ROSVETA olasilo tlovenske narodne podporne jednote g^gs—Mga^Sff ' ------JUaaegBp-« w i, jjaigegra—e>—a Chicago, Ip^ potok, 23. oktobra (October 23), 1 «25. i Liudje t majhnimi dohodki naj Cijo davčno butan*, je Mel-lonov načrt. — Javna zaslifia-nje govori, da Mellon naleti na trdo opozicijo. Washington, D. C. — Kdor za-gleduje zaslišanje o utišanju dohodninskega davka, takoj.sapa-da ima zakladniški tajnik v nrfrtu, odložiti davčno breme na ljudi z majhnimi dohodki. Za-iliianje je pričelo že dne 1». oktobra 1.1. in Mellon je takrat poda) izjavo. V tej izjavi j* določno povedal, da on nasprotuje vsem predlogom in sugestijam, da se »niža dohodninski davek onim, ki imajo manj kot $6000 letnega dohodka. Senator Capper is Kan-iasa je pazno študiral politični položaj na jugozapadu in sapa-du in je prišel do prepričanja, da je treba tem ljudem znižati davčno breme. Kakšnih sedem mesecev preje je senator Norris iz Nebraske predlagal, da se davčno breme tem ljudem zniža. Podpirali scf ga senatorji Gou-iens, Borah, Brookhart, Ship-itead, Frazier in drugi, de celo senator Edge, ki spada med staro gardo, je podpiraj to misel. Mellon tudi nasprotuje načrtu kongresnika Garnerja iz Tesasa. ki kot vodja manjšine v kongresni zbornici predlaga, da se •proste dohodninskega davka limci, ki imajo $8,600 dohodkov, Id družinski očetje do $6,000 dohodkov. Pov()arjal je, da bi to nižanje davkov talko obfcutila ddela, prihranek s iztirjanje davka bi Vsa znamenja pri sarfiŠanju govore, da bo letos Mellon naletel na bolj odločno opozicijo v kongresu. Green iz Iowe, ki predseduje odseku, ni naklonjen Kellonovemu načrtu, po katerem se naj zniža davek na vejj-ke dohodke od štirideset na dvaj-set odstotkov. Tega znižanja bi bil deležen on in njegovi tovari-li miljonarji. Green je sicer pripravljen do nekaterih koncesij, impak želi obvestiti Coolidga, da na zapadu vre zaradi pospeševala trustovske politike. Zaradi tega prav lahko pride do krepkega odpora pri yolitvah v prihodnjem letu. Greenova država •pada tudi v pas političnih vi-, harjev. Dalje Mellon zahteva, da se odpravi davek na dedtčine. Senatorji in kongresniki vidijo prav dobro, da ne bodo prav nič * prihodnjem letu, priljubljeni pri volilcih, ko bodo volitve, ako odnehajo glede tega vprašanja. Oni prav dobro raztimejo, da je driavna uprava v Wlsconsinu o-•tala pri ljudstvu priljubljena, jwr je obdržala davek na dohodke in dedščino, ker je U davek omogočil, da so znižali davek na Po*e*tva. Green izjavlja, da bo predloga pripravljena, da gre na razpravo » prvi teden po otvoritvi koničnega zasedanja, ki prične Prvi (»ondeljek v mesecu decem hr Senator Smooth, predsed M finančnega odseka, se počuti ^ovoljnim, ako spravi predlo-na razpravo v senatu v prvi jolovicl meseea januarja v prihodnjem letu. Oba se pa zave-(UU' da bo razprava v i Pitala obširna in se bo tikala ^Jra/ličnejšlh ekonomskih vpra-Senator Couzena se pri-, *»vlja, da dokaže, da je finančni fakir in da m pravo I »Pranje v tem davčnem boju I JmI. če se naj MeUonova kon-\lade izrabi za privatne pridobitve v zasmehovanje "na-f|v'»ih" zakonov |J" ^astva v času profitnega •»•tema. Previdni člani *ijo na Prajlad daavnib dogodkov AMERIKA. Zvezna vlada namerava pose-v stavko rudarjev. Rezerva premoga zelo pada vsled zgodnjega mraza. Bitka o dohodninskem davku je zdaj v teku. Razvoj kapitalizma pomaga izčistiti pojme. Darrow bo zagovarjal revnega zamorca pred sodiščem. P0 8VETU. Grške čete okupirale bolgarsko mesto. Bolgarija apelira na ligo narodov. Fraaeija zavrgla dolgovni pakt z Ameriko. Več ko 10,000 Francozov ubitih in ranjenih v Maroku. Dve ameriški bojni ladji od-pluli proti Siriji. Protest proti ogrskim tiranom. Vladia iatarvaaoija Nenavadno mrzlo vreme, ki naglo požira rezerve antracita, je zmešalo račune, kakor se glasi poročilo. Kurlvnl administrator pride prvi. Washlngton, D. C. — Nenavadno mrzlo vreme po vsem zapadu in vzhodu je prekrižalo račune vladi glede zaloge trdega premoga in zvezni uradniki zdaj priznavajo, da bo morala vlada izpremeniti svoje stališče nevtralnosti napram stavki rudarjev. V začetku stavke so smatrali, |a je rezervna zaloga antracita tako velika, da lahko traja do Ista. Poročila zadnjih dni Is vseh krajev Amerika pa dokazujejo, da se rezerva naglo manjša vsled mraza, ki je letos zelo zgodaj obiskal deželo. Prvi korak administracije menda bo, da imenuje kurivnaga upravitelje, ki bo dajsl navodila občinstvu kako mora hraniti premogom in rabiti nadomestila. Največ pritožb o pomanjkanju trdega premoga prihajs z vzhodnih držav. dT£V.—NUMBER 249 Asi ef Ost V1SIT, e«tj£ii»d sa Jias \ZwS! RAZVOJ KAPITALIZMA POMAGA ČISTITI POJME NAPAČNA FILOZOFIJA NE REŠUJE SOCIALNIH PROBLEMOV. Razlika med teorijo in prakso je velika. Waahington, D. C.—Matthew Woll, predsednik unije fotogra-fičnih delavcev, je dobil pod nos od zvezne obrtne komisije, ker je njegova unija s podjetniki skupaj sprejela pogodbo, ki drugim zunaj nje zapira trge. Ameriška delavska federacija je o-dobrila to pogodbo. Woll je namreč njen podpredsednik. Konferenca, ki jo priporoča Woll in katere se bodo udeleilll zastopniki delavstva, biznisa In vlade, ne prezira le proti tru-stovskih zakonov, ampak na tej konferenci se bodo razgovarjali tudi o vprašanjih, kako naj ščiti delavstvo pred velekapitalisti. Glavni stan Ameriške delavske federacije nima šs prav nobenih informacij, kako se naj obvaruje delavske strokovne organizacije velekapitalistov, ki še le zdrobiti delavske strokovne organizacije, temveč on sodi, da uspeh tega načrta odviai od vprašanja, kako naj unije izvojuje priznanje v industrijah, v katerih so trusti gospodarji. V preteklosti je bila taktika Ameriške delavske federacije t>o-polnoma drugačna. Gompers je svaril delavske strokovne orga-izacije, naj nikar ne delujejo sa titrustovsks postave. Vsaka vsncija je potrdila njegov oa-svelv-češ, ker se protitrustovske zl postave lahko izrabijo proti de-avskim unijam ne glede nato, če FfiMlJa Jt zavrgla riiki dolgoval pakt Kaklaet je sakljiišll, da se takoj afcrorl novo pogajanje sa fun-dtranje vsega delta. Pariz, 22. okt. — Neuradno poročilo se glasi, da je francoski kabmet zavrgel petletno pogodbo £ede plačevanja vojnih dolgov Ameriki, katero je Caillaux prinesel U Washingtona. Pogodba na bo predložena parlamentu, pač pa dobi francoski poslanik v Wash ing tonu navodila, da takoj otvori pogajanja sa novo pogodbo, ki bo obesgala fundira-nje vsega dolga. f Kakor poročajo, je Caillaux predložil pogodbo brez vsakega priporočila; ostali Člani komisije tudi niso dali nobene dobre be-stdsiv prilog pogodbi. Nato js kabifcet sklenil, da se cela stvar savrle. Caillaux Js s svojim flaskom v Ameriki izgubil preeej vpliva, fi nančns kriza, ki sdaj zopet maja Francijo, ga pa najbrš vrše is vlade. Caillaua namerava prod-lotiti zbornici osnutek novih davkov, s katsrim prav gotovo propade pri desničarjih kakor v svoji lastni stranki radikalnih soolalistov, ki se je izrekla aa prevzet Je kapitala. niza prot kon> so bile izvzeta, nikdar se ps ne si, je v hotelu La Salle, na sboro- is "Pmmn ROPARJI ZASEGLI POdTO ZVEZNE BANKE. Tolps je štela deset oseb. Chicago, IU. — Roparska tol pa, obstoječa iz deset oseb, je nekaj minut po polnoči oropala tri sle federalne rezervne banke Tolovaji so' bili oboroženi s sa mokresi in lovskimi puškami Na preži so tyli v dveh avtih Ca-dillacovega sistema. Odnesli so dve poštni vreči in en zavoj. V vrečah je bila navadna pošto, zavoju pa denar American Ex-press kompanije. Sli so naložili pošto na voziček in so ga počasi pehali po Quln-cyjevi cesti med Clarkovo in La-sallovo cesto. Avta roparjev sta pa stala na Qulncyjevi oestl. Ko so se sli približali avtom, sta skočlls pred nje dvs tolovsjs. E-den je imel v vsaki roki po sn samokres, drugi je pa bil oborožen z lovsko puško. Sel Nordsll je segel po svoj samokres, toda ropar ga je udaril z lovsko puško po zapestl in njegov samokres je padel na tla. Roparji so pobrali vreče in eni minuti sta drdrala svta s plenom proti zapsdu. Izvošček Kaabohm je vide rop In oddal je klic na policijo "Main 18". V nekaj minutah je bilo že na stotine policajev na preži na roparje, toda tolovsj so ušli. dvojica v boju* Sil ver Lake. Ind. Haney je kandidat s kanski listi sa msstnegs blagaj-aika, njegove žena Treesfts Maser je pa kandidatinja na krotakl listi sa isto službo. Volitve so I. — Frank a repu bi i- blagaj bodo izrabile popolnoma pfotl velekapitalistom. Kadar so vsta- La Follette, Woodrow VVilson ali Norris proti trustom, tedaj so delavske unije nastopile prOti rustom in so podpirale kot prsd->oJevnice mezdnih delavcev kri-arske vojne proti trustom. In kadar se je velik trust kot na pr. eklarski trust podal v politiko, tedaj je izrabil moč vlade, da Jfe zlomil unije. To pokazuje, da Je velika raz-ika med teorijo in prakao. Ta razlika pa izvira iz Gompersove teorije, ki je bila nasprotna feo-clalizmu in ljudskem lastništvu, n iz nauka, da delavec lahko skrbi zase v gospodarskem sistemu, v katerem se produclrs zaradi profita. Ta nauk je tudi učil delavstvo, da je za delavce politično gibanje nepotrebno lcot razred, ker se lahko ic starih strank izsilijo koncesije za de-avstvo. Zdaj pa pridejo voditelji strokovno organiziranega delavstva in sprejmejo Mellon-Hooverjevo idejo, da bo snovanje velikih trustov pocenilo produkcijo. S tem se pa odreka zahtevi po po-litičnem vodstvu ali ljudskemu lastništvu kot orodje, ki bi naj služilo zajeziti industrijsko moč ogromnih trustov, ki se zdaj snujejo. V krotkem se zopet pokaže, kako daleč je teorija od prakse. 8CffWA0 VIDI ZOPET VSE V ROŽNATI UČL Prerokuje prosfsriteU. Zdravniki poročajo kaka zdravi-fcsstno tuberkulozo s umst-svetlobo in kaka ss oče govoriti Ctilcsgo. — Kako se mnogi u-njaki trudijo sa zdravje in ljudi, js bilo te dni demon-na dveh sdravaiških jih v Chicagu. * W. T. Bowie, Ph. D., profesor blofizike na harvardski unlver- Chlcago, UL — Jeklarski mag-nat Charles Schwab Je prišel v Chicago. da govori na Ameriškem mesarskem inštitutu. Iz njega je sijal optimizem, ki se vedno pojavlja, kadar so volitve vors. blizo. Govoril je, da se obrne vanju Ameriškega kolegija radiologija In fizijoterapije, predaval o naravnost čudežnih učinkih sotnčne svetlobe na rast In zdrav razvoj telesa. Bowie js med govorom kazal stereoptične slike njegovih eksperimentov. Vzel je pet skupin mladih kokoši. Prva skupina je bila v gotovem času zaprta na prostoru kamor ni posijalo soln-ce; druga skupina js doblls dnevno dvsjset minut obsevanja merkurično svetilko; tretja skupina je dobila več, četrta še več In peta skupina Je bila ves dan na solncu. Razlika Je bila velikanska. Kokoši prve skupins so večinoms poginile, a kar je bilo živih, niso nič rastle. Drugače je bilo z drugimi skuplnsml. Vsska Je kassls več napredka, dočim js bila peta skupins nsjsdrsvejšs in nsjrszvitejSs. PrsdsvstslJ je tudi pokazal sliko dečka, ki je trpel na tuberkulozi v komolcih, kolenih in členkih na nogah. Ns prvi sliki Je ležal v postelji s potezami bolečin na obrazu. Na drugi sliki je stal pokonci, smejoč se in zdrsv; njegova koža Je rjava, zapečena od solnca, oziroma od merkurične svetilke. Bowle je dalje demonstriral kako solnce učinkuje ns rsstli-ne, kake se pod vplivom svstlobe rszvijs cvet In ssd. Istočasno Je dr. M. A. Gold-steln v hotelu Sherman, na zborovanju Ameriška akademije of-UlmologiJe in oto-lsringologlje, demonstriral kako se otroci, ki so gluhonemi od rojstvs, uče govoriti, peti ubrsno in igrati na klavir, gosli Itd. Učne metod* v zavodih za U nesrečnike so presenetljivo uspešne in praktične. Znanost je tudi že iznsšla umeten glasovnik čase dala občutiti svojo pest, so večji nemiri. Oster militaristlčn! ton grške-gs ultimata Bolgariji je selo vznemiril zaveznike. Grški vo-jaški diktator Pangalos Je nastopil napram Bolgariji z lato oholostjo kakor Museoiinl lansko leto napram Grški, ko so Italijani okspirsli Krf. Demirhls-aarski Incident je nedvomno de-lo neodgovornih elementov. Bol-garska vlada vztraja, da so napad na grško obmejno atrsšo Izvršili maeedonski komltašl, dočim Grki poročajo, da so redni bolgsrski vojaki streljali ns Dva amoriški bojal ladji potlaal v Slrlfa Konaul v Beyrutu je zahteval zaščito za Američane v rebel-nl dešeli. — Francoske izgube v Maroku: 217$ ubitih, . 8297 ranjenih do 1. oktobra. Waahington, D. C, 22. okt. Državni deimrtment je ainoči naznanil, da sta bila dva ameriška rušllca pcutlana is Gibraltarja v Aleksandrijo, kjer Imata čakati pripravljena sa akcijo v sirskih pristaniščih v svrho zaščite šiv- g Ijenj in lastnine Američanov v Siriji, kjer su vrši vstaja domačinov, Čo Ik> treba. Paul Knaben-shue, ameriški konsul v Beyru-tu, Sirija, je brsojsvno naprosil državni department za zaščito in podadmiral Roger Wells, ki poveljuje ameriški pomorski ss-kadri v evropskih vodah, Je dobil nalogo, naj odmah pošlje dva rušilca v Aleksandrijo. Kolikor jo znano, Je v Siriji okrog 1600 Američanov, osiro-ma naturaliziranih državljanov, ki aahtevajo protakcljo prod rs-belnlml Druži. Okrog 160 Američanov je v Damasku. London, 22, okt. — Vest is Bagdsds ss glasi, da js bilo 800 oseb ubitih, ko so se Arabci In Drusl dvignili proti Franoosom v Damaaku prod par dnevi. O-genj je uničil velik del mesta, kjer bivajo domačini. Pariš, 22. okt. — Prsmljsr Painleve je dsnss poročal zborničnemu finsnčnsmu odseku, da Je Francija Izgubila na maroški fronti do 1. oktpbra preko 10,-400 mol; od Uh je bilo 2176 u-bltih in 8297 ranjeni*. Vojna stans do dsnss 060*000,000 frankov. ^ka^^Losba ^("eo^da! si i Chicago. — Clarence Darrow, ki Je do zdaj počival po slpvs-Čem evolucijskem procesu v Tennesseeju, Ims zopet pravdni slučaj mladega mori les, toda ne lx>gatega s milijoni dolarjev v o-zadju kakor Je bilo v slučaju Loeba in Lsopolds. Sedanji slu-čaj Je na nasprotnem socialnem ekstremu. Darrovf je sprejel sa-govornlštvo Freda Curryja, zamorskega dečka, ki nima centa. Deček Je obtošen, da Je 24. sep tembra t. I. do smrti zabodel 16-letnegs belopolt nege dečka AnthonyJa Laaeoljo, kateri je zamorčka zaaramoval radi nje-gove polti. Darrow pravi, da bo zamorca zagovarjal s enako vnemo kakor je lansko leto Loeba in Leopolda, sinova milijonarjev. DELAVSKI FILM V INGTONU. WAHI«. Waahlntton, D. C — Willlsm Groen, predsednik Ameriške de-lavske federacije, bo govoril ns shodu v Novem masonskem avditoriju, ko bo prvikrat razvit deisvski film "Labor Keward" pred očmi gledalcev. Ta film se bo vporabll po vsej deželi v svrho orgsnislrsnjs delavcev. KAKO SE ZABAVAJO BOGATE PO0TOPAČKB. Moste Csris. — V tukajšnjem kazinu se shsjsjo Imgatl pošto-pali z vsega svsta, da zaprsvljs-Jo denar v hsssrdni Igri In tako preganjajo dolgočasenje. Med temi ušivači In postopači Je tudi preeej dam. Te šeneke zdaj pri' hajajo v kazino z urami na prstih. Postopsčks ei domiSljuJejo, ds so odkril* vsllko iznsjdbo v korist človsštvs. ker si zdsj privezujejo ure na prste. stražo. Bolgarska verzija se glasi, da Je grški vojak prekoračil mejo pri Demirkapuju in s strelom ranil bolgarskega strešnika, nakar je U ubil Grka. Neto Je sledile splošno streljanje. ~ r m ■ ■ "i i ii i V Grčiji so na krmilu neke ftste fašisti, Uaiaod**. toličani, ki oe zanimajo sa kato- R cerkev, vzbuja epeved. Tu d poseti cerkev, se rod zani mo ss otioo aH "baka«r, lcOtf pravimo na Apfidikffl. ri »odi duhove* " nike, ki mu pripovedujejo grobe IMeita stvar v katotfkfeeerkvi ni izsvalo od nasprotnikov toliko smešenje ia ostre obsodbe kakor ravno apovedi V akomi zakramentov je po* ^friTgtrn moštu. Spoved s sedate letom. Katoliki je let, lahko is aakrivi »mrtni greh. radi katerega bo gorel aa vso votes čeee. če umre brez spovedi. Zamals grobe ni obveznosti, do M jih moral grsl- pa jeTvelikteri sli smrtnimi gre-hi. ki so kaanjivl z večnim ognjem. ako so isimUsi*. Med grehe spadajo vsi spolni prestopki (v besedi, miali ia do-Janja) in potem je dolg* vrsta drugih prestopkov doli do opu-v nedeljo. Katoliški vsebuje selo listo in gselalk ne-eznam, prodno stopi h "boksi" Otroku pri sedmih Mflr in starejšim poltenim otrokom Jje lista smrtnih grehov seznam no* razumljivih, toda prelivajočih stvari, ki jih bo lahko delal ali delala, kadar odraste. Otvoika radovednost je velika. Ko-sem ko enkrat: ''Prosim, oče, zagreli! asu urešestvo." NaJbrž so mi to pravili radi tega. da bi izvedeli kaj ta misterijosai j^eh molit venik pomeni. Prepričal sem se* spoved sa otroke brez koristi in selo neumna komedija. Cesar ie ne vedo. se nauče v spovednici. Pravzaprav spoved pri otrocih ne pomeal nič; cela predstava je le zato. da se, otroci no 1 .,, K,akor zakrament z je bU tudi zakrament pokore iz-»ajden v glavnem »to, da " " cerkev ljudi pod popolno trolo. Izprva jo imela eerbev javno spoved. ( svoje grehe. Ta navada je pa naletela na vtflike ovire v starem Rimu. Nekateri smrtni grehi so bili takrat nv ravnost neodpuetljivl. O tem nun ooroca t&kr&tni * ccrkvcni pisec Tertullian. ki oetoo kritizi-ra papeža Kaliate v tretjem sto* letju. KaUst si je hU nadel a* Slov "škofa vseh škofov", toda to Je hA po mnenju Tertulijaaa manjši greh kot pa trditev tega P^^l^ clji on Isblto odv6Ž6 ^f^f Sika od takih grehov kotje pre-lestvo. Tertulijan je smatral, da sa tak giak ni odveze in je hladnokrvno noelal grešnika narav* nost v pekel ob prvem pre ku. ^rir^ papež Kalist je opraviti i Rimljani, sato mehčal disciolino in dal ie Uanon odvuo. Rim- gega kot mešanica mUitaristev MmperijaUatev, ki aanja-j o o Veliki Grčiji, katere meje bedo segale daleč proti sever ju na Balkanu, proti vshoduf* v Malo Asi jo. HUita-ristični gržld dikutor Pangaloe.rožlja preoej glasno s sabljo, ^ež, da ne bo odnehal, dAler ne bo Bolgarija na kolenih. V Bolgariji vladejo tudi faiisti. Ta spor ss mogočo is istavna, ako ga bodo anale In hotele veftseOs tako obravnavati, da ss peUe. Oe ss pa spor ne laravna, bodo v vojao sapleUne kmalu druge di^ žave. Najprej bodo ugodno priliko israbOe balkanake države, da »o svoji sodbi to pridobe, kar jim ni dala w naillaka pogodba, nato bedo pa akdfie večje evropejske drtove, ki io pokroviteijioe mahh balkanskih držav Hi varoka, da čuvajo njih gospodarske interaae. Ponovili se bodo dogodki Ia leta 1914, razlika bo le v toM» da ae bo* dete sedeli Avstro-Ogrska, ampak Grčija te Bolgarija. In ta dogodek je anačileo, da ae odigrava ob Čaau, ko T^i^^JS!^ hm*no U**mmd 9090dbK ^ 1 Ampak tsksat spoved |o ni W la obligatna. Skoraj Uao< let je lik enovad k ftnroatevol ina ks. kor je bila leator v esskvi tudi skem cerkvenem sboru leta 1S14 je eeskov skliatts, da se mora vsak vernik asjmanj enkrat v lotu iznovedati duhovnu. Ta sa- vnuiov^a* aw ^pr poved Je prilla v fesu. ko je i-mole dahniliai s pspeltvom vred največjo mel; to jo bila doka od Hltdehranda do Inoomsi-da m. Takrat jo bila Snopa aa selo nizki t^trtnji moralo. Jn du* hovMine al bfla nič boljša. Bila hI Bgsdovinoka aspaka, Aobi ro> kii da io bila samo duhovM BUi so tadl duhovniki. H da isboljlajo ljudi. ljudi. In je sijajno ofc ne poseMm bilo jo pred petindvajseti«! l*V — ko sem prvič sedel v spoved-niei. Bik) je v Tottenhamu, mostju I^ondona. Tiho in s strahom ssm sedel na svojem mestu fo nsskeiil uho na mrežo. Vrata se odpce in no drugi strani šumi Ionsko krilo. Srce mi je toH)o kot kladivo. Zbrjd ovejis mo«. dal blagoslov, Ia! kdaj je bila zadnjič pri spovedi injKrtem sem poslušal listo K sreči ni bilo doeti giehov in to me je spravilo v ravnotežje. Ialepetal sen) nekaj svarilnih bieed. naredil magično znamenje križa v zraku in ponovil svelano formulo odveze "Absol-vo te peccatia tuis (odvezujem te tvojih grehov)" — ne Bog, jaz pdvezujem 1 Bfla je dekla, le mlada''*- njenega obraza nisem ni koli videl — toda zelo plitva, navadna punčara, vzgojena v du bu, do ji Bqg odpusti vse, kar naredi slabega. To jo bilo v Tot-tenftamu, londonskem predmestju, v začetku dvajsetega stolet- P KO j po je hudega, slabega . tem? bo vpralal marsikdo. Spovedniku ne more škoditi. Meni Je malo škodilo. Tokrat ia le dve leti po tistem sem bil radi neke telesne napake spolno le nezrel. A čajte drugi slučaj. (Dalje prihodnjič.) -jijtiiirnit Homer CHjr, Pa. — Kar so zopet začeli obratovati Lucerne Mftje ped odprto delavnico, skoraj ni minul tedbn, da bi koga ne " na oni svet aH ga pa pose vse njegovo življenje pitalistična požrelnost Je zo-zahtevala svojo žrtev in na 14. oktobra zjutraj je ddletda nesreča Člana našega društva It Z90 S. N. P. J. br. Franka Jun kovicha. Nesrečni pokojnik je šel dne 14. oktobra na delo le zdrav, dve minuti po prihodu svoj prostor pa se jo vtrgala . N York. N Y nad njim plost kamenja in ga ' ^ podsula pod seboj. Po preteku pol ure je nesrečnež izdihnil. Kri- |Z ta je požrelnost kompanije, ki nič ns da sa varnoat pri delu. aa-mo da so kopi ajonega zlaU večajo. rnmfr m Pokojni član Frank Junko-vich je bil rojen dae 98. marca lot»1894 v Prepoljih, p. Rače no IMaiem Štajerskem. V februarje leta 1028 je pristopil k na-lemu drultvu It. 880 8. N. P. J. BU »vest član naloga druitva, tadi lepar ga bomo težko pogre-NJegovim bližnjim nale so- Junkovioha smo pokole. oktobra civilno pokopalilču v India-Pokojni zapušča bratran-sestrično nekje v Clevelan u. mater in sestro v starem du. Na sestro Barbaro Jun-kovjjch ima zapisano svojo po- illlv« Jaki, ki le niste v nobeni organizaciji, pristopi-prvi priliki, kajti nič se ne človeka zadene nesreča izra- v te tistih, ki l*Jot da imajo svoje drultvo lepu. Vzgledov dobite dosti, samo poglejte na levo in desno Ktfiico bi bilo le večjih možev, ko bi na imeli podporne organ i-aaciie. 6e jo človek ssnuroj, dokler je zdrav, se mu ponavadi nič ne obrne, kad« ga zadene nesreča. Pristopajte k Slovenski podporni jodnoti, ker o- vam olajlo narodni na je e ^Itldo V TI i • Z bratskim pozdravom. — J. Slabe, tajnik. as beigott Is aa klas duhovne radi kritizirajo so MM ss al V » njihovbol vsi Ikofjeat-lIMba kaj počnejo da bo adski, M je to flprlng Canjon, Utah. — Tu je preminul naš rojak. Osn naloga druitva Št. 428. br. Joe Cede*. Bojen Je bil 17. mamo 1881 v Gorenji vosi nad Skofjo loko, po domaČe FOlkov. lapiitts soprogo In Itiri nedorasle otroke. rogrsfc.se jo vrfttt katoMfco. da-s< nismo III v eorkov. ker nam aiso bili aič je kar k po-„ | Je arajeo čee oUoko ta ovmtnik. Ko si je oblekel k ris—olji, asa je lo dobro, ker vem, da oko U bil bog, bi gotovo prišel najprvo v kloltre in asmoetane, potom Me v lupnilčo, da bi sčistil vse tiste debele nemarneže in njih boljše polovice, do bi ne slepili več ljudi in na to račun udobno živeli. Rekel je: "Ja, vi ae vedno pogovarjate: 'Kaj mi če uuUsiko samo denar zahteva." Tega pa ni rekel, da mu je treba samo denarja. pa Je vae dobro: najboljši katoličan si, pa četudi si naj-siabši krivične!. Ali ni tu lahko pojmiti, zakaj se pri vsi stvori gre? Za denar! Delavci, mi samo bodimo v slogi in brataki ljubezni, pa bomo upoštevani in boljše se nam bo godilo. Pokažimo ae ob vsaki priliki kakor -smo se pri zadnjem sprevodu; daairavno je bilo deževno vreme, je bila ogromna u-deležba. Samo za vence in cvetlice je bilo pet članov, da so jih nosili. Lepa hvala sosednjim društvom zo toliko udeležbo. S pozdravom—David Sufiter- M, OKTOBRA. Zapojle noai kaj noveli V Rbode Ialandu se baviio novim "zdravilom" zoper ' roko "Zakonske počitn.cv^ sodnijskhn nadzorstvom« zdravilo. Hm! Predal za hrforaui)! (Odgovori no vprašanja.) Weei Milwaukee, Wia. — Pri naseljevanju v Kanado le ni ni kakih kvotnih omejitev, pač pO moro priselnik zadoščati nekaterim priselnilkim odredbam, so akoro slične odredbam kot so se tikale priselnikov v Združene države pred novejšimi pri-selniškimi zakoni. Priselnik Evrope mora bivati najman. pet let v Kahadi, ako hoče, da ga po sedanjih zakonih puste prit v Združene države. Pa še po petih letih ni priselnik gotov, da se brez sitnosti lahko priseli Združene države. Svojo Ženo torej lažje in prej dobite iz Evrope, ako se udate v čakanje, pridobite ameriško državljan stvo in potem ne boste imeli posebne težave več. Za daljna pojasnila se obrnite na Foreign Language Information Service, Jugoslsv Bureau, 222 Fourth Izprememba na idrftjakl pod prefsktorU Te dni je zapustU I drijo podprefekt dr. Alacevich ki je izročil začasno svoje posle prefekturnemu svetniku dr. A dolfu Fabioliju. Alacevich Je bil v Idriji Že dvakrat v upravn službi.' Saurtaa koso. V Sežani na Krasu je preminula Antonija Hrib roj. Boltar. Krvava plesna zabava v Pod-gori pri Gorici. Dne 4. oktobra, se je vršila v Podgori pri Gorici plesna zabava^ lca^crc. ne J® ude* ležil tudi 28-letni klepar Polde Kumar. Prišel je na ples s svojim dekletom. Deklo pa je bilo trmasto, in radi trme je prišlo med njo in Kumarjem do spora, kateremu je sledilo,besno prerekanje« Kmalu sta počilo v plesn dvorani dva strela in ko so orožniki razgnali ljudi, je »obležal na plesišču mladenič, katerega je Kumar obstrelil. Pa tudi Kumar-jeva ljubica ni ostala brez po-Ikodb. Oče Jo je pozneje prepeljal v goriško bolnišnico. Moril ca so oblaeti zaprle. ea ose vo. kaj potenj*. ■i* t Cehi ro Mto- BRATBANCA UBITA. _ _ Padla sto v "butlegarski" vojni. Chkago, 111. — Medtem, ko še ni nobenih jasnih znamenj, da bo Volstoodova postava preklicana, po večjih mestih nadaljuje ttlogarska,r vojna z vso odločnostjo. v kateri nobena stranko ne prosi milosti in je tudi ne da. V predmestju Chicago Heights sto bila ustreljena bratranca Pa-squele Polizotto in Bosoi Gior-gano. ... Policija Je.zaprla dve oeebl, o katerih sodi, do sta odpeljal! Polizotto v avtu na sprehod, s katerega se ni več vrnil Živ. Njegovo truplo so našli preluknjano od krogel blizo njegovega doma. Ali le preden Sb našli njegovo truplo, jo bilo policijo pozvana v ki jo poonono pod ime-"Hila s tisoč okni", v ka-je bU Polizotto v bratranec je sedel pri med tirni oken. ko jo kovano počil strsl is lovske po-Iko in srno «s je sedelo s tako si-lo v glavo, do mu jo je skoraj V New Yorku razpihujejo m grado za odkritje sredstva i naj reducira polastno stevi zločinov. Hm, hm! Mister Kulič Je po dolg* molku zopet izpregovoril JZ voril Je na nekem cerkven« zborovanju — in zapel staro p sem, da glavno orožje v pobiji »®Ju zločinstva mora biti ver, Trikrat hm! * n "Frančiškanski Slovenec" & atlo slovenskih kutarskih cev z vero, piše, da na svetu i bratstva, ljubezni in usmiljen« stf zato, ker so delodajalci, vek bankirji in bogatini sploh f« mazoni, židje in brezverci. Zap Stl je zopet debelo laž. Med ki pitalisti so katoličani in priata drugih ver kakor med delavci. C M bil zapisal, da pri katoliški kapitalistih je vera privatna u deva, ki ne odločuje v busin« su, medtem ko mora pri sironu kih veljati drugače, bi bil zap Sol resnico. In medtem, ko nam tako poj* jo vsak po svojih notah, gre i merilki business svojo pot. Vo kapitalističnega sistema dkriplj dalje in prav dobro vozi s Kul čevo vero. Z voza pa odpadaj razporočni in drugi škandali, kc rupcija, siromaki, samomori, & dl zločini v nižini in zločini, zavi ti v zlat nakit, v višini ter v« drugo, kar spada zraven... Zakaj nam ne zapojejo kaj n*Sl. POZOR J — Korespondenc« I cUvniml odborniki, ki fcfcja ? |kWW arada. »a ml takal«! VSA PUHA. M aa aaaalaja n« paele Kl. pr«d«odalka M aaalavei *»* •adattlva S. JI. P. I« MIT4I Se. Uwnd«U Aro. Ckleace. III. V8B SAMVB IlOLNltKK PODPORE iS NAHLOVli KljdMl tajal-Mva 0. N. P. Jh MT N Ha. Uwad«la Ara.. Ckleavo. tU. > DKNARNB POftlUATVH m STVARI, kl aa tU« jo «1. la*r«e*atawe odbora la Jedaota ?oWe aa aaalavei Tajat* vo S. M. P. J- MIT4I Se. teWa-dala Ar«., Ckleavo. III. VSK ZADEV £ V ZVKZI K pLAUAJttlAKIMI POSU ae patftlefc M aaalart Magajelfcro S. N. P. K W M Sa. Uwadal« Ara. CkuZn,W Vaa prltalka vlada poaloraala r vi. I mleralaaei odkar« aa aa| ao4l|a)a Poglavitna ameriška DELAVSKI NOVICE* Htavka člatllcev IsvIJev. Zable-vaje dvanajst umiki New York. — Oeemato čistil-cev čevljev, kl Imajo evejo uni-Jo, Je v iredo saatavkalo v Oree-ter New Torku. Čistilci sahte-vajo m tedenska pUAe i« dva-najaturnl delavnik. Dq idej ao dolall lfi do It ur. Ako ee ne javi v kratkem &*M> bo ftrtan ia B. N. P. J. Nahaja*p nekje v okolici Oregona ali Poft-landa, Ore. — Anton Htlmac, p* Elum, Waah. %A LAB 8E JI ODVRNILA VELIKA NESREČA, 1 ' Chlcago, Dl — Velik strah. J* savladal med potniki na lokalnem vlaku, ko ae Je lokomotiva i vrednega vlaka ubdrognile ob sadnja dva voaa. Zalvenkale ao lipe, stekleni drobci ao frdali na vae »treni, toda nesreče nI bilo. Klin v avtomatičnem ogibali-Mu Je Upadel in atrojevodja Je bil preprl£an, da Ja pot proeta sa njegov vlak. Vaelo Je pet in Itlrldeaet minut, da Je bile lko» da popravljena In de bila proga i topet odprta prometu. London, M. okt. — Arthur Me-Manua, predsednik livrilvakUf odbora komualatlčne atranke v Angliji, In Mm T. Murphjr, drugi odbornik, ela bila rteraj aretirana v glavnem atanu atranke v Klng »treetu In kmalu lapuMe-na proti i>oroltvu. Obtotene a ta « Aeatorioo drugih viad hujeka* nja vojakov k upom. Tlaka rabite m vaaalaa ta i*, f On, tajlra. koMbrja. Utaka M. v K liiialakaaa. Mfttikam, Mfcaaa. m 28- 0kt0b1 fcT - - (Odlomek iz "Mefeža".) • r^T;.— Po eem mialil, da eo vam grozote viaft, je dejal Pire, ko sta *s zetile navkreber na drugo etran me«ta. — "JUkajr — "Kar ea-mi dre vite takole ekozi živijo-nje." — "Drevim? Meni ee zdi, de gre vee žilno podaji," je odgovorila Tina nekako lahkomiselno, vendar ee ji je za hip zmračilo lice in je za trenutek švignila vsa njena iivljenska pot mimo nje, da se ji je zazdelo, kakor bi ji legla Črna senca na oči. Nehote je potegnila z roko preko čela in je nalahno zavzdihnila. A bilo ji je koj tal. da ee je za hip izdala, ker je zaslišala Pirčeve besede: "Le ne varajte se, gospa 1 Sami sebe slepite! Sicer ee pa slepimo venomer," je dodal, "in smo sami sleparji vsenaokrog in vsepovsod." Tina se je spet hotela zasme-jati, a smehljsj je le zaokrožil ustnice, glaa pa se js prelomil. Molčd sta šla dalja, čeprav je bilo obema, da bi govorila in sta v mislih oba iskala pripravne besede in je bilo obema sitno, ker nista našla izraza, ne prave točke v sebi. Pa je dejal Pire, da se je Tina kar zgenila: "Le čemu se spet hočete poročiti, gospa, to mi ne gre v glavo." . "Ali ste resni zdajle?" je vprašala Tina in nezaupno pogledala Pirca, ki je imel nenavadno reeen izraz v obrazu. • ' "Zelo reeen sem zdajle." "Bom pa tudi jaz resna, če-prsv mi solnce tako lahkomiselno sije v obraz, da bi se najrajša "Nasprotno — to je , vprašanje in veliko mi ie do vas, zate vss vprašam." Morda ni bil Pire še nikdar ta-kofodkritosrčen, kakor Jo bil tri teh besedah in še njemu** ja sa-zdalo čudno, da govoti tako od srca. Kar nejevoljen je bfl sam nase, da je snel krinko s sebe in ni sazumel tega novega občutka, ker se je bil namenil, da'bo govoril popolnoma drugače e Ttao; kakor al je bila uravnala tudi Tina doma vse drugače svoje, besede, ki jih bo govorila Pireu na izpeehodu. Noge so šle nevede svojo pot, v glavah obeh pa se je mračilo in ni bilo prav nič podobno mlademu iivljenju soin-ca In ljudi in drevja krof njiju. "Da se ne marate viiveti v moj sedanji položaji In nihče ae ne mara — od matere preko vseh znancev do vas," je dejala Tina in nagubančila čelo. "Saj prav to je, ker vas tako natančno vidim — ie preveč natančno." Pire se je spet začudil sam ssbl in je nejevoljno stresel* glavo. ^ "Torej T" ' "Kaj torej! Ne da bi z*Vris-nill od veselja, da se vem je posrečilo tako izlahka sneti zakon ski jarem s vratu — v novega silite in si ga kar oberoČ natikate čez glavo i Stepel bi vae!" V silnem začudenju se je zazrla Tina v Plrčev obraa, ki je kar gorel od nemira, da so bliskale oči in so podrhtavale ustnice. In tudi v njaf ss je pre-krhnilo, se zataknilo, da jo je zabolelo v srcu in je zaprla oči Dejala je: i mogoče drugače."' -HVee je mogoče!" »-g» koj povzela je in ga glasu In zdelo se jI je, kakor bi bil nekdo dntf ledeno be^do. je zdrznila in s cem, a "Oprostite tudi vi, — )e postite, da govorim,' jata s poudarkom, ko ja v N, __ssza m "Izkušat ste md priJU? Pa menda vendar ne po (Jornlkovero naroČilu?" Kakor U mnarals lepoto, ae ji je zazdelo, ko je bila toliko odprla svojo dušo. "Potem je bolje, da se koj razide-va/' je nadaljevala ogorčeno, "ker ste mi vendar tujec in zato..." "Goepa, nikar, nikar!" Pjrc jo je nalahno prijel za komolec in jo potegnil dalje. "Tak pa vendar še nisem, Čeprav sem precej neokusen,'nevljuden, grd, če hočete—in tako dalje! Pa glejte, zunaj mesta ava že, kaj ni tu v bližini kake gostilne? Nimam več veselja do boje." [ "Tamle je gostilna — in tudi jaz bi rada sedla," je odvrnila s tujim glasom Tina in si v resnici zaželela počitka. Zakaj toliko trudnosti je čutila v sebi, čeprav ves ta izprebod ni bil dolg. "Me veseli," je dejal Pire in molče sta šla do gostilne in sta vstopila v prijazno solnčno sobo. La malo gostov je bilo ondi in solnčni praški so se medlo motovilili v širokem žarku aredi sobe in se svetlikali na mizi, ki se je v sredini bleščala kakor zicalo. Sedla ata, Pire je naročil vina in ko je zablestels že mavrica steklenice In kozarcev pred njima in je Pire natočil obe čaii, sta se šele spogledala s Tino in Pire je dejal: i "Pa oprostite, gospa 10 Na MEDVLADJE ;; (konec) Ko je dekle čulo, kaj ee je zgodilo, so se ji udrle vroče solze. Vse popoldne je naraščala v njej bol. Nestrpno pričakovanje, da sa ta večer odloči njena prihodnjost, jo je rasrahJjalo. Novica o žalostni smrti Rojnikove sestra jo je pre-tresls do mozga ter ji zalila srce do roba z grenkimi slutnjami. Mladi mož jo je tolažil, daai je bil sam potreben močne beeede, ki bi ga dvignila« Ko j« prišel Slak domov, ae je bilo že po-polnoma zmračilo. Rojnik mu je stopil nasproti In d$l roko, nato pa brez ovinkov povedal, Čemu ja tukaj in čaaa iali. — Sicer to ni pravi trenutek, da proaim roke vala hčera, — ae je opravičeval, — toda odloČil sem se in dokazati hočem, da nisem slepar. Upam, da me ne zavrnete. Eee je, nekaj strašnega je prišlo zdaj vmes, pred dobro uro sem svode), toda iekal sem vaa že predpoldnem, ko fte nisem niti alutll. — Kaj se je zgodilo? — vpraša Slak in napeto gleda Rojntka. — Sestra je utonila! »• * * * — Gospa Grudnova? ' Slak 'je obetal; kakor maščevanje usoda ee , mu zdi, ko aa spomni svoje žene. — Ponesrečila? — Ne vem! Pred krstkim jim je umrl sinček, zskon ni bil srečen! Mola sedata in Stana nemirno opasujs o-četov obraz. Toda Slak je ves drugačen. Nič več aa ne upira, le verjeti ne more, da bi bila pra* va ta sveea. Vendar. Če hči ve, da ubo tako, kakor mleli on, je njena volja prosta, in stori naj, kar Ji ukasuje srce. Izbere naj.'si sama avojo usodo, nasprotoval je dovolj, raaločno povedal vae svoje pomislike in si umivavroke. Za Rojnika ima le eno besedo, če mu ja na sa svojo ln Stanino srečo, naj etorl, kar mldi. Ali ve naj, da se vsaka krivica maščuje, prej ali alej, In najbolj še ona, ki jo je storil revjft! Ko je Slak le govoril, je prillo ipkletce s drobnim lističem. Slak ga prečita, koj$atem pa vstane ln vzame plašč. — K tastu moram, — pravi J nagle, — slab Jat ; - > — Z vami grem! — se oglaai Stana. — Ni treba, doma ostani! — Moj ded Je, — vztraja hči in flt naprav- Ue — Bolje, da ostaneš doma. — ugovarja o-če. — v teku večera mielljo začeti splošno stavko! Ne ve.ee. kaj pridet Dekleta pa nI mogel pregovoriti. Hitro ea je napravila in tudi Rojnik ee jima je pridru-šil. Ulice eo bile le temne, ko eo prišli v sredino mesta, a od nikoder nI hotela poevetitl loč. Tudi ceetne šaleznice ni bik) reč čuti, le majhni vojaški oddelki eo ee molče razvrščali na krttpo-tjlh. odlagali avojo opravo In ee pripravljali, da prečujejo noč na planem, četudi je mrzla sapa padala a gor. Groeeča tišina je legla jo mračnem mestu, vsak trenutek nevarneje js bilo po olteah. „ — Stavka je pričenja, še pred no so jO raz- glasili ! — pravi Slak, ko hite po glavni ulici. —' Ali jo je kaj pospešilo? Rojnik se smehlja. Čeprav so trenutki resni, je mladi mož židane volje. ---Nič strahu za etavko! — meni šaljiVo. — Saj druga drugo podi! Ni treba, da bi laJ še pospeševalo! 5P* V temno vežo zavijejo in iščejo po stopnicah navzgor v prvo nadstropje, kjer je ldžal starec. Drobna ženska jim pride nasproti, ko stojijo v tesno sobico ie sa silo razsvetljeno s petrolejko. Sredi sobice leži vznak na postelji starec z zaprtimi očmi. Težko diha, hropeč/ln zdaj pa zdaj zgane desno roko, kakor bi Kotel vreči odejo s postelje. Srce je št zdravo in se upira in bori, a ure so preštete. — Umira! — pravi poštama šibka ženska z bolestjo, sosede ee na atol in zakrije z rokami obraz. — Saj mu bo odleglo! — tolaži tiho Slak in stopi k vzglavju. de vedno upa, da bo etafec odprl oči, toda hropenje je vedno težavnejle, čutiti je, kako naglo tone njegova zavest v neznane globine. Stari upornik je avojo borbo do-bojeval, dolgotrajna vojna mu je bila s lakoto in trpljenjem razdejala moči, ki jih je imel v življenju kakor Krez. Slak strmi v široki, možati obraz, v visoko čelo, ki se tiho rosi. Ne more razumeti, da bi starec umrl; preživo vero ima v njegovo moč, Id jo je občudoval dolga leta, vse od takrat, ko ju je življenje spojilo. Hudo mu je, ko vidi, kako po starec muči; vzgflavje privzdigne in od-gme odejo, da ee pokažejo široke, vzbočene pral. Toda umirajočega nič več ne adrami, njegova neaavest ja vedno globlja. Slak sede ln atrmi. Ali kakor ugaša nesrečni atarec, tako se opira Slaku pogled v njegovo življenje, polno viharjev in muk, vjpvljenje, ki ja bilo brez zarij, pot skozi noč. Jasno vidi is teh žrtev, ki jim nI mej in mere, se dviga čist plamen, žarenje rodov, ki bodo prišli in ki ne bodo slutili svoje velike, skrite rešitve, ki bodo šivali nad temi viharji, v tišinah, polnih mladega solnca. Slak strmi in ss čudi. Zdi se mU, da je večji in da mu rastejo moči, da so se mu podeeo-torile. Zdi se mu, da vidi dalje, da vidi čez-drevje in čez gore in čea morja. Zdi ae mu, da je jak kakor stolp in da je ni sila, ki bi ga zlomila. — Kaj pa to pomeni? — ga zdrami nenadna Rojnikova beseda. Slak dvigne glavo, Črno okno v ozadju se naglo barva rdeča, drobna lučka* ob bolnikovem zglavju naglo bledi, strahoten sij polni mračno, tesno soba — Kaj je to? — vprašuje preplašena Stana. Slak pa ne odgovori, hkrati ae otreee svojih miali, vstane in stopi k oknu, ki jp vodno Akrlat-najše. Kakor ogromna rdeča roda šari zunaj nebo, do svasd sa mečejo krvavi zublji, da ae evetijo hiše pod ajtmf kakor v opoldanskem solne u. Kriki gtoso ae čujejo s ulice, vse m na plan in povprašuje, kaj značl ta pošaatni bieek A jedo- — V predmestju goril — ee čuje glaa, ki je kakor rešitev, daai gredo plameni više in više. Ogromni požar ae je nekje respalfl tn sveti kakor preteča baklja preko vsega mesta, zibajoč aa s ene strani v drago. — Kdo je kriv.? — ujame Slak vogajoče m vprašanje is množice ln nenadna mteel ga udari kakor električni* sunek, da ee vee zdrsne. Rleek pa je vsak trenutek vellčaetnejšl. kakor M M vftgati vaa štiri strani neba. Kje si sdaj. Oeojee? ea vpraša Slak in »tr ml y noč. Ali sije todi tebi U blesk? da ja Pire zamahnil a daljpvals: "Na le " ^ S bila treščila kar tjaven- ..." t ' "Ne slefcrfmp ee. • Tina ja hote preslišala Pirca in glasno poudarila: ".. .tudi ljubezen me sili v novi zakon." Pire je pretegnil noge pod mizo, dvignil obrvi, zavzdihnil in odvrnil: "Ce bi bil, kakršen sem navadno, — pa ne vem, imate li tu tako ozračje ali kaj! — ali ste vi — torej bodi kakor že: če bi bil, kakrten sem vedno, bi je vam zdajle na ves glaa zasmejal, "Gospod doktor!" je karajoče vzkliknila Tina, vendar jo je za-skelelo, ko ae je spomnila zrno-štrene avojih misli z doma. Pire pa je povzel: "Saj me nič ne briga, vem, pa bi se res zasmejal, takole bi ae: ha-ha-ha." In v resnici se je za-krdbotal, da ao se s sosednje mize začudeno ozrli vanj in jo Tino obilla temna rdečica. "Pa me ni prav nič aram, zdajle, veste —1 "Pa kaj vara je, gospod doktor*" "A vi, gospa, vi ne ljubite," almro sikajoče je Šepetal beeede, da Se je Tina kar odmikala, "vi ne'ljubite Gornika. In gs ne — pa pika. "In tole ste mi prišli povedat Is Trste? Ah — prihranili bi al bili rajši vee ta trud! Kako ete — no, prav milo rečem: čudni. Tina se je zaničljivo zasmejala in 'se zazrla akozi okno. "Dobro veste, kaj sem vata prišel povedat in sem vam bil že dopoldne povedal. Vse drugo je prišlo,.— kaj vraga vem, odkod je prišlo! Saj sem sicer ves drugačen." "Vem, slišala sem, videla in čudim se." "Torej! In mi je končno vseeno, ste zaljubljeni, niste zaljubljeni, je denar — ni denar, kaj me brigal Res pa je, da me zanimate." "Kakor sploh tudi druge ženske." ' "Sam mislil." > u "Zdaj pa?" t • "Vidim, da ne." "O, gospod doktor, kako sto padli iz vloge! Niaem mislila, da ete tako slab igralec! Ki ste vendar vedno le igralec." "Ne bom odgovarjal in ugovarjal." Molčala sta precej časa. Tino p^ je še vedno pekla ona beseda: denar pa je spet pričela: "Torej res ne verjamete v mojo ljubezen do Gprnika?" "Ker iiprašujete, tudi sami ne verjamete. Iz tega sledi: če ne verjamete sebi, tudi ni lju-bezni v vaa." Kakor nož so se zareaale te besade v Tino; spomnila se je materinih besed, spomnila raz-miŠUenoeti in dolgočasja pri pisanja Gorniku in spomnila se Je, kako se je tolažila, ko nI čutila hrepenenja po združitvi, ampak je bilo v njej le veeelje do razkošnega življenja. Zato ni odgovorila, le silno nesoglasje ee je aarinilo v njeno dušo in tako je čutila, kakor bi imela vso premočeno dbleko in obutev na sebi. kaj Sreča In tako dalje — eleparija! Pa če je la, kar Je — bodi! A vi ete se izmotali iz teh stvari - ste spet, kar ste ffl; ste vsi v nemiru, ki dravite, drevite dalje in tvpte fe dnevfli, — pa da spet iznova — nak, to je neumnost! In vae le, ker si nekaj domišljate, česar ni" # (Konce prihodnjič.) NA PRODAJ JE | J® iz opeke sezidana štiri-sob* la, pritljičje (baasementH zadaj na dvorišču je gara dve kari. Hiša je skorol Proda se za zmerno ceno. Ogl te se pri laatniku na: 3136J Springfield Ave., Chicago, | (Adv.l NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Sept. 30.-1925) pomeni, da vam Je naroEnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako Usta ne prejmete^ je mogoče vstavljen, ker ni bfl plačan. Ako je raš list plačan in ga m prejmete, je mogoče vitav ljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in naredite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajnild in drogi sa-stopnild, pri katerih lahko LEPA PRILIKA ZA SLOVI CA ALI HRVATA. Na prodaj je poaestvo v bi ni sloveneko-hrvatake naseS v Milwaukee, Wis., sestojt gostilne, brivnice, krojačnic dvoran za aeje itd. ene vel plesne dvorane z odrom ter polno opravo modernih kulisi razsvetljave, telovadnice in novanja. Proda se poceni bolezni v družini. Dohodki 000.00 na leto brez gostilni NATL SERVICE BIRE i 468 National Ave., Milwsul Wiscon8in. (Adv. plačate naročnino. ' mM^ * mm v jfjft $6M in za pol leta pa $2.50. Člani & N. P. J. plačajo sa pol leta $1.90 in za celo leto $8 JO. < Za mesto Chicago in Ci-cero za leto $6.50, pol leta $325, za Člane $5.30. Za Evropo stane za pol le* ta $4.00, sa vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 3667 & Lavmdale Av*, CHICAGO, ILL. ŽENITVENA PONUDBA. Slovenec srednje starosti, želim seznaniti s Slovenko v starosti 20 do 28 let v svrho ienit-ve. Na denar se jaz ne oziram, samo resno mislečo, ki je. privo-lji stopiti v zakon. Vsa pisma in slike naj se polije na naslov: D. R. B. Ženin, P. O. Engadine, Mich., Bos 86. (Ari*) SLOVENCI V CHICAGU najdejo snažne in čiste postelje ln dober dom sa en dan ali sa dlje časa pri Slovenki, oglasite se na: 1448 North Park Ave., blizo North Avenue in Lincoln Parka. (Adv.) iiiiisiiini hx§rf m)aki ? H Prevzel aem grocerijsko dajalno, kjer lahko kupite! meni vse potrebščine. Točna] poltena postrežba. Izdelujem tudi prave KRANJSKE KLOBASE, vam jih pošljem na dom. te oeebno ali pilite vaiefl za klobase in drugo groceriji blago. Se Vam toplo pripor val rojak: J. ARNE2, 1901 BiaseU St. Chicago, OGLASIJO NAJ SE vsi tisti Slovenci iz Livingstoi ni., ki so kupfli leta 1911 zel ljo v Floridi in pi&ejo naj če ie imajo in če so jo privolji pi dati, ker jaz se mislim tam selit vsled bolezni in bi rsd k pil vsaj 10 akrov. Joseph 2s jek, P. O. Dowell, 111. (Adv DA SKUHAŠ DOBRO VO, PBSl po nase . i PRODUKTE.. FRANK OGLAR, PERJI » oafcimtm nw» wmh 9* ■ ItSfcirr i t Mir« ImSw f ____ FH *M MM* Ml* as M «**U« prh. Bms«MUmm »wknJ.Mr.Mi runi M p^atef* raosro. run. u i mm M .Mtolf* ki mMm*I<« »«•»!«• H K kjar MIS m mIMMI. ' A. STETZ COMPANY AMCTlftKB, SLOV. HRV^-1 REGALIJE, PREKORAMNI-CB, TROBOJNICE, ZNAKI, KAPE, UNIFORME, ITD. SIGURNO U% CENEJ* KOD DBUGOD VICTOR NAVIN8EK m n— Cmmmmsfc PS. Zaupanje Tisete isdovoljnH* js potrebno pri isbirl pravih zdravil ss vsio bolsssa. i . druiln pri por 06* SEVER0VE DRUŽINSKA ZDRAVILA. Ta sdraTils se skrbne smUv!>«na In priporočana od IMi, katari to )>>> s oepehom rablU. Pravočama uporaba (ah sdravU je U rti bolasnl ia-u» ta vilo la prepreMlo nema bolacni. kakor twH stroiks ta boUfto« Tukaj eo nokatota tsh koristnih sdraril: AatisopUCna sseUrina la §r*d- ritmm »a strs sa Ispfaranjs ust In vrla. frie, hripavoati In vnotiari dlea-ai. Osna iS In SO eentor. Splotoa tonlka aa s^avljsnjo fciili IJimalnlli h nI—I ta Ionskih Cena |1 JS , ISii—% •SM la i SS W wjl« Oaaa TS ia SI* Kroclftoo Oaa »> i" P. SEVERA Gsiar