "Big" Tonetu, ne glede Če se poznamo ali ne, vsakdo je dobro došel. Toliko za danes. O priliki bom pa skušal opisati najino potovanje, ko se nekoliko odpočijem. Do tedaj pa vsi naši prijatelji širom Amerike pozdravljeni in ne pozabljeni od mrs. in mr. Anton Tomšič. dolgo več zemlje tlačil, ker ga bo on "uriaševal". Učitelj pa mu je povedal, da je "prekilav", da bi ga dobil. Več ko leto dni ni šel učitelj v cerkev. Otrok Je pripeljal k Šolarski maši, sam pa je zunaj, ostal. Sedaj pa čitam, da je tam nek krvoločen mož, ki ne mara socialistov. Zakaj ne bi kdo \iplh-nll luč temu Hitlerju, pa bi gotovo nekaj zaslužil. Moram tudi povedati, da se mi Slovenci v tem kraju še dobro razumemo, posebno sedaj, ko je še nekaj moče. In tako se včas skupaj zberemo in tudi kakšno slovensko zapojemo. Jacob Slkovšek. v v Pravilen komentar Pred nekaj dnevi smo zapisali, ds slovenski katoliški listi med nami nočejo komentirati glasovanja ameriške katoliške duhovščine glede vojne in pomoči za Rusijo ^ prsvi luči. To je treba popraviti. Župnik Trunk Je komentiral v A. S. v Istem smislu kot je to reč komentirsla Prosveta Povedal Je, kar je res, da so gla sovi katoliških duhovnikov proti vojni ln pomoči za Rusijo — glasovi Ircev, Nemcev in ltalijsnov, ki niso glasovali kot katoliški duhovniki, temveč kot Irski, nemški ln italijanski politiki . Čestitke župniku Trunku ns njegovi pogumni objektivnosti v tem primeru! Glas s fsrme freelyvllle. Mo. — Prosveto jdno prejemam vsak dan in v fej sem čital že veliko. Tako šo nke sorte dopisi, le s farm se ftalokdo oglasi. Ker živim i^i farmi, bi priporočal, da bi se farmarji bolj pogosto oglašali in povedali, kako se jim godi po dragih krajih in državah. TukAj v Missourlju je letos nekoliko bolje z bombažem Prejšnja leta smo dobili le tri Is rudarskih bojev ImperlaL Pa.—V Prosveti dne 18. avgusta je bil priobčen moj dopis, v katerem se je glasilo, da so zastavkali premogarji v tukajšnji majni. Pravilno bi se moralo glasiti, da so zastavkali pri majni, kajti rov Boggs ne obratuje že več let, ker je zalit z vodo. Pri tem rovu pa le vedno rabijo tipel, h kateremu do^ važajo premog s troki, na katere ga nakladajo velike parne lopate. V tistem dopisu sem tudi obljubila, da bom opisala, kako tukaj s parnimi lopAtami uničujejo farme. Bilo > leta 1926, ko je v tej okolici kupil več lepih farm bogat zdravnik po imenu dr. Ernie Bran. Ljudje so ugibali, kaj bo napravil s farmami. Bil je bogat in prijazen — ovca v volčji obleki. Kmalu smo izvedeli, kaj bo storil s tistimi farmami. Pričeli so graditi tipel, pri katerem delu je bilo upo-slenih tudi več tukajšnjih clelav-cev. Vsi smo mislili, ko bo tipel zgrajen in bodo pričeli odpirati premogovnik, da bo doktor priznal unijo in plačeval unijske mezde. Pa smo se motili. Premog so pričele odkrivati in nakladati velikanske parne lopate. Delavci iz naše okolice so zahtevali priznanje unije in unijske plače, kar pa je bogati doktor odklonil. Domenili so se, da bodo pričeli s štrajkom, kar se je tudi zgodilo. Družba je najela tako zvane "državne kozake". (coal and iron police), iz države Ohio pa je pripeljala v velikem busu skebe, okrog 100 po številu. Na žalost moram povedati, da so bili ti skebl sami Hrvatje. To druhal so stlačili v farmarsko hišo, ki je služila kot komparijsks kem-pa. Tudi "camp boss" je bil Hrvat. Tista kempa je bila zastražena noč in dan. Vsi tukajšnji delavci so izgubili delo. Nekaj ________jim je potem služil tudi kot "kempa" Ti skebi so imeli s sabo tudi žene, ki so nekatere Imele tudi rinke v nosovih. Tukajšnji delavci so zopel hodili piketirati Bilo je tudi veliko državnih ko-zakov, ki so protektirali skebe In tako se je komppniji posrečilo, da je zopet zdrobila stavko Yes, veliko smo prestali unijskih bojih. To vedo le tisti ki so se borili za delavske pra vice in za boljši košček kruha Vidite, dragi čitateJji, tudi Ameriki nam ni bilo posuto rožami in tudi ne vemo, kaj še lahko doživimo. Ko bo vojna končana, se tudi nam v Ameji ki nič dobrega ne obeta. To lah ko vemo od zadnje svetovne vojne. ' Pravkar sem izvedela, da je nevarno zbolel za pljučnico John Eržen, član društva 106 SNPJ in trgovec v tej naselbini. Sedaj je v bolnišnici Mercy v Pittsbur-ghu. Člani društva mu želimo hitrega okrevanja. Anna Gorenc, 106. O smrti ln drugem Plttsburg, Kana.—Malokdaj je to mesto omenjeno v Prosveti, čeprav je precej razvito v bizni-su. TJemu je pač vzrok to, ker tukaj živi malo Slovencev in tudi ni dopisov pd tukaj. Vendar pa je mesto in sploh ta kraj Kansasa znan čitateljem iz raznih opisov. ; Sedaj* Stric Sam gradi v bližini tega mesta dve veliki tovarni, v katerih, bo sčasoma zaposlenih veliko delavcev. Pretekli teden smo tukaj imeli zelo deževno vreme, poleti pa jc bila huda suša. Je že tako kot pravi pregovor, da dež za solncem mora priti, za veseljem pa žalost. Kot marsikomu, tako je usoda tudi meni poklonila, da sem izgubila moža, ktfr je fcilo že omenjeno v Prosveti. Bolehal je precej časa, dasi ni bil dolgo na bolniški listi. Ko mu zdravniki niso mogn več pomagati, so mu svetovali, naj gre v Kansas Ci-ty. Tam so dognali, da ima raka na pljučih in jc bil operiran 4. oktobra. To pa je bilo usodno zanj. Pokopan je bil 7. oktobra na pokopališču Highland Park ob lepi udeležbi. Lepo se zahvalim članstvu društva 27 za udeležbo pjri pogrebu in za podarjeni venec, prav tako tudi drugemu občinstvu. Nadalje lepa hvala SNPJ za tafeo hitro izplačitev smrtni-ne. Na omenim, da jc že več kot leto dni, odkar je pisal sorodnikom v stari kraj, toda odgovora ni prejel. Tam fe Imel enega PRED DVAJSETIMI LETI 't (Is Prosvete. 27. oktobra 1921) Domače veetl. V Bear Cieeku, Mont., je rojak Pr. Goričar ustrelil Mat ta Faturja v prepiru zaradi Fsturjeve lene Dalsvske vaati. Kansaški rudarji so se podali in vračajo se na delo Inosemstvo. Karlov puč na Ogrskem je bil flasko; bivši cesar in njegovs žena Cita sta bila ujeta. Okrog 200 monarhistov je bilo ubitih v brezupnem boju.^ Soviataka Ruaija. V gladovnih pokrajinah Rusije je še zmirom veliko pomanjkanje. Ruski vojaki e akciji nekje as vshodnl fronti. doživljaji gi > ji* -ix. Weat Middle*ax. ». - Zadnjič sem povedal, kako sem se Oženil in kako sva s Frankom 3oltezarJem prvega prašiča kla-a jn mesene klobase v graben zmetala. Kmalu potem,, ko sem se oženil, sem pisal domov in poslal slike. Doma niso bili zadoy9lj ni z mojo ženitvijo tukaj. "Zgubil si se, nismo mislili kaj takega. Zakaj nisi prišel domov, cajti tukaj bi dobil dobro punco. Pozabil, si nas. Saj smo ve-i deli, da se tam mladina spridi." Tako so mi pisali. Ni jim ugajala moja ženitev, meni pa ne njih odgovor. Mislil sem sir Tone, kar pod nosom se obriši za tisto, kar si domov poslal. Je vse izgubljeno. Vseeno jih nisem pozabil in sem jim v vsako pismo priložil ameriško "fliko". Tistega leta, 1906, pride v A-meriko moj bratranec Frank O-korn. Nastanil se je nekje na Grovu v Pueblu. Mislil sem, da ga moram Obiskati, pa me je on prehitel. Tisti dan sva bila Boltezarjem na lovu. Ko prideva domov, sedi bratranec v šobi družbi moje in Frankove žene, katerima je držal govor rekoč: Ko se dekle v starem kra ju ne more omožiti, gre( v Ameriko, kjer se z moko napudra in nališpa, dene klobuk na glavo, pa je gospa. Potem pa tukaj lovi mlade fante. Ženskam to seveda ni ugajalo in so ga zavračale. Kaj pa on misli, da bo tukaj. "Mogoče boš ti še slabši kot sta najina, ki sva jih ujeli, kot praviš." "Mene ne bo nobena zmešala. Dobil bom devojko. Pazil bom na denar in ko si več prislužim, grem domovino. Vidiš, Tone, ti si se dal pa takole zapeljati," se obr ne k meni. "Doma so mi naro čili, naj ti to povem. Če bi bi prišel domov, bi se tam oženil in bi dobil domačijo. Sedaj si pa . - ... Kaj sem hotel bratrancu"/ Tudi sam sem tako mislil od kraja, da. se bom tukaj zlahka nalezel dolarjev in jo odkuri domov. Ampak je tudi bratrancu Francetu uneslo. Delalo se ni dobro. Naučil se je igrati na harmoniko in je vlekel, če je hotel kdo plesati, denarja pa ni bilo dosti. O ti preklicana A-merika, tako^nas Je "sferderba-la". In tako tudi France živi v Ameriki z družino, kot mi dru-gi. Če imamo delo, delamo, če ga nimamo, ga iščemo. Obogateli Še sedaj nismo. Nekega dne se z Boltezarjem dogovoriva, da gremo zvečer po drva k šmeleovni, ki je prenehala z delom že leta 1902. Tam se je že vse podiralo in gnilo, nekaj lesa pa je bilo še dobrega. Res napravimo tako. Konja in voz pustimo precej daleč. Nanesli smo že precej velik kup drv, ko zagledamo velikega psa, ki gre proti nam, za njim pa čuvaj. Vsi trije smo jo ubrali, konja pa tam pustili. Ko smo mi slili, da smo na varnem, se ustavimo. . Čuvaj se oglasi, naj pridemo po konja, a mi smo tiho. Posvetilo se mi je, da ne morem uteči, ker je konj moj; lahko ga vzame in bom še zaprt. Čuvaj se zopet oglasi, bolj strogo, naj pridemo po konja in od tod, drugače bo vse aretiral. Pa Oglasim, da pridem, če mi ne bo ničesar storil. Odgovori, nsj pridem hitro. Grem do voza in pes je že pri meni. Vpraša me, kdo nam je dovolil tu krasti Nihče. Vpraša me, kdo sU moja tovariša. Povem napačna imena. Kaj bomo s tem lasom? Bečljamo se in bi ga rabili zs drva. Poberi se proč! mi uks že. Veselo ae sprsvim na voz in odkurim s konjem. Srečno smo prišli domov, čeprav prazni. V bližini cinkarne je kompanija pridsls postavljati delavska stanovanja iz opeke. Superin-tendent je bil Nemec že prileten, ki je rad imel Slovence. Ko stoji pri zidarjih, stopim k njemu in ga vprašam, če bo U hiša Zame. dane. Ali pa Dobro, tam gori s* bo druga hiša s tremi sobami zame. Ali res? R*s Ko y grajena, naj pridem po ^ se selim vanjo Tako sem kompanijski "house1 drugi delavci. ^Včasih sem imel dva dasi še enega nisem potreb Ko se nekega dne vračam Va, vidim delavce, ki popri jo zelezniški most in je tar sti odpadkov. To bo za drva, si mislim. V grem tja z vozom, naloži ljem domov in lepe zloži ograji, tirugo jutro zagl^ človeka pri ograji, ki mi di menje, naj pridem tja. " dom ta drva?" Zatajiti mog^el in mu po pravici l On pravi, da je to kaznji-hOče pet dolarjev, ali naj jI nazaj pripeljem. Preštejc kose in odide. Jaz pa sefc roke in iz vsakega kosa . vim dva, potem pa naložil ovico na voz in odpeljem rmeli so ravno luneh. Boi zi in šteje kose. Razložil odidem. Za polovico sem e ukanil. — Nekega dne prideta Joe it njegov brat Jack. (Joe daj, predsednik našega dr 262 SNPJ, Jack je pa far Sheldonu, Wis.) Rada bi da se odpeljeta v mesto pravkih. Zdelo se mi je, ds nekaj zalezava. Ženil bi Konja seveda posodim, prežem in jima povem nj muhe. Jack: "O saj se bojim, saj sem bil vojak ii snažil boljšega konja kot Odfurala sta se in dolgo jih ni bilo nazaj. Pijeta ir ženita. Ponoči voz zaropota pre Žena pogleda skozi oknoj konj je in leti kot zverir naprej. Na koncu bloka na alley, nazaj po al le} pred hlevom se ustavi, tja. Konj se trese in sam denem v hlev, voz pa na šče; na njem ni ne biča, nc te, ne povštra. Čez pol ur deta Joe in Jack precej na, eden nese plahto in bi4 gi povšter. "Ali je konj domov?" "Seveda 'je uO ta hudič je naju razt Pravim, da je dobro, da šne nesreče. , Povesta mi, da sta bil Ivancu na Boh men a ve. zasedla voz, se je konj sp dir kot Elija. Držal ga zaj, vajeti mu smuknejo konj pa še v večji galop, se spne naprej, da bi dobil v roke, pri tem pa jc pad voz. Nato še Joe poskusa vajeti, a se je tudi on zvi tla. Čudnrt, pobil se ni prvi ne drugi. Tako so vsak zase domov. Smeha in s konjem smo imeli dos sa: vozili se na lov in ime dirke. (Se nadaljuje.) Anton Valaatli (J J i ua da. moja Ne. ker so ie vse od- - meacc"* hočem eno? Seveda. P™* dobrm Mednarodna konf< ca dela v New Yor Washlngion. 20. okt. 27. t. m. se bo začela z njem Mednarodna k<»n( dela. Po pravilih Medna ga urada dela se bodo kon ce udeležili predstavnik ter predstavniki delodaja nameščencev in delavcev kor vselej se bo Jug* svojimi zastopniki tudi udeležile te konference. w tos prvič vrši izven njene* nega sedežs v Ženevi. * tvijo jugoslovsnske vlsde tfoslovsnsko odposlanstvi konferenci naslednje pn poslanec Sava Kossnovič, ster brez listnice, drugi od nec dr. Ivan Subotič, čem minister in mestnika sta dr. univerzm profesor Radin. odvetnik lodajalcev je ■ lastnik paropl<,vn V ' v celih ku da bi ga hoteli skriti. Videl sem doslej celo vrsto naših domov I>o pennsylvanskih hribih, a ta bo menda med zadnjimi ne toliko po svoji gradbeni skromnosti kolikor po zanikrni okolici. V bližini Herminieja je stara naselbina Darragh, v kateri ima društvo SNPJ še nizko številko. Informiran sem bil, da se je pred mnogimi leti herminiejsko članstvo odcepilo od starega društva v Darraghu in potem je bila več let huda tekma med obema društvoma. Dejstvo, da je društveni dom v Herminieju, je dokaz, kje je bil večji uspeh tekmovanja. Vendar kaže, da je bilo. nekaj narobe v novejši naselbini, ker niso mogli izbrati boljšega prostora za dvorano. Zornlk mi je povedal, da se pri agitacijskih potih navadno poslužuje avtobusa in vlaka, dosti do naselbine. Ako pomislimo, da ni več mlad — na svojih šibkih plečih jih ima že čez Šestdeset—je vredno registrirati tudi to njegovo požrtvovalnost. Ponekod so naselbine res blizu druga druge, ampak pota niso danes nič kaj prijetna za hojo— prav za prav ni več. Ceste so zgrajene samo za motorna vozila. Tone Zornik misli še dolgo živeti ln agitirati za naše liste, zato naj misli na kakšno motorno šajtrgo, če ne na novo, pa na staro. (Se nadaljuje tri.) ju. on nemških zidov na Poljsko Policija odredila lov na Žide . j London. 25. okt.—Poljska časnikarska agentura poroča, da bodo nagi j i deportirali 196,000 Židov iz Nemčije na Poljsko in v Ukrajino v tem letu. Okrog 55,-000 Židov bo deportiranih iz Berlina. Berlin, 25. okt.—Lov na Žide je bil odrejen v več nemških ipestih in več tisoč Je bilo že odvedenih vi neomenjene kraje. Predstavnik vlade je izjavil, da Je bila akcija odrejena v soglasju z določbami vojne ekonomije. "Lahko povem, da židje ne bodo poslani v koncentracijska .taborišča ali ječe, temveč jih bomo uposlill pri delih, ki bodo koristila vojni ekonomiji," je dejal. Predstavnik vlade ni hotel povedati, koliko Židov je prizadetih in kam bodo poslani. Rekord v skoku z letala Chicago, 25. okt.—V momentu 116 sekund je Arthur H. Star-nes iz Calumet Cityja, veteran v skakanju z letal, naredil najdaljši padec, ne da bi odprl padala, in s tem prekosil vse dosedanje rekorde. Z letala je skočil, ko se je nahajalo v višini 30,800 čev ljev, in drvel proti zemlji 29,300 čevljev, pet in pol milje, preden je potegnil za vrvico in odprl padalo. Skok se je posrečil in pri stal je na tleh na pašniku pri 178th st. in Kedzie ave. Današnja vloga Pot, ki iz Združenih držav vodi v Montreal, nudi potniku, ki prihaja iz Evrope, popolno sliko tega, kar je skup narodov mogel zgraditi v nekaj stoletjih v deželi s tako širokimi možnostmi kot so v Severni Ameriki. Napredek in bogastvo, visoka stopnja civilizacije, ki se očituje pri vsakem koraku, strpnost ter razumevanje posameznikov in skupnosti so glavne odlike te velike severnoameriške civilizacije, ki danes vsekakor {>omeni najvišji vzpon vse človeške civilizacije. Severnoameriška civilizacija se je mogla povzpeti do tako visoke stopnje tudi zato, ker je za dolgo vrsto let obvarovala svojo celino pred vojno. Politika dobrega sosedstva med Združenimi državami in njenimi sosedi ni nikjer tako otipljivo dejstvo kot na meji med Kanado in Združeninji državami, kjer v| resnici ni nobene meje med razumevanji življenja in politike. Oba .soseda živita ob sodelovanji, trprijateljstvu m dejansko v dobrem sosedstvu, ker jim to vele ne samo ekonomski in gospodarski interesi, temveč tudi načela demokracije in federalizma, politične in socialne pravičnosti in verske strpnosti. Oba soseda, ki tvorita tn sam svet idej in interesov, sta za potnika, ki prihaja iz Evrope, ideal, do katerega naj se dvigne Evropa, da se reši in obvaruje svoje tradicije svobode in človeških pravic. Kanada je danes v resnici spona med Anglijo, ki jo njena "do-{ movina mati" in vsem zapadnim področjem. Ona se danes bori za zmago demokratskih načel v svetu. Kakor Združene države je tudi Kanada bogat in velik zaklad demokracije. Evropa ja dala kar je mogla in imela za ohranitev demokracije. Ona to Še vedno daje, v prvi vrsti po Angliji ter z žrtvami vseh svojih narodov, ki njihovi upori odkriti in glasno govore, da nočejo in ne bodo sprejeli totalitarnega gospodstva nemškega nacizma, ki grozi z uničenjem svobodnega sveta civilizacijo in napredka. Zapadno področje pod vodstvom Združenih Hržav in s sodelovanjem Kanade a, vsemi silami pomaga in bo podprlo še bolj omogočenje zmage dobrega nad zlom in zmage demokracije in svobode. V Montrealu, ki ima kraano lego ob veliki in bogati reki se čutijo vsi utripi novega sveta, ki se bori za demokracijo proti silam teme in suženjstva. V tem mestu, kjer v dovršenem soglasju sodelujeta dva naroda, angleški in francoski, v skupnosti demokratske ln državne enote, se čuti nov duh, ki naj preporodi jutrišnji avet. Tu so predstavniki vseh vlad zasužnjenih evropskih narodov, ki se bore za vrnitev svoje svobode in svojih pravic. Najmanjša evropska dr-žava Luksemburg ima v Montrealu sedež svoje vlsde, dočim imsjo vse druge vhde zasužnjenih držav svoje predstavnike. Francijo predstavlja veliko od poslsnstvo generala de Gaulla, ki ga kanadski Francozi časte kot oznanjevalca nove Francije. Mimo političnih predstavnikov so tu tudi vse zavezniške vojske ln vse zavezniške lotslske sile, PROSVETA Ganljivo je šreČati v nedeljo po ulicah Montreala a-iglcškega vojaka v družbi z belgijskim, landskim, norveškim in vsemi drugimi zavezniškimi vojaki, ki mirno in odločno prenašajo, napore za dobro avojih zasužnjenih narodov. Mednarodna vklavnost v Montrealu, ima svoj sed<4 urad za delo, ki je svoje delava-] nje preselil iz Ženeve v Montreal in ki tudi .sedaj v času vojne razvija živo sod« luvanje yst h stanov za^uresnlčcnje socialne pravičnosti. Ta dni se bo v New Yorku začela tudi) .konferenca Mednarodne organizacije' za delo, ki je bila doslej vedno V Ženevi in pri kateri bodo sodelovale v okvirju skupnih interesov vse države, ki Etoje na stališču ohranitve principov demokracije ln socialne pravičnosti* Tudi Jugoslavijo nahajamo V Montrealu; predfttiiv Ijajo jo hrvatski ban in ^bin; kraljevega stare domovine VEČIN*. NAJBOLJŠI DEL je zeio friva. Tu #jivAxg**GA NARODA. SE i tud ,n*dwojnl ^ UDELEŽUJE KLANJA SRBOV,: . —pravi sunanjl mlnlatar dr. Moaačllo Nlnčlč London« 20. oktobra (JČO)— V vrati predavanj članov vlade ljudstvu v Jugoslaviji je *una» nji minister dr. Nlpčlč v svojem govoru na londonakem radiu 1£. oktobra med drugim dejali, "Vsak dan dobivamo poročila vsem, kar «e pri vsa dqgaju. Imamo strašna pomočila o poko lju Srbov t druge atrani Drine v Pavellčevl Hrvatski. Tu se vrši po načrtu »istrebljanje srb-odposlanstva. Kanadsko prebi-18ke8a narodr Ko,Je ne otru' valstvo in ysa javnost jih je toplo in pristrčno sprejela. Najuglednejši predstavi > i ki kanadskega javnega mišljenja so pokazali globoka Čustva za trpljenje in Žrtve našega naroda, ki je^ je odločil za nj&ela demokracije^ in ki tudi danes daje vse, kar ima, za zmago teh načel. Kanadsko ljudstvo ljubi Jugoslavijo. Kanada je danes v veliki svetovni krizi zaveznik Jugoslavije. V Kanadi nage izseljenstvo marljivo in delavrto pomaga pri gi^d- «11 . I, ■ nadski tisk je prav tnko kakor tisk Združenih držuv navdušeno pozdravil dan 27. marca in od tega dne je on Zaveznik Jugoslavije. V montrealskih uredništvih časopisov v angleškem in francoskem jeziku ima naš narod same prijatelje, ki so pripravljeni pomagati nam th ki nam že pomagajo. Najvišji predstavniki montrealskega duhovnega in društvenega življenja požrtvovalno ln navdušeno sodelujejo v društvu "Canadlan Friends of Yugosluvia" za moralno ln materialno pomoč trpeči Jugoalavljir Naše izseljenstvo zelo marljivo sodeluje pri podpiranju Jugoslavijo. Kakor ni meje med Kanado in Združenimi državami tako tudi nI meje med ljubeznijo Kanadčanov ln državljanov svobodne ameriške enote do Jugoslavije ln naAogu naroda, ki trpi za ideale, nabiti-terlh sloni vsa enotnost ln civilizacija Severne Amerike.—šči. Moške to pot!111 v Jttenovtc, žene pa v Jaatrebartko, kjf morajo delati na njivah. PresHill so jih v živinskih vozovih. Pri prevozu in med potjo jih je mnogo pomrlo. Madžarski minister Varga, ki je pr»d nekaj dnevi rblskal "juž no Madžarsko",.da pregleda škodo, ki to jo pred krttkim povzročili srbtk! četnlkl, je v tvojem poročilu 1/JeviL "da Je pregledal ne aamo tist« mesto, kjer ao porušili most in dvignili zrak Ujvarno, temveč ša mnogo drugih krajev, kjer srbski čet nlkl počenjajo teror." ... mm V • » i ^ Is eoMrlških virov o Jugoalavltl Angora, 20. oktobra M NYT Brock)—Po poročilih tujih voj< nlh dopisnikov v Torčij» irv-po priznavanju samih nemških oblasti v Jugoslaviji te nadaljujejo oatre borbe srbskih četni kov In oboroženega kmečkega ljudatva z nemško vojsko. Nemec Walter Gruber, nekdt-nji beograjski dopisnik nemške poročevaln* družbe DNB, ki ae je izdajal za prijatelja Jugoslavije, je sedaj "poerbi I načelnik propagandnega taldelka H8" ("šturmovcev") v B< Igredu. (#ru-lx*t je apremljal nemško kaseti-ako "ekapedlrijo" proti ftahru, {Jl/lcam ln Krupnju o kateri ar je nedavno poročalo, (iruber jc tudi »premija! nemške oklopne enote na njihovem ;x*Imm1u proti D«*«»gtedu prejšnjega aprila. Napredujoč z nemškim* napadalni- mi oddelki proti Sabcu je vojni dopianik Gruber prkoatvoval porušen ju meata, ki je po Gruberjevih besedah bilo "z enim udarcem spremenjeno v prah in pepel". "V posameznih vnsesh," cinično piše Gruber v svojem poročilu. "nas Jv prebivr1ptv9 pričakovalo z belimi zastavami; ponekod smo ne na to ozirali. Drugje, po drugih vaseh amo nahajali prav nič laakavc naplae, na-plaane a kredo po itdovih, in lepake, ki so žalili FUhrerJa. V takih slučajih smo ustrelili vsakega desetega sli pa vaa požgali." Žvne ln otroke, Čo smo v hiši našli prepovedan tuk, smo na mostu ustrelili, pišo Otrobe*. Tako pripoveduje o ustrelltvi malega dečka, češ, da so pri njem iuišll "komunistične letake". Ob drugi priliki ao bile nemške čete "prisiljene ustreliti mlado dekle,, ki ae je aiccr vdalo, a so pri njej našli bombo, ki jo je suma naredila doma Po poročilih tajnih krutkoval-nlh radijskih postaj is Srbije so te ponetrečill poizkusi generala Nediča, di bi uničil odpor Srbov. Kazenaka eks|>cdicija je sicer napredovala v ozemlju, a najti četnikov ni mogla ln po nekaterih manjših spopadih in atreljanju v prazno J« svoje delo pustila. General Ntdlč je napisal oater članek v "Novem Vremenu", v katerem je napadel srbske častnike "pomanjkanja discipline ln nelzvrševanja zapovedi", da bi namrt^ streljali v borbah na &rbo. Zadnje vesti it Kruševa, rudarskega mesta Šeatriisut milj od Belgrada proti jugovzhodu, pravijo, da to tafm m-mci uttrelill dvajset rudarjev, ki to sicer baje pregovorili četMike, naj ne dvignejo rudnika v zrak, a so bl|l obsojeni zaradi bratovščine četnlkl. London. 21. okt,—(UPHJu-gotlovanska vlada v izgnanstvu sporoča, da so črnogorski uporniki po zadnjih vesteh pobili okrog tisoč Italijanskih vojakov zadnjih tednih «;uno, pognali Italijanske oblastnike ln ubili sedem članov-lutk skupščine, ki to jo" Italijani sklicali IB. Julija. Predttavnlkl Italijanskih oblasti so te umaknili na dalmatinsko obilo. Nemci ln Italijani ti prizadevajo, povzemamo Ji ittegi poročilu, da bi napruviil razdor med Srbi ln Hrvati; Italijani se za to tkuštjo posluževati celo duhovščine. Ameriikl viri o dogodkih v Jugoslaviji * Detroit. 10. oktobra (AP>-Brocklnrldge Long, pomočnik državnega tajnika, je danet v Petroitu Izjavil, da Nemčija zahteva od Italije 1,000,000 vojakov ze Hutijo, Francijo in Jugoslavijo. Umg smatra, da bi na ta način lahko oalabljena Itahja postala nova Žrtev Hitlerjevega napada. Med drugim Je dejal: ., . Poroča te, dt je Italija poklicala pod zastavo še 1,000,000 ljudi. Vesti pravijo, da bodo eno tretjino (loslall v Francijo, da zamenjajo nemške vojake, ki sedaj vzdržujejo mir med francoskim narodom, drugo tretjino v Jugoslavijo, kjer bi pomagali Nemcem v njihovem prizadevanju, da bi obdržali vojaško go-tpodttvo nad narodom, tretja tretjina pa bi te pridružila nemški vojaki nt ruskem bojišču. .» Tako izmučenim Hitlerjevim armadam pošiljajo zameno, da bi obdržale pod jarmom franeotk! narod In pripravljajo Itelijantke \ vojake za |iohod v Jugoslavijo, da bi dobili Izgubljeno vojno. , . Kal Je tešfe Neki radovednež Je hotel tpro< viti tltvnega Miltona v zadrego in vprašal ga je: Kako Je mogoče, da lahko v nekaterih državah kralj zasede preatol že t 11, letom, oženiti te pa ame šele z 18? «-» To je zato, ker Je mnego lažje vladati državi, nego ženi, —Je odgovoril Milton, • • v " Jasno 2*tie pi uie -domov vaa navdušene; Pomisli, možiček, pravkar aem srečala naši suaodl in moja nova poletna obleka Je morala napraviti ua obe najboljši vtia. — Ali sta ti kaj rekli? , — Naapiotno, šli sta mimo mene, kakor da me sploh ne vidite. .. a«j ZELENI GRADOVI Ljubezenski Spisal W. K. HUDftOM Prevedel IVAM JOMTEZ (Se nadaljuje.) Ah, U si se zavil v ukraden plašč, le »vojo sivo brado si odvrgel! Vrni se v votlino in poišči jo, mene pa pusti, da grem sama iskat svoje ljudstvo!" Dekle Je bilo razsrjeno kakor takrat, ko sem hotel ubiti .kačo in tedaj, ko Je po vrnitvi z Vtaioe oštevala starca — krasna človeška oaa in vsaka njena beseda žgoč pik. "Rima!" sem vzkliknil, "ti mi delaš grdo krivico. Če veš, da te nisem nikdar varal, mi lahko tudi zdaj zaupaš. Ti nisi nobena iluzija — noben privid, temveč Rima, podobna nobenemu drugemu bitju na zemlju. In jaz bi rajši tu na mestu izdihnil in te za vedno izgubil, kakor da bi te zavajal z neresnico." Rima, ki je moje strastne besede pazno poslušala, je začela bledeti, potem pa je sklenila roke in obupno vzkliknila: "Kaj sem rekla! Kaj sem rekla!" Iz njenega glasu je zvenela bolečina. Nato se mi je približala ter se mi ihteč zgrudila k nogam kakor tedaj, ko me je našla izgubljenega v gozdu. Pri tem je žaloetno tožila v svojem nerazumljivem jeziku. Jaz sem se hotel skloniti k nji, toda preden sem jo mogel vzeti v roke, je bila že na nogah in nekaj korakov proč. "Ne, ne, ti ne moreš vedeti vsega!" je spet povzpela. "Ampak jaz vem, da me nisi nikdar skušal preveriti. In zdaj ne morem iti s teboj tja gori" — je s prstom pokazala na vrhunec — "ker sem te krivično obdolžila, temveč moram ostati tukaj m te poalušati." 'Ti veš, Rima, da mi je tvoj ded razodel tvojo zgodovino — kako je tu našel tvojo jnater in jo odvadel v Voo, kjer si bila ti rojenafTSfa o njenem ljudstvu ne ve ničesar, za Ur te ne more voditi nikamor naprej." "Ah, ti verjameš? On pravi tako zdaj; toda on me je varal vsa ta leta in če se mi je lagal v preteklosti, ali se ne laie tudi sedaj, ko noče nič vedeti o mojem ljudstvu, kakor prej ni hotel vedeti nič o Riolami?" "On govori resnico in govori laži, Rima, in prva se lahko razloči od drugih. Toda naposled je govoril resnico ter naju privedel semkaj, odkoder naju na ve več kam peljati." "Ti imaš prav; jaz bom morala iti sama." "Ne tako, Rima, kajti kamor greš ti, moram iti tudi jaz; ti boš vodila in midva bova šla za teboj, čeprav bova vedela, da nas bo čakalo na koncu poti samo razočaranje, če ne smrt." "To bi verjela in mi vendar sledila? Oh, ne. Zakaj me je pa tako daleč privedel za prazen nič?" J "Pozabila si, da si ga ti priailila. Ti veš, v kaj veruje; in on je star in trepeče pred smrtjo, ker ae spominja svojih slabih del in upa doae-či izveličanje samo a tvojim posredovanjem. Zato ti ni mogel odreči, ker si ni upal tvegati • zamere ip zapraviti zadnjega upanja na milostno sodbo." J Zdelo se je, da ao jo moje besede vznemirile, toda čez čas je živahno povzela: "Zakaj razočaranje in morda smrt, če moje Ijudatvo obstoja? On ne ve; toda ona je prišla tamkaj k njemu — mar ni? Ostali niso tu, toda morda ne daleč od tod. Pojdi z menoj na vrhunec, da bodeva videla puatlnjo pod seboj —hribe in gozdove in gozdove in hribe. Tam nekje! Ti si rekel, da imam pogled, ki doeeie najbolj oddaljene stvari. Misliš, da ne bom vedela, katera gora, kateri gozd je pravi?" "žal mi je, Rima, toda tudi tvoj pogled ima svojo mejo; tudi, če bi res lahko videla tako daleč kakor si domišljaš, bi ne našla ničeaar, ker ni nikjer nobene gore ali gozda, v katerega senci prebiva tvoje ljudstvo." Ona je molčala, toda njene oči in roke ao razodevale nemir. Zdelo ae je, da brska po mislih za argumenti, a katerimi bi pobila moje besede. Nazadnje je pa zamolklo, skoroda brezupno in deloma oči U joče spregovorila: "Mar amo prišli tako daleč samo zato, da ae bomo vrnili? Ti nisi potreboval moje pomoči kakor Nuflo, pa si vendar prišel z menoj." "Moje mesto je pri tebi — sama si rekla. Vrh tega sem izprva upal, da bomo naAli tvoje ljudstvo. Odkar mi je Nuflo povedal tvojo zgodbo, je to upanje mrtvo. Zdaj vem, da je tvoje u-panje brezplodno." "Zakaj? Zakaj? Ali jo niso našli tukaj — matere? Kje ao potem ostali?" "Da, njo ao našli tu — samo. Ti se moraš še spominjati njenih beaed, preden je umrla. Ali je kdaj omenila svoje Ijudatvo — da eksistira in da bi te z veseljem sprejelo v svojo aredo?" "Ne. Zakaj ni omenila tega? Ali veš -- mi lahko poveš?" "Jaz lahko uganem vzrok, Rima, ki pa je žalosten, zelo žalosten. Ko jo je Nuflo negoval v votlini, pripravljen oboževati jo in izpolniti njeno sleherno željo, sporazumevajoč M z njo s pomočjo znamenj, ni ona nikdar izrazila želje, da bi se vrnila k svojemu ljudstvu. In ko ae je ponudil, da jo odvede v dalnje tuje naaelje, kjer ni nikogar poznala, je bila takoj pripravljena in je z njim prehodila dolgo, naporno pot. Ali bi ti storila kaj takega, Rima — ali bi se ti podala Uko daleč od svojih ljudi, da bi jih nikdar več ne videla in ališala? Ne, ti bi ne mogla; in tudi tvoja mati bi ne storila Uga, če bi njeno Ijudatvo obatojalo. Ampak ona je vedela, da je aamo ona preživeU avoje ljudi, da jih je doletela nesreča in poguba. Njihovo število je bilo najbrž majhno in živeli so obdani od sovražnikov, daai sami niso bili bojeviti in niso noaili orožja. Ohranili so se največ zato, ker ao živeli v kaki skriti dolini, med neprehodnimi gorami ali sredi ngprodirnih gozdov in močvirij; toda kruti divjaki 80 jih nazadnje iztakni-lsi in pomorili vae, razen nekaterih, ki ao na-lik tvoji maUri posamič pobegnili v divjine." Medtem, ko sem govoril, je Rimin obraz čedalje bolj bledel in jedva sem skončal, ko se ie nenadoma z rokama prijela za glavo, pridu-Steno zaihtela in omahnila, da bi bila gotovo padla na skalo, da je nisem prestregel z rokami. Spet v mojih rokah — na mojih prsih, kamor Je spadala! Toda njeno neugnano življenje jo je na videz popolnoma zapuatilo: glava ji je mrtvo alonela na moji rami, obraz je imela bled kot sneg in njeno Ulo skoroda ni pokazalo nobenih znamenj življenja, razen redkih drhtlja-jev, ki so ga v kratkih sunkih pretresali. Na moč preatrašen sem se z njo na rokah požuril v votlino. SEDEMNAJSTO POGLAVJE Ko sem se i svojim bremenom vrnil v votlino, je Nuflo preatrašeno poskočil in zaatrmel vame. Jaz aem vrgel svoj plašč na tla in položil nanj Rimo, nato pa sUrcu na kratko pojasnil, kaj se je zgodilo. Mož je pristopil in položil dekletu roko na srce. "Mrtva! — Ona Je ihrtva!" Je vzkliknil. Moja laatna bojazen se je spričo njegovih besed spremeniU V nerazumljivo jezo, "Ti ai sUr norec! Samo omedlela je", sem ga zavrnil. "Prinesi hitro vode!" Toda voda ni pomagala in zroč v njen negibni beli obraz, aem bil čedalje bolj v skrbeh. Zakaj sem bil Uko nespameten, da sem ji povedal tragedijo, ki sem si jo bil zamislil, ne da bi jo prej pripravil na to? Saj nisem zatrl le njenega upanja, temveč umoril tudi njo samo. (Dalje prihodnjič.) Muhoborci fr. M Učinek! t Tretje poglavje * LUŠKA GOSPODA Volitve eo bile končane, razne aUve popite, vračal se je zopet mir v deželo; le tuinUm kaka kazenaka razprave Je še spominjala na Tazbur)cnoat prešlih dni. j • Dr Gad je bil izvoljen za državnega poslanca Muhoborci so torej storili svoje. ?daj Je bil on na vrsti. In dr. pad ni pozabil svoje obljube Bil je mlad, podjeten. željan uspehov; sestavil je obširno prošnjo, nabiral pod-ptae in obletel vse od Poncija do Pilata, da dobi Muhoboru sod-ntjo. Bile so pa tacaš Uke okol-i mat i. ds je vlada ravno potrebovala alovenake glasove in ae valed tega prijazno kazala raznim skromnim željatn poslancev. Tako ne je zgodil* da so komaj pretekli trije meseci od volitve, pa dobi župan muhobor-»ki pumo gospoda državnega poslanca vsa stvar je te v tiru, predsednik okrožnega sodišča že oprsvljs potrebne poizvedbe zaradi nove sodnije v Muhoboru; zelo umestno bi bilo. če bi v kakih dveh, treh tednih odposlanstvo prizadetih občin še osebno se prišlo pripornčtt gnafww1u ^redaedmkit. * Muhoborci ao bili vsi pokonci in Uko se Jim je zdelo, da jo že imajo v žepu, sodnijo. Tačas ni dalo več miru županji, morala Je iti v obisk k se-strični Ani v Luče. Bilo je na svetih Treh kraljev dan. Po kosilu je hlapec potegnil koleselj pred hišo in vpregel kobilico, mati županja in Julka sU se spravili v voz, dekle so ju zadele s koci in ogrinjačami, daai ni bilo mraza, oče župan je šel okoli kobilice in voza: "Glej-U, da se o pravem času vrneU!" pa hi! proti Lučam. Pičlo uro vožnje, tri klance vkreber, tri klance navzdol — zaVoro je sukala gospa županja sama, ker se Je hlapcu navzlic 1 bodreč t m njenim sunkom venomer dremalo — in že eo bili v Lučah. Od "Zlatega volka" se je razlegalo petje, kakršnemu so kue pivci, ki so že ob dveh popoldne "narejeni". Voz se je usUvtl pred velo. od hleva semkaj ae je celo počasi bli|al konjski hlapec, it veže je priletelo dvanajstletno dekletce: "O. leta, o Julka!" in pričelo luščiti došli poeet it ovojev. "SU vsi zdravi, Ančika?" je vprašala iupanje. "Kaj pa mama?" "K. mama »pe," se je naameja-U Ančika ui si naprtovala ogri- njače in dežnika. "Snoči smo imeli bal, imenitno je bilo, jaz aem bila do treh pokonci, mama ao prišli šele ob šestih v posteljo, aU, oficial in noUrjev pisar pa aploh niso šli spat, le poslušajU, kako se lepo dero!" Razposajeno se jc zasmejala, hitela naprej v vežo in zaklicala: "AU. AU!" Njej sta sledili mati županja, vesela, da jc zadela s svojim obiskom ravno v tako tz-redne okolnosti, Julka pe plaha in v skrbeh, ali ne prihajata ne-prav. Pa se je že pokarol v gostilniških vratih gospodar, "Zlati volk", s kapico po strani, in po vi- nu je zadišalo iz njega, ko je hri-pavo, toda prijazno pozdravil obisk. Bil je dober krčmar, ki vztraja pri pijači, toda pije le toliko, da dela druščino in dviga promet. "Ančka, teci po mamo, red, da bo nocoj tudi še noč!" je ukazoval in je kazal obisku pot v drugo stran veže "Kam je zapisati, da sU se opomnili ra nas. Snoči amo imeli bal in Uko'.. . Dada-dada. Pa stopimo v kamrico, no-no, Um ni nikogar in ni gorko. Skoda, da vaju ni bi!o snoči! Ho-la! Micka, Resa! Danes so vse babe še nore! Pdgrni mizo, ali ne vidiš, pa nareži kaj in vina prinesi! Dadadada, če bi bila snoči tukaj, Julka, primojJvojača, najlepšega ženina bi ti bil priko-mandiral." "E, maram zanj," r o je odreza-U Julka. "Če ga že imaš, ootem je dru-ga." Tako je zabaval "Zlati volk" sorodnid svoje žene; mati županja je občudovala novo visečo svetilko, ki je zadnjič še ni bilo, Julka je vprašala, kdo je mono-gram uvezel v prt, tačas pa je že prisopihala gospa sestri ena Ana, "Zlate volkulja". Vzkliki in poljubi, gospod "ZUti volk" se je zdaj lahko zo-j?et vrnil h prekinjenemu pospeševanju obrU, in ko so ženske od razburjenja in pozdrava prišle do aape, se je pričelo obširno pripovedovanje- "Torej povej, povej, kako sf je kaj obnesel vaš bal," je vprašala županja. Vedela je, zdajle se bo nalezla za poln koš najnovejših novic iz Luč; ali se jim bodo smejali v Muhoboru! "Da, naš bal — čakaj, vse ti povem!" je rekU gospa Ana in gospodinjski njen pogled, nikdar počivajoč, je spreletel po mizi in po sobi, ali je vae v redu. "Ančika, ti nemarni otrok, kaj posUjaš in posluške otepaš! Ali nimaš nič dela? V kuhinjo beži, kavo mi prines! Ali si ču-la ali ne?" Ančika se je zadria nad materjo: "No, no, saj že grem," in mrdajoč se je počasi izginila. "Moji ljubi, postrezite si no, kar po domače! Torej naš bal. Petdeset porcij -J. purana sem imela pripravljenih, do pol desete ure so bile vse oddane, po 1 K 20 vin. a sa la to vred-*li ni to poceni? Saj draže ne smeš računati, ti ne veš, kako so ljudje umazani. Povem ti, pri uradnikih je sama izguba! Izbirati si znajo, nobena reč jim ni dovolj fina, ampak na pol zastonj bi radi vse imeli! — Svinjske pečenke je šlo dvajset porcij. Ob treh zjutraj so se dobile hrenovke: to je bilo iznenadenje, vsi ao bili strahovito zadovoljni. Pivo se je trikrat nastavilo, vina amo tudi precej po točili, nazadnje so pa dajali za kuhano vino, sodnik, kakor je skop, ga Je plačal pet litrov.' "Kaj pa goape in gospodične," je zanimalo županjo, "ali so bile močno našešarjene? Gotovo da!" "O jej," se je oglaaila Ančka, ki je mami prinesla kavo in je zdaj zopet slonela ob podbojih, "čevlje na bika, v žepih pa niks!" "Ali se mi ne izgubiš, smrklja!" se je zakregala mama. "Kak jezik ima U otrok! Pojdi z Julko, pa ji pokaži, kaj ti je prinesel božič!" Dekletci sU odšli in županja je z napeto pozornostjo poslušala nadalnji popis bala in prijetno jo je ščegeUla misel: "Čakaj, bližnji predpust bo pa v Muhoboru tudi že bal!" "Da ti povem," je nadaljevala gospa Ana, "eleganca kakor na dvoru! Tratnikova Lojzika od Umle nasproti je imeU bele gla-c^-čeveljčke; da si ilh ni čez cesto pomazala, jo je krščenca, stara M les. štuporamo prenesla sem pred prag. Kake dovtipe so potem gospodje uganjali, ves ve- čer ao se ji ponujali: "Kaj ne, gospodična, nazaj vas jaz štuporamo neaem domov " Toliko je bilo smeha!"—Le počakaj: Mlakarjeva Lina, dobro dekle, ampak noge ima—kakor slon; U je prineaU lakaste čevlje s seboj v papirju, prišla je pa v širokih. PreobuU se je pri meni v sobi. "Oh, gospa," je rekla, kar smilila se mi je, "Uko me bodo tiščali; za premor, ko bomo večerjali, se pridem zopet preobut za pol ure, saj dovolite!" Ves večer se je sodnik tlinil okoli nje; Uko je bila srečna, da se še preobut ni prišla; ali se pa ni mogla zmuzniti." „ "Ali bo kaj dosti imeU?" "Desettisoč obljubljajo, pa kje jih bodo vzeli! Bučnih pečica že, pa ne kron! Pol toliko bo tudi dovolj!" Županja si je mislila: "Naša jih bo imela tridesettisoč, pa ne kron, ampak goldinarjev." Gospa Ana je nadaljevala: "Notarka vsa v svili! Čakaj,-to ti moram povedati: NoUr je prav fin gospod, ni umazan, ne stiska grošev in rad malo po-kvarta in pokroka — kaj pa če, saj ves dan dela. Notarki pa to ni všeč. Ali naj venomer pri nji tiči, pri sitnici! — Zdaj, kadar mu preseda njena sitnost, pa sploh domov ne gre, notar, ampak pri nas kosi in večerja in pa Rezki, naši naUkarici, dvori, veš, Uko iz jiorčije. NoUrka pa ljubosumna na Rezko, ali ni to neumetno? — Snoči pri večerji noUr, dobre volje, Učne s svojim kozarcem ob kozarec svoje milosti j i ve in ji reče prijazno: "Servus!" zmoti se pa in jI reče namesto: "Servus, Minka!" — "Servus, Rezka!" Tačas noUrka kvišku, kakor da jo je pičil gad, vsa sem bila trda. Zdajle bo pa klofuU priletela, adijo bal, aem si pomislila! NoUr pa — nak, kako je ta človek premeten — hitro prevrne svoj polni kozarec po njeni obleki, ravno v naročje se ji je izlilo — pa je bila jeza pogašena. Tako se ^ Cl društvo U društvo M CL društvo št Cl dr«*'" št- Država