60100200 PR 855A AA osrednja khj»nica p p „ 1 2*> Udi koper ?SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovinj _ . . ,, Abb. postale 1 gruppo Cena 44 Ml I1F Leto XXXVIII. Št. 138 (11.266) TRST, sreda, 7. julija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, tnaia 1945, n j ege v predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiska! v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, d o 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRED JUTRIŠNJIM SPADOLINIJEVIM POROČANJEM V PARLAMENTU PRIZADEVANJA VEČINSKIH SIL ZA PREPREČITEV VLADNE KRIZE Iz Craxijevega poročila na seji vodstva stranke sklepajo politični opazovalci, da za sedaj vladne krize ne bo - Razprava v parlamentu bo v petek RIM — Jutri bo torej Spadolini orisal v parlamentu svoj predlog ** rešitev tako notranjih nasprotij v vrstah petstrankarske vlade kot za Premostitev gospodarske krize v Italiji. Glavna sporna točka ostaja še vedno vprašanje premične lestvice: vse stranke, vključno s KPI, so-tlašajo o dejstvu, da jo je treba spremeniti, razhajajo pa se glede časa in načina: socialisti, socialdemokrati in republikanci ostro kritizirajo enostranski preklic sporazuma o draginjski dokladi in zahtevajo Predvsem od javnih podjetnikov naj preklic umaknejo. Kiščanska demo-Ovacija pa s svoje strani meni, da je naloga vlade dati svoje predloge, B* da bi prej dali direktiv nikomur, uiti voditeljem lntersinda. V bistvu v obeh stališčih ni velike razlike. V Praksi pa se je v zadnjih tednih sa- ®»o krščanska demokracija odločila *a najbolj radikalna stališča Confin-dustrie in delodajalcev, medtem ko 1« socialiste pogojevala njihova prisotnost v sindikalnih organizacijah. Bettino Cra.vi 1' zadnjih dneh pa sta vsekakor ete-1,1 »kristjani in socialisti nekoliko o-*>>lili ton medsebojne polemike. Spadolini bi tako utegnil premoliti parlamentarno razpravo, ki se začela v ponedeljek zjutraj, da bi omogočili poslancem in senator-tem, da si mirno ogledajo polfinalno tekmo svetovnega nogometnega pr-Venstva med Italijo in Poljsko, brez velike škode. Tako vsaj menijo rimski politični opazovalci, ki ugotavljajo, da si vse sile vladne večine Prizadevajo, da bi našle tako rešitev, ki bi imela videz premirja in bi bila sprejemljiva tudi za javnost. Predsednik vlade se bo do petka sestal z vsemi najvidnejšimi političnimi voditelji. Sinoči je v svojem uvodnem poročilu na zasedanju vodstva socialistične stranke tajnik Craxi uporabljal tako splošne fraze, da bi jih lahko označili kot spravljive: kriza v kateri se nahaja Italija in njeno gospodarstvo je izredno huda, socialistična stranka se je z njo spopadla in se bo tudi vnaprej z največjo resnostjo, ne da bi popustila glede vprašanja brezposelnosti, poživitve gospodarstva in razvoja, vse to čeprav «obstajajo v vrstah petstrankarske večine še vedno mnogi dejavniki, ki povzročajo spore in razkole*. Očitno je, da se sociali stična stranka ne pripravlja na neizprosen spopad v parlamentu, temveč, da bo zagovarjala Spadolinija in njegove predloge. Danes se bo sestalo vodstvo krščanske demokracije. V zadnjih dneh so njem vodi telji občutno omilili polemične tone in neštetokrat ponovili: da ni nobenega pravega razloga, da bi prišlo do vladne krize. Nič ne daje slutiti, da bi v prihodnjih dneh prišlo do ponovnih polemičnih zaostritev. 0-staia seveda vprašanje kako oblikovati kompromisni predlog, ki ga bo dal Spadolini glede umika preklica premične lestvice. Zanimivo je. da prav republikanci zagovarjajo na področju gospodarske politike stališče, ki je zelo daleč od njihovega tehnokratskega in confindu-strijskega nagnjenja. Prav glede tega kaze, da se je Spadolini precej zameril Visentiniju. Z druge strani gre v vladnih vrstah za politični spopad, v katerem je krščanska demokracija pod novim vodstvom tajnika De Mite že zabeležila vrsto uspehov in dosegla nekatere rezultate, ki si jih je zastavila. Kar zadeva drugega propagandi sta te zadeve, sindikalne organizacije, se je včeraj sestal izvršni odbor CGIL, ki je izdelal svoje stališče: delavska organizacija ne zahteva samo, kot je bilo jasno, umik preklica premične lestvice, temveč tudi začetek pogajanj za obnovitev delovnih pogodb. Komaj potem naj bi šli na pogajanja o stroških za delovno silo ter o strukturi mezd, pred tem pa naj bi prišlo do posvetovanj na bazi. Ostaja vsekakor nepreklicna zahteva po obrambi najnižjih plač. Druga sindikalna zveza UIL se je izrazila za vzporedna pogajanja po obnovi delovnih pogodb in stroškov za delovno silo. Ta sklep odraža v bistvu stališča De Miche-lisa in celotnega laičnega bloka, vključno s Spadolinijem. R. G. ■iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitmilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiriiiiiiiiifHifiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiimiiiitiiiiiiiiti TUDI SINDIKATI ČAKAJO Nfl SPflDOLINUEVE PREDLOGE Pripravljeni na preustroj plač toda samo po obnovitvi pogodb Vodstva CGIL, CISL in UIL pripravljajo enotna stališča, Confindustria pa še vedno vztraja v svoji izzivalni trmi RIM — Poleg političnih sil tudi sindikati nestrpno pričakujejo ju trišnje gospodarsko poročilo predsednika vlade parlamentu, saj si obetajo, da bo Spadolini razodel, kako namerava vlacfo_pvjspevati k razvozlanju klopčiča okrog vprašanja dragmjske doklade, ki ni le predmet najostre.jšega spora med ministri, ampak je spravilo na mrtvi tir pogajanja o obnovitvi delovnih pogodb za milijone delovnih ljudi. Sindikalna vodstva se zavedali«, in ne od danes, da je po trebno pristopiti tudi k preustroju plač, ker je treba njihove sestavne dele prile »oditi do eni strani nos ledicam spremen'enih gospodarskih razmer (in prevelikega deleža dra ginjske doklade, ki io napihuje inflacija). do drugi pa bolje na era diti strokovnost, a ne sprejemajo Dogajanj pod izsiljevanjem gospo darjev. fcUltllllllllMIIIIIIUIIMIIHIttllHtlllllMIIHItlHIIIIHIHItllMIIIIiniimillllllllllllllllllllimilllllllllHnitHIIIIIIIII V ZVEZI Z ARETACIJO PETIH POLICISTOV^ Rognoni kritizira padovske sodnike Minister meni, da so bile aretacije prenagljene RIM — Notranji minister Rognoni te nied včerajšnjim odgovorom na atevilna vprašanja in interpelacije v zvezi z aretacijo petih policistov bpd obtožbo, da so v zaporu mudili nekatere ugrabitelje ameriške-8* generala Doziera, sprožil neobičajno ostro kritiko na račun padov-skih sodnikov, ki so se odločil' za l^ko oster, a sodeč po njihovih izjavah. nujen ukrep. Potem ko je odločno zanikal, da 1« v času najhujšega vzpona tero-rizma in prvih pojavov »skesanih* teroristov vlada ukazala zaostriti ravnanje z ujetimi brigadisti, da bi im čimprej iztrgali pričevanja, jc Rognoni poudaril, da posamične in te ne ugotovljene epizode nasilja h* smejo očrniti desetletnega boja varnostnih sil proti terorizmu. Minister pa se je spustil še dl,je. ko jc izrazil »močne dvome in grenkobo* *aradi aretacije petih agentov po Jabnega policijskega oddelka NO CS. Rognoni je preplačan, da ukrep m bil dovolj pretehtan. Demokri atijanski minister je tudi izrazil JPresenečenje*. da so sodniki izdali zaporno naloge, ko bi najbrž 'zadostovala sodna obvestila*. Rognonijcvo izvajanje ni zadovoljilo skoraj nikogar, levica pa ga te odkrito kritizirala, Poslanec Ca-telano (PDUP) je poudaril, da mi aistrove kritike padovskim sodnikom odkrito spodbujajo upor avto-te&nnega sindikata policistov, ki se teli znebiti nadzorstva sodstva. Radikalec Melliri pa je obtožil vla-rio, da je namerno »krila* nezakonito ravnanje policistov z ujetimi “rigadisti. Med svojim posegom je Rognoni Postregel tudi z nekaterimi zanimivimi podatki. Od leta 19G9 je bilo v Italiji storjenih 13 tisoč atentate*. ki so zahtevali 315 življenj in 1075 ranjenih. Od leta 11174 so te roristi umorili 11 sodnikov in 72 predstavikev varnostnih sil. V za poru naj bi bilo sedaj 1477 domnevnih levičarskih teroristov, desničarskih skranežev, ki sedijo za rešetkami, pa je 451. Po Dozierovi ugrabitvi pa je policija aretirala okrog 400 levičarskih in 58 desničarskih skrajnežev. «Necehovsko solidarnost* z aretiranimi agenti je včeraj izrazil tudi policijski sidikat SIULP, ki pa je svoje kritike sprožil ne proti sodstvu, temveč proti vodstvenemu razredu policije, ki skuša svoje pomanjkljivosti sprevreči na sodstvo. V zadnjih dneh so se zato sestali na ločene posvete vodite) |i m izve denci CiSL. UIL in (včeraj) CGIL da pripravijo predloge s tem v zvezi, ki jih bodo nato preverili v okviru enotno sindikalne zveze. Pu vsej verjetnosti bo prvi sestanek enotnega tajništva takoj no Spado tinijevem govoru. Glede preustroja sestave plač (in v tem okviru dra ginjske doklade) stališča treh sin dikatov še niso oopoinoma soglas na. povsem enotne so si pa glede postopka za izvajanje reforme: najprej je treba odobriti nove de lovne pogodbe za vse stroke, kjer je to vprašanje odprto, šele nato izdelati premišljene popravke v ustroju plač (no enotnem Bredlo gu, o katerem naj se izrečejo de lavske skupščine), toda z osnov nim pogojem, da se obrani kunna moč slojev s srednje nizkimi Dre jemki in upokojencev Po drugi strani pa sindikati ne sprejemaio poskusov, da bi se vsa razprava osredotočila na vprašanje draginjske doklade ali Stroškov za delovno silo ampak ga hočeta uokviriti v širšo perspektivo gospo darske politike (državni primanj kljaj. Jug, brezposelnost). Confindustria pa ostaja na svojih trmastih pozicijah: prej ie treba popraviti (seveda na slabše) draginj sko doklado in šele nato obnoviti deiovne pogodbe, čeprav ne mani ka uvidevnejših podjetnikov (kot De Benedetti in sam Gianm Agnel li. ki .je leta 1975 podpisal sporazum. ki pa .ie zdaj Confindustria preklicala), ki naglasa jo, da ni mogoče izvesti preustroja stroškov za delovno silo brez -rdružbenega soglasja*, torej brez sodelovanja s sindikati. Jugoslovansko iraški odnosi BEOGRAD - Podpredsednik ZIS Zvone Dragan in podpredsednik i-raške vlade ter član sveta revolucionarnega poveljstva iraške stranke BAAS Tarik Azis sta imela včeraj uradne pogovore o dvostran- skem gospodarskem sodelovanju. 0-cenila sta, da se gospodarsko sodelovanje med obema prijateljskima in neuvrščenima državama uspešno razvija, ob tem pa poudarila, da obstojijo še števhne možnosti poglobitev tega sodelovanja. Iraškega podpredsednika Azisa je včeraj sprejel tudi predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič Pogovarjala sta se o pripravah na bližnji vrh neuvrščenili držav v Bagdadu in pozornost nameni'a tudi najnovejši izraelski agresiji na Libanon. Tarik Azis je včeraj končal obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beo grada, (dd) MESEC DNI PO ZAČETKU ŠIROKE IZRAELSKE AGRESIJE Nfl LIBANON Veliko možnosti za dosego kompromisa o častnem umiku Palestincev iz Bejruta Izraelski radio poročal, da so dosegli sporazum o evakuaciji PLO z ameriškimi ladjami RIM — Sodstvo je izdalo zaporni nalog proti poveljniku 14. enote rimskih mestnih redarjev, ki je baje «zagrebel» poročilo o «6rnih gradnjah* blizu letališča v Fiumicinu. BEJRUT. TEL AVIV - Po enodnevnem bombardiranju in silovitih spopadih med palestinskimi gverilci in izraelskimi vojaki, so s posredovanjem ameriškega odposlanca Philipa Habiba predsinočnjim v Libanonu obnovili premirje. Obenem so se ponovno povečale tudi možnosti, da bo diplomatom le uspelo doseč-' kompromis za odhod palestinskih oboroženih sil in vodstva PLO iz obkoljenega zahodnega Bejruta. Izraelska radijska postaja je sicer že poročala, cla so sprte strani sprejele poseben ameriški predlo«' o častnem umiku pripadnikov PLO iz Libanona. Po istih virih naj bi oborožene Palestince odpeljale ameriške ladje, ameriški marinci (približno 1.600 mož) pa naj bi olrenem poskrbeli za varen potek te operacije in naj bi za ne kaj časa prevzeli bivše palestinske položaje v Bejrutu. Izraelski radio je tudi poročal, da so doslej pripravljeni sprejeti palestinske gverilce Alžirija, Sirija, Irak in Egipt. Obenem so se razširile tudi vesti, da ameriški predlog dopušča prisotnost palestinskega političnega predstavništva v Bejrutu in sprejem približno 400 Palestincev v redno libanonsko vojsko. V ZDA so doslej vse te vesti komentirali z veliko mero previdnosti. Predstavniki vlade so sicer priznali. da Washingu>n tesno sodeluje pri iskanju rešitev za libanonsko krizo, da sprte strani doslej še niso do segle nobenega sporazuma, da pa je Habib tokrat na res dobri poti. Glasnik PLO je vesti izraelske g„ radia označil za smešne in po dobne tistim, da je Egipt poslal svoje ladje v Libanon za evakuacijo Palestincev. Palestinsko, tiskovna agencija \VAFA pa je sinoči sporočila. da je izraelsko topništvo večkrat kršilo premirje. Glasnik iz raelske vojske je nato krivdo za kršitve premirja zvalil na palestin ske gverilce. Položaj v obkoljenem dela Bej ruta ostaja še naprej tragičen. Po t.ekatcrih veste) je tolavivska vla da po soglasni obsodbi varnostnega sveta OZN m pozivih Reagana in Saudske Arabije ukazala svojim vojakom. naj dovolijo dotok najnujnejše pomoči v obkoljeni predel mesta in naj delno obnovijo dobavo pitne vode. Po drugih virih pa je izraelska vojska še okrepila obroč okrog mesta. Sladkor dražji za 150 lir kg RrM — Medministrski odbor za cene. ki mu predseduje demokristjan Marcora. je sklenil sinoči podražiti sladkor za 150 lir pri kilogramu. ki bo odslej stal 1.180 lir. Hkrati so odobrili sprostitev cen plinskega in kurilnega olja, ki se bodo tedensko nrilagajale povprečju v državah EGS. PARIZ — Zunanji minister Co-lombo se je v Parizu sestal s palestinskim voditeljem Kadumijem, s katerim se je .pogovarjal o razmerah v Libanonu pred začetkom razprave v italijanskem parlamentu o teh vprašanjih. Težave z izvozom jugoslovanskega tekstila v Evropo BRUSELJ - Jugoslavija in EGS nista uspeli doseči dogovora o prvem krogu pogajanj o nadaljnjem izvozu jugoslovanskega tekstila na katerega odpade četrtina skupne predaje jugoslovanskih industrijskih izdelkov na tržišča deseterice. Jugoslovanska delegacija ni sprejela zahtev skupnosti, da bi izvoz vnaprej omejih v okviru tako imenovane klavzule o samomejitvi izvoza tekstila na tržišča EGS. Deseterica to klavzulo sicer množično uporablja v odnosih s tretjimi država . mi v prizadevanjih da bi zaščitila tekstilno industrijo skupnosti, ki je že dalj časa v veliki krizi. Jugoslovanski pogajalci so v Bruslju pojasnili. da za Jugoslavijo takšno omejevanje izvoza ni sprejemljivo predvsem zato, ker do sedaj ta ni presegel dogovorjenih količin. Poleg tega je tekstil jugoslovanski ključni izvozni izdelek na področju menjave industrijskih proizvodov, v kateri je primanjkljaj na škodo Ju goslavije največji. Čeprav v prvem krogu pogovorov niso dosegli spo razuma, pa to ne pomeni, da je bilo srečanje v celoti neuspešno. Vtis je, da so predstavniki skupnosti razumeli položaj Jugoslavije in potrebe, o čemer govori tudi doseženo soglasje, da bo prihodnjo izmenjavo tekstilnih izdelkov urejal poseben protokol, (dd) Uspešna akcija aiganskili upornikov ISLAMABAD -- Oborožene skupine afganskih upornikov so napadle oporišče redne vojske v Bala Hisarajku v bližini meje s Sovjetsko zvezo. V spopadih naj bi ubili štiri sovjetske oficirje, 36 af ganskih vojakov in 20 vladnih funkcionarjev. To so včeraj sporočili upornikom naklonjeni viri v Islamabadu. V sporočilu je tudi rečeno. da je spopad, ki je trajal ves dan, zahtevni smrt dveh gverilcev. Afganske oblasti vesti niso potrdile, hiti zanikale. BUENOS AIRES - Argentinska državna banka je sklenila tazvred notiti »peso* za 28 odstotkov, na prostem tržišču je pa vrednost ar gentinske valute padla še mnogo boli. KAKO V BRUSLJU OCENJUJEJO ZADNJE DOGODKE NA BLIŽNJEM VZHODU Izraelska agresija na Libanon pospešuje vračanje Egipta v vrste arabskih držav Mubarakova politika naletela na ugodne odmeve v arabskem svetu (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Izraelska agresija na libanonsko ozemlje bo pospešila vračanje Egipta v arabrske vrste, ugotavljajo v belgijski prestolnici. Obnavljanje stikov, Ivi jih je pretrgal leta H)78 podpisani cnmpdavid-ski sporazum, ki so ga članice a-rabske lige večide1 ocenile kot izdajo in sklepanje separatnega miru s Tel Avivcm, se je pričelo .ravzaprav neposredno po atentatu na Anvarja El Sadata, ko je njegov naslednik Hosni Mubarak sprožil idejo o «novih odnosih* z arabskimi državami. Vdor izraelskih tankov na libanonsko ozemlje je spravo v arabskem svetu le se pospešil, sledi iz časniških komentarjev o najnovejšem razvoju položaja na iližnjem vzhodu. V Kairu so že prvega dne obsodili izraelski napad na Libanon in kmalu zatem je Hosni Mubarak sprožil doslej najširšo diplomatsko •niiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiniimniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiimiiiiiitniiiuaifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiimiiiiiik Pertini na Gobettijevem grobu PARIZ — Med političnimi obveznostmi drugega dne svojega obiska v Parizu je predsednik Pertini uvrstil tudi krajši obisk na grob Pie-ra Gobetti.ia, enega izmed najuglednejših žrtev fašizma, ki je v 25. letu starosti umrl v begunstvu za posledicami poškodb, ki so mu jih zadah črnosrajčniki. Sledila je vrsta uradnih obveznosti, kot so počastitev spomenika neznanemu vojaku, pozdrav pariškega župana Chiraca in delovni zajtrk s predsednikom državne skupščine Popoldne se je Pertini v Elizej ski palači znova sestal z Mitter random. pogovorom pa sta prisostvovala tudi zunanja ministra Co lombo in Chevsson. Glasnik italijanskega državnega Doglavarja pa ie medtem zanikal da .ie francoskim novinarjem Pertini izjavil, da bi morali nekateri italijanski parlamentarci zaradi sveve nepoštenosti sedeti v zaooru Na sliki (telefoto AP): Pertini ob Gobettijevem grobu. i' " f ofenzivo po Sadatovi smrti, njen namen pa je bil, da manifestira zaskrbljenost Egipta za neodvisnost in suverenost hbanonske države, predvsem pa za usodo Palestincev. Ko so se konec junija v Bruslju sestali šefi vlad držav evropske skup uosti, je Mubarak poslal nujno sporočilo: v katerem je zahteval,. naj zanodna Evropa končno konkretizira svojo zainteresiranost za utrje van'e miru na Bližnjem vzhodu, kar pomeni na eni strani pritisk na Tel Aviv, da umakne tanke iz Libanona, na drugi pa objavo zahodnoevropskih idej o mirovnem procesu na bližnjevzhodnem kriznem žarišču. Zahodnoevropska skupnost je priložnost za pritisk na Beginovo vlado izpustila iz rok zaradi neskladij med članicami, do katere mere iti pri rožljanju s sankcijami, če Tel Aviv ne odpokliče enot. Navzlic temu je Hosni Mubarak le nekaj ur po zaključku bruseljskega «vrha», ki se je za arabske države končal s klavrnimi rezultati, poslal v Pariz Butrosa Galija, naj Fracoisu Mit-terrandu osebm pojasnil egiptovske ideje o posredovanju zahodne Evrope. Gali jev pogovor v Elizejski palači so v drugih državah EGS mrko pogledali, kajti Egipt je s tem manifestiral diplomatska spogledovanje s Parizom, ki že itak ubira samosvoja pota v akcijah in ocenah bližnjevzhodne situacije (Francois Mitterrand je novinarjem po bruseljskem »vrhu* zatrdil, da beneška »iniciativa* sicer ni ad aeta, a da je on sam bolj pristaš strategije «malih korakov*, ki naj pripeljejo do globalne rešitve, vtem ko je uradna politika EGS v sprožitvi »iniciative*, ki bi omogočila sklic mirovnih pogajanj, torej globalno reševanje bližnjevzhodnega spora). Ostre egiptovske demarše proti Izraelu in njegovi napadalnosti, ki jo je izpričala agresija na Libanon, so po tukajšnjem mnenju pri|X)mo-gle, da je Hosni Mubarak dobil iz Bagdada vabilo na vrhunski sestanek neuvrščenih držav, ki bo v začetku septembra v iraški prestolnici. Razrešena dilema o sodelovanju Egipta na najvišjem srečanju v arabske vrste, iz katerih so ga izključili leta 1978. A povabilo iz Bagdada ima po razmišljanju bruseljskih političnih opazovalcev še drugo dimenzijo. Sprava med Kairom in drugimi a-rabskimi prestolnicami je motil'Lati a tudi z zapletenim položajem ob Zalivu, kar kaže -dejstvo, da je ponujena roka prišla od države, ki je v vojni z Iranom, dolga leta najmočnejšo vojaško silo ob Zahvu. Ko je Hosni Mubarak sredi prejšnjega meseca prišel na pogrebno slovesnost za saudskim kraljem Ha-ledom, sta z novim riadskim voditeljem Falidom menda podrobneje govorila o egiptovski pomoči, da arabske države dosežejo »varnost ob Zahvu*. Temu problemu posveča današnja «La Lanterne* obširen komentar, v katerem ugotavlja naslednje: Egipt je bil in ostaja vojaško najmočnejša arabska država v neposredni bližini Zaliva Iranski radikalizem. ki ga simbolizira prihcd Huda letalska nesreča v SZ MOSKVA — «Iljušin 62* sovjetske državne letalske družbe je včeraj ponoči nekaj minut po vzletu z moskovskega letališča Šeremetjevo iz še nepojasnjenih vzrokov strmoglavil na tla. Čeprav o tem še ni uradnih vesti, kaže, da so vsi potniki, teh naj bi bilo okrog 90, izgubih življenje. V letalu, ki je bilo namenjeno v Dakar (Senegal), je potovalo tudi 22 štu dentov iz Sierre Leone. Posebna komisija je že na delu. da bi ugotovila vzroke nesreče. PREISKAVA O SKRIVNOSTNI SMRTI BANKIRJA CALVIJA Funkcionarji Scotland Yarda v Rimu Odvetnik WUfredo Vitaloue RIM, MILAN, PERUGIA - Angleški policijski funkcionarji bodo v prihodnjih dneh prispeli v Rim, kjer se bodo srečah s pomočnikom državnega pravdnika Sico, ki vodi preiskavo o smrti bankirja Calvija. Angleški preiskovalci bodo pojasnili italijanskemu sodniku vse izsledke, ki so jih ugotovili glede skrivnostne smrti italijanskega bankirja. Na vsak način v Londonu še niso zaključih preiskave. Calvijeva smrt ostaja še vedno zavita v meglo, medtem ko so o-čitne posledice uprave tega nepre-računljivega in nepredvidljivega bankirja. Škandali so že na dlani. Govori se, da je Calvi pustil za sabo nepokriti račun skoraj 1500 milijard hr. V teh dneh so komisarji, ki jih je imenovala Banca dTtalia skušah zaslišati odgovorne ljudi ve tikanske bančne ustanove 10R. ki jo vodi msgr. Marcinkus (AmeričaD po narodnosti). IOR je bila zapletena v operacije «Banco Ambrosia-no*. toda sedaj se skuša izogniti svojim obveznostim (prav zaradi posebnega statusa vatikanske banke). Drugi najbolj kričeč dogodek v tej kroniki pa je nastop rimskega odvetnika Wilfreda Vitaloneja, ki je sprožil sodnijski postopek proti rimskemu sodniku Sici zaradi vrste prekrškov, ki naj bi jih sodnik zagrešil z njegovo aretacijo. O prijavi bo razpravljalo sodišče v Perugii. Sodnik Sica je izjavil, da se ču ti neprizadetega in da popolnoma mirno pričakuje razplet zadeve. O-brobno je treba omeniti, da so nekateri komunistični poslanci zahtevah od pristojnega ministra pojasnila. kako je mogoče, da obtožen-čev brat (bivši sodnik v Rimu in sedaj demokristjanski senator Clau-dio Vitalone obiskal preiskovalne sodnike in da tega niso štorih pravni zastopniki obtoženca). Dokler londonski organi (policija, »coroner* itd.) ne bodo jasno povedali, kakšne smrti .je Calvi umrl, bo italijanska justica tavala v popolni megli. Lahko bo posred no določila nekatere osebe, da so bile zapletene pri skrivnostni smrti Calvija. toda ne bo mogla obtoževati nikogar, da je bil soudeležen pri umoru. V središču pozornosti //F ^ v ESPANA82 Nepričakovana zmaga italijanske reprezentance proti Braziliji je še vedno v središču pozornosti v Španiji in sploh po vsem svetu, kjer milijoni ljubiteljev nogometa sledijo dogodkom svetovnega prvenstva. Če je seveda navdušenje v Italiji izredno, pa je poraz močno prizadel brazilsko javnost, ki ji je nogomet evsakdanji kruh*. Po- ajatulaha Homeinija, je bil v arabskem svetu slabo sprejet, po porazih iraške vojske pa se je kritično gledanje na Teheran spremenilo v pravcato zaskrbljenost. In ker E-gipt ni nikoli nehal zatrjevati, da je pripravljen zagotoviti varnost na , .. .... območju Zaliva, je Fand začel pre- elamc neuvrščenega gibanja je po I mišljati o vračanju Egipta v arab-tukajšnjih ocenah najočitnejše zna ske vrste kar 'bi mu omogočil(> menje, da se Egipt dokončno vrača | «aktivnejšo vlogo cb Zalivu*. »Egipt bi utegnil postati «Za'ivski žandar*. kar se Iraku ni posrečilo in kar je bil šah do strmoglavljenja leta 1978, piše današnja »La Lanterne*. In kdo bo izgubil perje na libanonskem bojišču, če poznamo Beginovo privrženost skrajnim ukrepom?, se sprašuje časnik? Izrael, kajpak takoj zatem sledi odgovor. Egipt se je po vojni v Libanonu znašel v položaju, ko dobiva povabila z vseh mogočih strani, kajti ima moč in vpliv, dobre odnose z Ameriko, stike z Izraelom pa je do dobršne mere zaostril. «In končno*, zatrjuje časnik, «za notranjo stabilnost neke države je veliko bolje, če vlogo «žandarja* igra tisoč ali dva tisoč kilometrov daleč kot pa tip ob svojih mejah. V prvem primeru se utegne znajti Egipt, v drugem pa Izrael*. Kaj pa zahodna Evropa? Analiza »La Lanterne* se tukaj ustavlja, a na dlani je, da bo neizkoriščena priložnost med bruseljskim »vrhom* obremenila nadaljnja prizadevanja deseterice za mir na Bhžnjem vzhodu. BOŽO MAŠANOVIC slcusov sa nomora je bilo nebroj. Žalost se je kaj kmalu spremenila v srd in sedaj je predvsem na zatožni klopi vodstvo brazilske reprezentance s trenerjem Santano na čelu. Medtem pa se štiri preostale reprezentance (Italija. Francija, Poljska in Zahodna Nemčija) temeljito pripravljajo m jutrišnji polfinalni borbi. «Azzurri» bodo popoldne ob 17.15 igrali proti Poljski. Bearzotovo moštvo, ki bo igralo brez izključenega Gentileja, je v tem srečanju favorit, saj bodo Poljaki igrali brez svoje zvezde Bonieka (dva rumena kartona). Ogorčen boj pa se obeta tudi med ZRN in Francijo (jutri ob 21.00). (O vsem dogajanju na tmundia lu* poročamo na peti strani). ZA OBLIKOVANJE VEČIN NA OBČINI IN POKRAJINI Stranke proučujejo razne možnosti: sinoči seja socialistov, drevi pa KD Danes tudi seja predstavnikov laičnih in socialističnih sil, ki se bodo jutri ponovno srečali z delegacijo liste Pred prvima sejama pokrajinskega in občinskega sveta, ki se bosta sestala v ponedeljek, oziroma v sredo, se v teh dneh nadaljujejo številne pobude strank, da bi obe ma krajevnima ustanovama, ki sta bili obnovljeni pred mesecem dni. zagotovili novi upravi. Že v prejšnjem tednu so bila na sporedu številna srečanja in sestanki, tudi notranjega značaja, v teh dneh pa so le ta še intenzivnejša. Kljub te mu pa je težko, da bi že na prvih sejah novoizvoljenih svetov izvolili novi upravi, zato pa obstaja nekaj več možnosti, da bi do tega lahko prišlo, ko se bosta skupščini po novno sestali, to .je 19., oziroma 20. t.m. Problemov, ki jih je treba re šiti je še veliko, poleg tega pa niso lahko rešljivi, ker je medtem prišlo med nekaterimi strankami do zaostritve v odnosih. Do takega stanja .je na pr. prišlo med KD in laičnimi ter socialističnimi silami' KD namreč ne sprejema predloga LpT o oblikovanju uravnovešenih odborov (odbor LpT - laiki, ki naj bi ga KD podpirala od zunaj na občini ter oblikovanje odbora KD laiki z zunanjo podporo liste na pokrajini). O tem vprašanju, kakor tudi o splošnem političnem položaju na krajevni ravni je sinoči razpravljalo pokrajinsko vodstvo KD. ki se je sestalo skupno z obema svetovalskima skupinama. Drevi pa se bo sestal pokrajinski odbor stranke, ki bo obširno razpravljal o volilnih izidih, o perspektivah za obli kovanje novih večin in pa o vpra šanju vodenja stranke; določil bo tudi datum sklicanja rednega pokrajinskega kongresa, ki je bil zaradi volitev odložen na jesen. Predvsem pa se bo pokrajinski odbor KD moral izreči o raznih predlogih. ki so bili iznešeni v prvi fazi posvetovanj. Pri tem gre še zabeležiti, da je strankin pokrajinski tajnik Coslo-vich o teh vprašanjih govoril v Vidmu ob obisku vsedržavnega tajnika De Mite. V svojem poročilu je predvsem podčrtal, kako se laične in socialistične sile nameravajo koalizirati z Listo za Trst (KD bi tako bila potisnjena v ozadje) pri oblikovanju večin, kar je za KD nesprejemljivo. To bi navsezadnje lahko vplivalo tudi na deželno večino Sinoči se je sestal pokrajinski od bor PSI. na katerem .je bil govor o poteku prve faze posvetovanj; danes-bo na sporedu ponovno sre Čanje med predstavniki laičnih in socialističnih sil, katerih delegaci- ja se bo jutri sestala z Listo za Trst. Danes se bo tudi sestalo pokrajinsko vodstvo socialdemokrat ske stranke. V juniju večji promet čez mejo Osebni promet na mejnih prehodih z Jugoslavijo v tržaški pokrajini se je v juniju letos povečal za 27 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Prejšnji mesec je skupno prekoračilo mejo milijon 985 tisoč 678 oseb, medtem ko so jih zabeležili junija lani več kot 400 tisoč manj (1.560.212). Po podatkih, ki jih je posredovala obmejna policija, je prekora- čilo mejo s potnimi listi 1.391.065 oseb (23 odstotkov več kot junija lani), od katerih sta bila 329.902 Italijana (25 odstotkov več kot lani). Z maloobmejnimi prepustnicami je prekoračilo mejo 594.593 oseb ( + 38%), od teh je bilo 421.318 italijanskih državljanov (+29 odstotkov) in 173.275 Jugoslovanov (kar 66 odstotkov več kot v istem obdobju lani). Obmejna policija je izdala tudi podatke o obmejnem prometu v maju letos, ki pa se ne bistveno razlikujejo od tistih, ki so jih bili zabeležili maja lani. Italijansko-jugoslovansko mejo je skupaj prekoračilo 1.923.674 oseb (0,13 odst. več kot lani), od katerih se je 1.289.744 posluževalo potnih listov ( + 2 odst.), 633.930 pa maloobmejnih prepustnic (—3 odst.). V SKLADU Z UKREPOM UPRAVNEGA ODBORA USTANOVE KGS RAZPISALA JA VNI NATEČAJ ZA IZDELA V0 PANOJA 0 KRASU Natečaja se lahko udeležijo slikarji, stilisti in drugi umetniki Rok za predložitev osnutkov zapade 30. septembra Kraška gorska skupnost je pred kratkim razpisala javni natečaj za izdelavo opozorilnega panoja, ki bi ponazarjal naravne, kulture in sociološke vrednote Krasa. Pano bo moral grafično prikazovati nujnost in potrebo do spoštovanja in valoriziranja kraške krajine kot rezultat uravnovešenega delovanja človeških in naravnih faktorjev. Grafičnemu prikazu bo na panoju priloženo kratko geslo v italijanskem in slovenskem jeziku, ki bo dopolnjevalo grafično upodobitev. To geslo bodo lahko napisali ali svetovali tudi sami udeleženci razpisa, a to ne bo na noben način obvezalo upravo KGS. Natečaja se lahko udeležijo slikarji, stilisti in drugi umetniki, termin za predložitev osnutkov pa zapade 30. septembra letos. Osnutke bo treba nasloviti na urad Kraške gorske skupnosti (Sesljan 56/b) v zaprti kuverti, na kateri bo morala biti zapisana šifra avtorja. V to kuverto naj udeleženec natečaja položi še eno kuverto, v kateri bo ime, priimek in točen naslov tekmovalca. Osnutki morajo biti zrisani v merilu 1 proti 4, dimenzija načrtovanega panoja pa je približno 1 kv. meter, njegovo obliko lahko izbere tekmovalec sam. Izvedba panoja bo v serigrafski reprodukciji. Posebna komisija bo izbrala najboljša dela, za katera bodo avtorji prejeli; 500.000 lir za prvo, 300.000 lir za drugo in 200.000 lir za tretjo nagrado. Izidi natečaja bodo objavljeni v tisku, vse potrebne informacije v zvezi z omenjenim natečajem pa nudijo v uradih KGS (tel. 299-026) med 8. in 14. uro. DANES BODO STOPILI PRED KOMISIJE ŠE DIJAKI DRUGIH ŠOL Začetek ustnega dela zrelostnih izpitov Klasiki so se predstavili v dobri luči Ustni izpiti na klasičnem liceju •iiiiiuiiiiiiintiiiuiiinMiMiiiiiiimiiiiHHiiiiHiiiiiiiiiiiifttifiiiiiMifiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiminiiiiiraiiifiiviiiiiftniifitmiiiminiiiffitHMiiiiiiifitmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiin OB IZREDNO ŠTEVILNI UDELEŽBI OBČINSTVA V prijetnem vzdušju se je sinoči končni gleduliški festival v Miljah Na zaključnem gala večeru, s torijskem delu pa si je revija za katerim se .je sinoči iztekla peta izdaja mednarodnega festiva.a »Tea tro ragazzi in piazza*. so imeli glavno besedo učitelji in gledališki delavci, ki so se udeležili v Miljah petih gledaliških laboratorijev za spoznavanje najrazličnejših spretnosti pri uveljavljanju odrskega izraza. Pod pokroviteljstvom Italijanske gledališke ustanove (Eti! so strokovnjaki najboljših italijanskih skupin (Teatre stabile di To rino. Ruotalibera. Teatre delle bri ciole. Teatre del buratto in tržaški Teatre popolare La contrada) ki se že dolga leta ukvarjajo z gle dališčem za otroke posredovali ne dagogom veliko bogatih izkušenj. Od tehnik in veščin pri uporabi Danes zjutraj Iz Sežane Člani RMV odpotujejo na tabor v Bohinj Tabornice in taborniki Rodu modrega vala bodo danes zjutraj s sežanske železniške postaje odpotovali na že tradicionalni letni tabor v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru. Taborje nja se bo letos udeležilo nad sto članic in članov RMV iz tržaške in goriške pokrajine, ki se bodo vrnili domov v torek, 27. julija. Vsem udeleženkam in udeležencem tabora RMV voščimo, da bi ob Bohinjskem jezeru preživeli dvajset lepih in poučnih dni. raznih materialov za izdelavo ogromnih lepenkastih možicljev pa do praktičnih nasvetov za dramatiza cijo besedila s sodelovanjem otrok. Čeprav bodo organizatorji revije delali končni obračun le v prihod njih dneh. lahko pa že zdaj zapi šemo, da je pobuda iz vseh vidi kov uspela. Na svoje so prišli mla di in stari gledalci, ki so si lahko ogledali 26 predstav, od katerih so bile nekatere na evropski ravni, kogar zanima film in njegova vlo ga pri vzgoji je spoznal marsikaj novega v sekciji za 'ilm. ki ga je priredila Cappella Underground, gledališki operaterji pa so v deset dnevnem soočenju imeli priložnost za kritično presojo in za spoznava n je dela drugih skupin. V labora gotcvila jamstvo, da se ne bo vse končalo z gala večerom, ampak da se bodo izkušnje in vzgoini mo menti. ki jih gledališče nudi otrokom in učiteljem, nadaljevale skozi prihodn.je šolsko leto. Kra jevni melonar ji so pobudo tu di letos, kot .je pač njihova nava da. hudo očrnili, češ da ni vred na velikih finančnih investicij. Tu di demokristjani so v občinskem svetu negodovali, predvsem v zvezi s Fojevim nastopom. Res pa je, da so se Milje, na področju gle dališča, uveljavile na širši ravni in se umaknile periferni emargini-ranosti, ki sicer ogroža bližnji Trst. Nova določila o gradbenih dovoljenjih V Uradnem vestniku dežele Fur lani je - Julijske krajine štev. 64 z dne 20. junija je objavl.jen odlok predsednika deželnega odbora, ki določa nove normative, ki urejuje jo določanje pristojbin za urbaniza cijo in stroškov za gradnje, kakor predvideva tako imenovani zakon Bucalossi (štev. 10 iz leta 1977) za izdajanje gradbenih dovoljenj. V zvezi z odlokom je deželni odbornik za javna dela izjavil, da je bilo po mnenju deželne uprave potre bnc v celoti pregledati prvi odlok o pristojbinah, da bi izpolnili neka tere pomanjkljivosti pri tolmačenju odloka, da bi določili drugačne sisteme za izračunavan.je, t r da bi upoštevali določila dekreta Nicolaz zi, ki je bil že spremenjen v zakon. Novi odlok med drugim predvide va znižanje pristojbin do 30. sep tembra 1983, medtem ko bodo morale občine v roku 90 dni po vstopu v veljavo novega odloka (to je do 28. septembra) določiti višino novih pristojbin. Zaključek revije filmov 2. festivala festivalov V kinu Ariston in na Gradu sv. Justa se bo drevi zaključila revija filmov ob koncu 2. festivala festi valov. V Aristonu bodo ob 18. uri predvajali film «Calderon», ki ga je režiser Giorgio Pressburger posnel po istoimenskem delu umrlega italijanskega književnika Pier Paola Pasolinija. Uro pred začetkom fil- ma bo v kinu srečanje občinstva z režiserjem in nekaterimi igralci. Ob 21.15 bodo na Gradu vrteli Al-drichov »Califoinia Dolls* s televizijskim »poročnikom Colombom» Petrom Falkom v glavni vlogi. Ob 23. uri bo na vrsti Truffautov «L’ulti-mo metro* s Catherine Denevue in Gerardom Depardieuom. Od včeraj v Nabrežini «deset dni rekreacije» Na igrišču Sokola v Nabrežini se je včeraj zjutraj zbralo nad šestdeset otrok iz devinsko - nabrežin-ske občine, ki sodelujejo pri pobudi «deset dni rekreacije* v priredbi ŠD Sokol in SKD Igo Gruden. Malč ke je sprejelo deset animatork, ki so za dobro počutje otrok pripravile pester program družabnih in vzgojnih iger. O pobudi, pri izvedbi katere sodeluje tudi devinsko - na-brežinska občinska uprava, bomo še poročali. Danes se bo na slovenskih višjih srednjih šolah (na vseh, razen na klasičnem liceju) začel ustni del letošnjega zrelostnega izpita. Klasiki so opravili ustno preizkušnjo včeraj in jo tudi že dokončali. Na tej šoli so namreč delali maturo le trije kandidati, kar je v rnnogo-čem olajšalo delo ocenjevalni komisiji. Tako maloštevilna prisotnost kandidatov na letošnji klasični maturi je logična posledica 'zrcdno skromnega vpisa dijakov na to šolo izpred šestih, oziroma petih let (lani sta na primer na klasičnem liceju maturirala le dva dijaka). Zmanjšan vpis je tedaj postavljal zaskrbljujoča vprašanja o možnostili nadaljnjega razvoja šole, ki pa so se čez nekaj let. s spet »normalnejšim* zanimanjem dijakov za klasični licej, povsem razblinila. Pred dvema letoma se je semkaj vpisalo deset dijakov, lani 15, kar še vnaprej trdno zagotavlja popolno ohranitev šole. Majhno število dijakov v razredu skozi vseh petih let študija je vplivalo seveda na njihov nastop pred izpitno komisijo. «Dijaki so imeli v šoli praktično privatne lekcije,* je dejal predsednik ocenjevalne komisije ravnatelj Jože Se-ražin. »Profesorji so se lahko bolje ukvarjali z njimi, dijaki so morali stalno paziti med predavanji, jim pozorno slediti. V takih pogojih se moraš nečesa naučiti, tudi če nočeš! Profesorjem je v takem razredu delo olajšano, povsem drugačno od dela v razredu z 20 ali 30 dijaki. To se seveda pozna tudi na maturi v njihovi boljši pripravi.* »Letošnji kandidati so skozi vsa leta dobro delali, zabeležili so dober uspeh ob koncu letošnjega šolskega leta in dober bo tudi uspeh na maturi. O tem ni dvoma; sedaj je le še odvisno, kakšno končno oceno bodo prejeli. Pri tem gre u-poštevati več faktorjev: izpit je eden od teh faktorjev, ni pa edini,* je še povedal prof. Seražin. O dobri pripravi kandidatov na klasičnem liceju smo se prepričali med poslušanjem enega od ustnih izpitov. Dijakinja se je med izpraševanjem iz italijanskega slovstva dobro znašla pri Leopardi ju, tudi Ungaretti ji ni delal preglavic. Po obveznem vprašanju iz vedno prisotnega Danteja je bila že na vrsti zgodovina. Uvod v vprašanja iz zgodovine je predstavljalo leto 1848 v Slov+niji, o katerem je kandidat ka pisala že v nalogi iz slovenščine. Videlo se je, da ji zgodovina leži, saj se je sama že odločila. da bo na univerzi nadaljevala študij prav iz zgodovine. Zagovora obeh pismenih nalog sta bila le stvar časa: po uri in četrt odgovorov, po pikolovskem pregledu prevoda iz grščine njena zrelost ni bila več v dvomu. Sedaj bo morala le še počakati na objavo re zultatov. da bo izvedela, koliko so profesorji ocenili njen trud. Poletni praznik športnega društva Kontovel Izredno veliko število domačinov in simpatizerjev se je sinoči zbralo na športnem igrišču ob društveni gostilni na tradicionalnem poletnem prazniku športnega društva Kontovel. Domači športniki so na ta način v prijetnem vzdušju z ribami in z domačo kapljico proslavili konec letošnje sezone. Večer je popestril koncert godbenega društva Prosek, ki se je po svoji obnovitvi in po-m'aditvi še vsako leto v poletnih mesecih predstavilo domačim ljubiteljem glasbe tako na Proseku kot na Kontovelu. Godbeniki so pod taktirko Slavka Lukše zaigrali vrsto modernih skladb, poskočnih koračnic, klasičnih odlomkov in partizanskih ter borbenih pesmi, ki jih je občinstvo vsakič nagradilo s prisrčnim aplavzom. • Pokrajinski festival komunističnega tiska »1’Unita* in «Dela» bo od sobote 10. do nedelje 18. julija v prostorih razstavišča pri Monte-belu. Danes pa bo vodstvo KPI, ob 11. uri na strankinem sedežu v Ul. Capitolina, na tiskovni konferenci orisalo program in namene festivala, ki predstavlja že tradicionalno priložnost kulturnih srečanj in razvedrila v tem letnem obdobju. Dolinska šagra po lepi stari navadi Med kulturnim programom sta Zofa in Franc prinesla domače kolače in kornete Predsinočnjim se je v Dolini zaključila šagra, ki jo je organiziralo kulturno društvo Valentin Vodnik in ki je trajala že od petka. Pravzaprav je bil obisk na dolinski šagri nekoliko okrnjen, ker je bilo v tržaški okolici ravno tiste dni več podobnih praznikov. Vseeno pa je bilo tudi v Dolini razpoloženje veselo in živahno, čemur je botrovalo tudi lepo in sončno vreme, ki je z razliko od Majence vztrajalo vse dni dolinske šagre. V nedefjo pod večer so gostje lahko poslušali koncert godbe na pihala Breg, veliko simpatij pa je vzbudil nastop mladih gojencev godbene šole Breg. Kot ponavadi sta med kulturnim programom in ob bučnem ploskanju prikorakala na Gorico Zofa in Franc (na sliki), oble čena v nošo, v plenirju in pletenici pa sta nosila domače kolače in kor nete, ki sta jih Zofa in Elvira spekli po starem dolinskem receptu Ljudje so se v hipu zgrnili okrog njiju in kolači in korneti so kma lu pošli. Ko je padel mrak, so na Gorici zadoneli zvoki ansambla A-ries, in fantje so zaigrali tako, da se je živahno vrtelo mlado in . . . manj mlado. V ponedeljek, se je središče Doline razživelo šele po tekmi Italija -Brazilija, dotlej namreč na Gorici ni bilo živega krsta. Toliko lepše in prijetno pa je bilo potem ob toplem večeru, ko je iz kioskov prihajal vonj po ražnjičih in drugih okusnih jedeh. V zabavo pa je pozno v ncč igral ansambel Pomlad iz Ricmanj. (ris) Javni natečaj za delovna mesta v nabrežinski občini Devinsko - nabrežinska občinska uprava je razpisala javne natečaje za pet službenih mest. Gre za mesto pomožnega vzgojitelja v otroškem domu v Sesljanu (eden od pogojev je diploma višje srednje šole) ter za mesta ravnatelja, podrav-natelja, splošne bolničarke ali bolničarja ter socialnega delavca v domu za ostarele «Bratov Stuparich* v Sesljanu. Zahtevani študijski naslovi za posamezne službe so doktorski naslov iz medicine ali psihologije za ravnateljsko mesto, diploma višje srednje šole za podravnatelj-sko, diploma srednje šole in diploma splošne bolničarke za mesto bolničarke ter diploma triletne šole socialno varstvene usmeritve za mesto socialnega delavca. Natečaja, ki bo na podlagi listin in izpitov, se lahko udeležijo kandidati, ki so že dopolnili 18. leto starosti in ki še niso presegli 35. leta starosti, razen izjem, Jri jih predvideva zakon. Interesenti morajo predložiti prošnje na kolkovanem .papirju v uradu za stike z javnostjo najkasneje do 14. ure 6. avgusta letos. V SOBOTO V OBČINSKI TELOVADNICI Pevci iz pobratenega Logatca presenetili repensko publiko Repentabrski KD Kraški dom je v soboto priredil v Kraškem muzeju v Repnu zelo uspel celovečerni koncert Logaškega okteta. Pevci iz pobratenega Logatca, ki so že očarali naše ljubitelje zborovskega petja ob nedavnem pobratenju med občinama Repentabor in Logatec, so tokrat v celoti pokazali vse svoje vokalne vrline in potrdili svojo visoko umetniško raven. Koncert, ki ga je z veznim tekstom ljubko napovedovala Melanija Šter, je obsegal bogat izbor pesmi od renesanse do partizanskih, sloven skih, ljudskih, dalmatinskih pa tudi italijanskih pesmi. Velike zasluge ima vsekakor umetnostni vodja okteta Marcel Štefančič. Na začetku je goste pozdravila predsednica Kraškega doma Sonja Lazar, ki je naglasila, da je ta večer le en čir j verige sodelovanja med pobratenima občinama. Poleg številnih poslušalcev sta bila prisotna tudi repentabrski župan Pavel Colja in predsednik skupščine Včeraj je z odliko in pohvalo diplomirala za irišjo medicinsko sestro MAJDA GABROVEC Iz srca ji čestitajo vsi domači. " " *................ KCR MU NI UDU BOLNIŠKIM POTRDILA Bolnik pretepel zdravnika Marsikdo je morda že pomislil, da bi dal zdravniku, ki mu noče podpisati bolniškega potrdila, pošteno zaušnico, a se je zbal posledic. Ni pa bilo tako za 32-letnega uslužbenca iz Trsta, ki se je preteklega 24. junija javil na zavodu Inail, kamor so ga poklicali na zdravniški pregled. Iz službe je namreč izostajal že leto dni in odgovornim se je zdelo dejstvo sum-ijivo. Ko je bil pred zdravnikom je tarnal, da ima še vedno bolno nogo. zaupal pa mu je tudi, da je pred kratkim stažiral v nekem filmu. Morda je že pomislil, da .je prepri čal zdravnika, v bes pa ga je spra vilo, ko je zaslišal, da je povsem čil in zdrav. Spravil se je nad ro-govornika, ga vrgel s stola, obrcal, nato pa mu je še zagrozil s težkim Davidu se je pridružil bratec NIKO Srečni družini Štokelj iskreno čestita kolektiv ZTT NEKAJ MISLI OB VČERAJŠNJI MANIFESTACIJI SOLIDARNOSTI S PALESTINCI Kdo je rekel\ da se je svet ustavil v Barceloni? Izraelska vojska se pripravlja na odločilni napad na Bejrut in na kr vavi obračun s palestinskimi borci in s političnim vodstvom osrednje palestinske osvobodilne organizaci je PLO. Položaj v obkoljenem li bananskem glavnem mestu postaja iz ure v uro vedno bolj tragičen, ljudem primanjkuje hrane, pitne vode in elektrike, Palestincem, ki so se po izgonu iz domovine in iz Jordanije zatekli v to državo, grozi genocid. Svet pa skorajda odmak njeno gleda in doživlja to tragedi jo. kot da so pokoli že pridobili mesto v človekovi zavesti, v naši vsakdanjosti. Znani ameriški politolog ie pred kratkim zapisal, da je izraelska vlada pred napadom na Libanon med drugim tudi upoštevala, da bo dobršen del svetovnega iavneaa mnenja v določenem času tpozor no* sledil nogometnemu prvenstvu Vsaka vojska razpolaga tudi s psihološkim orožjem in ni torej ir ključem, da je ameriški politolog v svojem cinizmu zadel v živo. Vsakdo, ki je videl ali bolje rečeno slišal izbruhe navdušenja po v one deljkovi zmagoviti tekmi Italije pro ti Braziliji, bi verjetno temu Američanu dal tudi nrav. Kot da se je svet ustavil v Barceloni, ne glede na gospodarsko krizo, na Libanon in na še kaj drugega. Seveda v pričakovanju jutrišnje tekme s Poljsko! Taka in podobna vprašanje si je postavljal verjetno marsikdo, ki se je včeraj popoldne udeležil solidarnostnega shoda z bojem Palestin cev. ki so ga priredile mestne sek cije KPI v sodelovanju z Zvezo komunistične mladine Italije. Ude ležencev manifestacije žal ni bilo dosti, poudariti pa moramo, da je bilo med temi največ mladih, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. To je v svojem posegu lepo pove dal nosi. Mario Lizzero, slavni par tižanski roditelj Andrea. s kitaro in s flavto pa je to izpričal trža ški glasbenik Alfredo Lacosegliaz. kamnom, ki ga je zdravnik imel na pisalni mizi. Na srečo so kmalu prihiteli kolegi in zdravnika rešili iz stiske. Policijski agenti so zaslišali oba, mladenič je zatrdil, da je zdravnik sam padel, ker se je spotaknil, svojo ihto pa je obrazložil z dejstvom. da ga zdravnik sploh ni pre gledal. No. tako ali drugače, poli cisti so zaenkrat verjeli zdravni ku in mladeniča prijavili zaradi groženj, nasilja in poškodb. Ugodno poslovanje tržaške družbe Stock Kljub temu, da se je potrošnja brandyja lansko leto v Italiji zmanjšala za 8 - 9 odst., je družba Stock v istem času povečala prodajo svojih proizvodov za 26,4 odst ter ka-sirala 106.3 milijarde lir. Poslovno leto se je tako zaključilo s čistim prebitkom 616 milijonov lir ter so delničarji na včerajšnjem občnem zboru odobrili predlog o porazdelitvi dividende v višini 4.200 lir na vsako delnico (700 lir več kakor lani). Delničarji so na zboru potrdili za nadaljnjo mandatno dobo — to je za prihodnje triletje — tako u-pravni svet kakor tudi nadzorni odbor. Deželni prispevek za socialno skrbstvo Deželni odbor je na predlog pri stojnega odbornika Renzullija sprejel sklep o porazdelitvi finančne pomoči občinskim upravam Furla nije - Julijske krajine za kritje stroškov pri opravljanju raznih nalog na področju socialnega skrbstva. Po zakonu štev. 35 iz lanskega leta razpolaga deželna uprava v ta namen za letošnje leto z vsoto 9 milijard lir. Sedaj je odbor namenil občinskim upravam 75 odst. te vsote, to je skupno 6 milijard 700 milijonov lir. občine Logatec Rudi Lipovec. V nedeljo pa so dekleta recitatorske skupine Kraškega doma gostovala v Tržiču na slovesnosti na Bistriški planini, v počastitev dneva borca, na izrecno povabilo kulturne skupine Tržič in tamkajšnje Zveze borcev. • Ob tej priliki je občinski odbor ZZB za Gorenjsko podelil KD Kraški dom posebno priznanje za ohranjevanje in razvijanje idealov NOB. Tako se nadaljujejo tesni stiki tudi s tržiško občino. Nedavno je obiskala Repentabor skupina operaterjev zdravstvene službe iz Tržiča. Gorenjski gostje so si ogledali Kraško hišo, kjer jih je pozdravila Sonja Lazar, ki jim je z besedo prikazala življenje in zgodovino naših krajev. Nasledn-e-ga dne so si gostje še ogledali Rižarno, Grad sv. Justa, poklonili so se spominu bazoviških junakov in si ogledali kraško planoto, (bs) • Združenje radikalcev za alternativo (ARPA) je druge politične sile zaprosilo za vrsto sestankov, na katerih bi preverili možnosti za skupne pobude o vprašanjih miru, razorožitve in boja proti lakoti T svetu. V Devinu razstava obrtniških izdelkov Slikoviti devinski portič bo v petek, soboto in nedeljo gostoval zanimivo razstavo obrtniških izdelkov, ki se uvršča v serijo prireditev pod naslovom «Devinsko poletje '82*. V četrtek, 15. julija, v večernih urah pa bo vedno v istem kraju gledališka skupina Danteja Fabrisa uprizorila dramsko delo Nerea Zaniera. • V tržaški tovarni Grandi Motor! bodo v kratkem dogradili dve mogočni naftni centrali, ki bosta namenjeni hidroelektrarni »Itaipu Bi-nacional* ob reki Parana na meji med Brazilijo in Paraguajem. Omenjena hidrocentrah bo ena največjih na svetu. • Tržaška občina sporoča, da bo do nadaljnjega občinska izpostava v Skednju zaprta. • Radikalna stranka prireja do sobote, 10. julija na Trgu Unita informativne shode, ki imajo namen sensibilizirati tržaško javnost o perečem vprašanju boja proti lakoti v svetu. Razna obvestila Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala natečaj za mesto čistilke - pomočnice. Rok za predložitev prošenj zapade 30. 7. 1982 ob 12. uri. Zainteresirane si lahko o-glcdajo razpis natečaja na občinski oglasni deski in dobijo vse potrebne informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. Zveza vojnih invalidov NOV obvešča svoje člane, da bo do 31. avgusta pisarna odprta samo v jutranjih urah od 9. do 12. vsak dan razen ob sobotah Šolske vesti Državni poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan javlja, da bo vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v tajništvu zavoda še danes, 7. julija 1982. 2. 7. 1979 2. 7. 1982 Med včerajšnjo manifestacijo solidarnosti z. bojem palestinskega ljudstva V nemogoči bitki z armado Arie la Saroma Palestinci niso ostali prav osamljeni. To je zavest, ki spremlja vsakogar, za katerega se svet ni popolnoma ustavil v Bar celoni. 17-letni študent padel z vespo Na otorinološkem oddelku glavne bolnice so včeraj pozno popoldne sprejeli 17 letnega študenta Sergia Modugna, doma iz Ul. Ponzianino 1. Fant se je peljal na vespi po Ul. Campanelle, ko je na križišču z Ul. Costalunga. po vsej verjetnosti za radi previsoke hitrosti, izgubil nad zorstvo nad vozilom in nerodno padel. V nesreči je Modugno zadobil hud udarec v obraz, zaradi česar se bo moral zdraviti približno me sec dni. Minila so tri leta. odkar nas je zapustil naš dragi Francesco Giovannini Z neizmerno ljubeznijo se ga spominja žena Pierina Log, Sydney, 7. julija 1982 GORIŠKI DNEVNIK PRVIČ V TRSTU NAMIŠLJENI CIRKUS «CIRQUE IMAGMJXAIRE» J. B. THIERRE in VICTORIA CHAPLIN Jeklena vrv v zraku, let akrobata, mogočni čarodej, gos (1 ali 2), bela zajca, hodulje in raznobarvne pahljače za fantazijo in ljubkost namišljenega cirkusa. Danes in jutri zadnji dve ponovitvi. V Miljah — občinska telovadnica — ob 21.30. Vstopnina: 8.000 lir, ARCI 4.000 lir. Za informacije in rezervacije: agencija UT AT, Pasaža Prot-ti - Trst; Avtonomna letoviščarska ustanova, Korzo Puccini -Milje. ŠD POLET organizira jutri, 8. in v petek, 9. julija, ob 21. uri TRADICIONALNO KOTALKARSKO REVIJO Prodaja vstopnic uro pred pričetkom. Vljudno vabljeni! Gledališča Mali oglasi telefon (040) 7946 72 SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da bo v mesecu juliju in avgustu poslovala za stranke od ponedeljka do sobote. od 8.30 do 12.30. Izleti Sekcija KP1 «J. Verginella* iz Križa sporoča, da je še nekaj pro stih mest za letalski izlet v SZ. Informacije na tel. številki 220213. SPDT priredi enotedenski planinsko - turistični izlet v črno goro na Durmitor od 20. do 28. avgusta skupno z obalnim planinskim društvom Koper. Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠD1 Ul. sv. Frančiška 20/11 do vključno sobote, 10. julija. Število mest omejeno. Včeraj-danes Danes, SREDA, 7. julija MANICA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56. — Dolžina dneva 15.33- - Luna vzide ob 21.56 in zajone ob 6.11. Jutri, ČETRTEK, 8. julija LIZA Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,1 stopinje, najnižja 21 stopinj, ob 18. uri 26 stopinj, zračni tlak 1014,4 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo pooblačeno. •horje mirno, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Furlani, Mauro Dussi, Martina Krpan, Alessandra Parlato. UMRLI SO: 79-letni Ostilio Spru-gnoli, 73-letni Isidoro Clemente 86-latna Giovanna Cernigoi vd. Kaučič, 83-letni Giovanni Battista Vet-lorazzo, 681etna Concetta Di Gre-Sorio por. De Mitri, 80-letna Adele Stary 64-letni Eugenio Squasa. 86 tetna Francesca Pecchiar vd. Setti hii. 68-letni Costantino Brandolin, letni Antonio Giorgi, 35-letni Ezio Scudellati. VERDI Dve zaporedni predstavi, danes in jutri z začetkom ob 20.30, operete Lea Falla »Roža iz Stambula*. Dirigent Janos Acs, režiser Flavio Ben-nati. Orkester in zbor gledališča Verdi. vodi Ennio Silvestri. Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 62003 - 631948). Ariston 18.00 «Calderon» in ob 21.30 «Blow out». J. Travolta. Ritz Zaprto. Eden Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00 «Lola». Fenice 17.30 «Quel che conta č il conto in banca*. Nazionale 16.00 «Aifa blus>. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «L’urlo di Chen terro-rizza anche 1'Occidente*. Cristallo Zaprto za počitnice. Moderno 17.00—22.45 «Toro scatena-to». R. De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 — 22.00 «Sexy nature*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 «Pop lemon*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto Zaprto za počitnice. Mignon 16.30 »I predatori delTarca perduta*. Barvni film. Radio Zaprto. Lumiere 16.30 «Good bye Bruce Lee*. MEDICINSKA sestra nudi pomoč bolniku. Telefonirati v večernih urah na štev. 003866/51173. PRODAM avto fiat 127 (3 vrat) letnik 1973 po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah na številko 225-320. PRODAM dva listka za koncert ROLLING STONES, ki bo 11. t.m. ob 15. uri v Turinu. Telefonirati v večernih urah na št. 53-495, Willi. KLEPAR in inštalater izvršuje vse vrste popravil. Telefon 040/53-032. ODDAM nepokošeno travo na Opčinah. Telefon 040/211068. NARAVNE preparate za sončenje iz korenja, olivnega olja in limone dobite na Opčinah po najnižjih cenah — »Kozmetika 90». PRODAM simco SR 1000 letnik 1976 v odličnem stanju. Telefon 040/ 55711. KUPIM rabljen stroj za rezanje papirja. Telefonirati od 21. do 22. ure na št. 040/231946. JADRNICO optimist colombo ugodno prodam. Telefon 040/816502. UNIPOL zavarovalna družba - A gencija kmetijske zadruge: tvoja agencija za vsa zavarovanja. Telefon 040/274986 IDEALNA POSODA UNICDURPLUS CR-18 -NI-10 iz nerjavečega jekla. Cena za 4 osebe 23 kosov 598.000 lir z izrednim popustom na 528.000 lir + reklamno darilo. Za jugoslovanske odjemalce pa cena 460.000 lir s carinskim potrdilom. Idealna posoda kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z omenjeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak - Ul. Za-netti 22 - Sovodnje (Gorica) ■ telefon (0481) 882-112. PRIVATNIK proda stanovanje - Ul. Galleria: dve sobi, kuhinja, kopalnica. shramba, klet. razgled na morje. Telefon 040/755862 ob urah kosila in večerje. PRISPEVAJTE ZA 01 JAšKO MATICO POTOVALN URAD AURORA vabi za Veliki šmaren na naslednje izlete: od 13. do 15. avgusta z avtobusom v Celje, Maribor in Gradeč. Cena 109.000’lir. Od 14. do 15. avgusta z avtobusom na Plitvička jezera. Cena 85.000 lir. Za julij in avgust je na voljo še nekaj prostorov za tedenska bivanja v Bovcu, na Palmi, na Rodosu in v Tunisu. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, telefon 60261. ZLATARNA URARNA «Svizzera» Ulica dl A Sorace SEIKO DOXA TRST S. Spiridione 12 Tel. 60-252 PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiranja In brezplačne ocenitve. TRST. UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Ul- Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Zgonik. Boliunec. tod 8.30 do 13 00 In od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul Roma NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dnl|e) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Zgonik, Boljunec LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228 124 Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 2111101. Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nahrežina: tel 20ai21; Sesljan: tel. 209 197. Zavije: ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14 do *L ure in praznična od 8. do 20 hre. Rg 44i ZLATAM*A - UR A HIV A L AH REN Tl Center popravil Seiko Velika Izbira ur In zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel 723-240 RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY TRST — Pasaža Fenice 8 - Tel. 732-897 VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA Kmalu na knjižnem trgu nepogrešljivo zbirka sedmih znanstvenih knjig. Sedem zakladov učenosti za vse življenje. Format 22 x 29 cm Polusnje 2160 strani 10.500 ilustracij (7.200 v barvah) 200 zemljevidov Velika ilustrirana enciklopedija je investicija za vse življenje. To enkratno znanstveno delo lahko dobite po znatno znizani ceni v prednaročilu. BRSKANJE PO LETOŠNJEM TELEFONSKEM IMENIKU V treh slovenskih občinah ima letos telefon že skoro vsaka druga družina Še pred koncem leta bodo v Števerjanu zamenjali številke V zadnjih štirih letih skoro podvojeno število naročnikov Ali si sploh lahko predstavljamo svet brez telefona? Verjetno se niti Philip Reis, ko je leta 1861 prvič uspešno uporabil prenos govora preko elektroni-gnetnega telefona, ni zavedal revolucionarnega potenciala iznajdbe, ki ji je šel naproti. Od takrat so se medsebojni odnosi stopnjevali v smeri vedno večje odvisnosti od tega komunikacijskega sredstva. Verjetno ne bi imeli težkega dela, če bi hoteli e-konomsko upravičiti ta medij. Predstavljamo si le koliko časa bi potrebovali, da bi osebno ali preko pošte komunicirali nekaj, za kar potrebujemo preko telefona le par minut. Kljub temu pa le niso tako daleč časi, ko je predstavljal telefon pravi statusni simbol, luksuz, ki so si ga lahko privoščili le maloštevilni. Telefon pa je medtem postal nuja brez katerega bi si težko predstavljali današnji življenjski ritem. Ne pretiravamo, saj ima ta trditev v sebi kanček resnice. V treh slovenskih občinah, Doberdobu, So-vodnjah in Števerjanu ima namreč približno vsakih šest prebivalcev telefonski priključek, se pravi skoraj vsaka druga družina; tako v občini Sovodnje, ki ima približno 1700 prebivalcev lahko naštejemo skoraj tristo «magičnih škatlic*. Te dni delijo nove telefonske imenike za leti 1982-83. Tudi letos se je število telefonskih naročnikov ” vseh treh slovenskih občinah zvišalo, največ v Sovodnjah, ki ima izmed vseh sorazmerno največ telefonskih priključkov. Število naročnikov zelo hitro raste in to za približno 25 odstotkov letno, tako, da se je število telefonov v občinah Doberdob in števerjan v zadnjih štirih letih skoraj podvojilo. Kot je razvidno iz spodnjih podatkov so Sovodenjci prvi množično nameščali telefone v svoje domove. Glavna razloga pa sta v tem, da je telefonska družba SIP najprej ojačila naprave prav v Sovodnjah, poleg tega pa je v tem kraju veliko obrtnikov, katerim je telefon seveda neobhodno potreben. V občinah Doberdob in števerjan pa so zmogljivost telefonske mreže ojačili kasneje, tako, da je do pravega telefonskega «booma» prišlo šele v zadnjih letih. Naj omenimo še, da bodo tekom leta v Števerjanu menjali telefonske številke tistim naročnikom, ki še niso imeli priključka s šestimi številkami. Tako, da bodo vsi Šte-verjanci (seveda razen tistih, ki niso imeli že prej šest številk) dobili nove številke, prve tri pa bedo vsem'884. Število telefonskih naročnikov: čas trajanja del, ki naj bi se zaključila še pred jesenjo. Kakor smo že poročali, predvideva načrt razširitev prvih 900 metrov ceste, ureditev dveh ostrih o-vinkov ter nekaj manjših posegov. Proračunski strošek za omenjena dela znaša 151 milijonov lir, ki ga bo občina krila s posojilom pri zavodu Cassa depositi e prestiti. V petek seja občinskega sveta V petek, 9. julija, se bo sestal v Gorici občinski svet. Na seji bodo preučili nekatere načrte za gradnjo in popravila občinskih stavb. Sprejeli bodo načrt za gradnjo telovadnice v Ulici Mascagni; predvidena vsota dosega pol milijarde lir. Sprejet bo tudi sklep o najemu dodatnega posojila v znesku 126 milijonov lir za popravilo šolske stavbe v Pevmi. Že pred časom smo pisali, da je občina zaprosila to dodatno posojilo, da pa ni bila dotlej proš- nja sprejeta. Sprejeli bodo tudi sklepe o prispevkih nekaterim kulturnim prireditvam. Nad 300 milijonov lir namevava porabiti občina za nakup nekaterih sodobnih vozil za smetarsko službo. Govor bo tudi o dveh interpelacijah demokristjan-skih svetovalcev. Pomoč palestinskemu in libanonskemu ljudstvu Med številnimi pobudami za pomoč libanonskemu in palestinskemu ljudstvu, žrtvam izraelske agresije v južnem Libanonu, je tudi zbiranje denarnih prispevkov, ki ga je v našem mestu pričel Rdeči križ. Prispevke zbirajo na sedežu RK v Ul. Codelli 9, na poštnem tekočem računu št. 300004 in na tekočem računu pri Banca Nazionale del La-voro, ki je naslovljen na «Comita-to Centrale C.R.I. — Via Toscana 12 Roma*. Pri vplačilu na tekoči račun je treba označiti, da je denar namenjen pomoči Libanonu. NEPRIČAKOVAN ZAPLET V TRŽIŠKEM PODJETJU Upravni svet podjetja Detroit predlaga preventivni konkordat Zadeva bi utegnila neugodno vplivati na pogajanja za prevzem podjetja s strani družbe Gafim - Jutri delavci na manifestaciji v Trstu V tržiškem podjetju Detroit je bila včeraj dopoldne običajna torkova skupščina, na kateri so se domenili o poteku današnje manifestacije pred sedežem deželne vlade v Trstu. Udeležence skupščine pa so predstavniki sindikata kovinarjev in enotne sindikalne zveze Pizzo, Valenta in Colautti seznanili tudi z novim zapletom v zvezi s stečajnim postopkom. Upravni svet podjetja namerava namreč zaprositi sodišče za sklenitev preventivnega konkordata. V slučaju da upniki sprejmejo predlog, bi v celoti izplačali privilegirane upnike, ostali dolgovi pa bi bili izplačani v višini 40 odstotkov. Seveda obstaja tudi možnost, da upniki zavrnejo predlog in v tem primeru bi se stečajni postopek nadaljeval. Kaj namerava upravni svet s predlagano operacijo še ni povsem jasno, vendar bi utegnila prav ta nova okoliščina neugodno vplivati na potek nadaljnjih pogajanj v zvezi z vstopom podjetja Gafim. Na včerajšnji skupščini v podjetju so opozorili prav na to nevarnost ter postavili zahtevo, da se o vpraša- USTNI IZPITI SO SE PRIČELI VČERAJ Slovensko in italijansko slovstvo na maturi na trgovskem zavodu Danes bodo delali izpite dijaki na trgovskem zavodu in klasičnem liceju Julij je mesec počitnic, mesec, koiloneja za naslov prve naloge, se je se ljudje odpravljajo na morje in prvo vprašanje nanašalo prav na 79-80 80-81 81-82 82-83 Doberdob 129 160 211 230 Števerjan 97 121 141 150 Sovodnje 134 231 269 294 Končno bodo pričeli dela na cesti Gabrje - Vrh Cesta med Gabrjami in Vrhom bo za dalj časa zaprta zaradi del za razširitev prvega, okrog 900 metrov dolgega odseka med Gabrjami in Ušjami. Podjetje, ki je zmagalo dražbo, je začetek del sicer napovedalo že pred nekaj dnevi, vendar so medtem nastopile nepredvidene ovire tehničnega značaja. Tako bo do stroje pripeljali na delovišče šele danes oziroma jutri. Zaradi varnosti je županstvo v Sovodnjah izdalo ukaz o prepovedi prometa na omenjeni cesti za ves zato vlada v mestu splošno počitniško vzdušje. To pa ne velja za maturante, ki te dni z večjim ali manjšim uspehom predstavljajo izpitnim komisijam svoje znanje. Z ustnim delom mature so včeraj začeli tudi na trgovskem zavodu «Ivan Cankar*. Ker je včeraj opravljala izpite čez četrti in peti letnik najprej priva-tistka, sta zato začela dijak in dijakinja, ki sta bila včeraj na vrsti, s svojim trudom precej kasneje kot predvideno. Aleksandra je prva odgovarjala na vprašanja iz slovenščine in matematike. Pred maturo je pripra-v i 1 a "r eTčFaf o'Edvardu Kocbeku, zato je naravno beseda tekla najprej v tisto smer. Dijakinja je predstavila njegov življenjski opus s posebnim poudarkom na delu «Strah in pogum*, v katerem je avtor stopil stran od črno-bele tehnike in zaradi tega prešel v hud spor s tedanjo kritiko. Sicer je spekter vprašanj bil tako obsežen, govorila je še o Rebuli, Župančiču, Ketteju, Gradniku in Kosovelu, da je morala pokazati dobro znanje če se je hotela prebiti skozi vso vrsto vprašanj. Seveda ni vse teklo «kot po olju*, verjetno pa so bili nepopolni odgovori sad treme in mučnega čakanja, kar vsekakor ni pripomoglo k njeni sprostitvi. V slovenski nalogi je dijakinja razvila zanimivo tezo. kjer pravi, da moramo pri iskanju miru začeti že pri nas samih in le dobri medsebojni odnosi so lahko temelj na katerem gradimo boljšo bodočnost. Ker je bil tudi jezik dober, je zato brez večjih težav opravila ta preizkus. Zadnji na vrsti je bil Darko, ki se je v italijanščini odrezal z zadovoljivim znanjem. Ker je šolsko ministrstvo izbralo stavek Ignazia Si- tega avtorja in o njegovem najbolj popularnem delu »Fontamara*. Poleg o pesniških tokovih iz začetka 19. stoletja je dijak obširno govoril še o delih tržaških avtorjev Umberta Sabe in Itala Sveva ter komediografa in romanopisca Pirandella. Oba dijaka sta odgovarjala še iz matematike. Po preizkusu znanja sta nam dijaka še predstavila svoje načrte, seveda če bosta uspešno opravila maturo. Aleksandra ne ve, kaj bi, v bistvu pa lahko izbira le med dvema alternativama, ali naj se zaposli v očetovi trgovini kot računovodkinja ali pa naj nadaljuje ,&■-študijem ekonomije na tržaški univerzi; Darko nima pa dolgoročnih načrtov, najprej bo opravil z vojaščino. Podoben poskus tatvine, oziroma vloma so pri Zavadlavovih zabeležili pred nekaj meseci. Tudi takrat so tatovi sprožili alarmno napravo ter pobegnili, ne da bi utegnili kaj ukrasti. Tatovi sprožili alarmno napravo in pobegnili Na področju sovodenjske občine, kjer so lani in predlanskim zabeležili vrsto vlomov in tatvin, storilcev pa menda sploh niso odkrili, so te dni znova zabeležili poskus vloma. V soboto dopoldne so neznanci poskušali vlomiti v hišo Borisa in Tatjane Zavadlav, v bližini goriškega letališča, Hiša je precej odmaknjena od ceste in menda je prav zaradi tega še posebej vabljiva za tatove, ki so se doslej o-glasili že nekajkrat, zadnjič prav v soboto. Na srečo jim je podvig spodletel, kajti pri poskusu vloma so sprožili alarmno zvočno napravo ter v naglici pobegnili. Menda so bili v štirih in so se na kraj pripeljali v rjavem fiatu 124. Postajamo Reaganova prednja straža? Prednaročila sprejema do 30. septembra letos TR2ASKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20. •cPostajamo garnizijsko mesto, Re aganova prednja straža pred gnusnim Vzhodom, kateremu moramo pokazati mišice tudi na gospodarskem polju. Nesreča pa je v tem, da tukajšnje mišice, ki jih ne podpira nasilni dolar, so omedle kljub odnosom med devalviranima liro in dinarjem ter pastmi inflacije; na vsak način pa bo nagrajen tisti, ki raste bolj kot drug in se zna bolje politično kretati.» To smo brali v zadnji številki (3. julij 1982) tednika »L'Arena di Pola*, ki jo ureja bivši goriški župan Pasquale De Simone. Ni izključeno. da je ta članek, ki zveni polemično do nekaterih izjav in stališč vojaških ter drugih oblasti, napisal sam bivši župan, ki je teden za tednom v tem listu zelo polemičen do sedanjih demokristjan-skih vaditeljev v Gorici. Izjave šefa italijanskega generalštaba generala Capuzza na svečanosti na goriškem gradu, ki je bila 19. junija letos, ko mu je goriško mesto podelilo častno meščanstvo, ker se je rodil v Gorici takoj po prvi svetovni vojni, so pustile svo je sledove. Tudi v glasilu goriške škofije rlniziativa isontina» smo 26. junija 1982 brali komentar njegovega urednika R. B. (Renzo Bo-scarol), ki daje misliti. Pisec pravilno poudarja, da ima v sedanjem trenutku vojska nujno nalogo biti povezana z ljudstvom, da je treba na vojsko gledati kot na silo miru in civilne službe. Zaradi tega je nujno treba vojsko vključiti v splošno življenje, še posebej ko pride do naravnih nesreč. Gorica si je prizadevala «odpraviti mrhavost nostalgičnih idealov* in si je pridobila svoje mesto v iskanju miru. Ne smemo dovoliti, da se obnovijo neskladja med pacifizmom »n mili- tarizmom garantirati pa se moremo tudi pred rektoriko. Ker pa je prišlo »s tako uglednega mesta potrditev obrambe Gorice kot vrat Italije in s tem v zvezi njene žrtve v slučaju vdora čez vzhodno mejo, je mesto obvezano, da si še bolj prizadeva za mir in da ga zahteva vsemi svojimi silami*. Jasna je povezava komentatorja z govorom generala Capuzza, ki je na goriškem gradu dejal, da je sovražnik vedno na Vzhodu in da se mu je treba zoperstaviti že na goriških vratih. Če se ne motimo, je s tem v zvezi pred časom nekaj zelo jasnega, čeprav v polemičnem tonu, napisal dnevnik dl Manifesta», ki je obširno govoril o vojaških obrambnih načrtih v naši deželi in v Venetu. Rožljanje z orožjem, ki sledi najnovejšim Reaganovim navodilom, torej, na meji, ki smo ji pravili in ji kljub vsemu pravimo »najbolj odprta v Evropi*? Skrbi nas še ena stvar. Na goriškem gradu je bila te dni še ena vojaška manifestacija. Počastili so edinico 12. konjeniškega oddelka rSaluzzo*, ki je na nedavnih tekmah ^Boeselager pokal 82» v ZRN, med edinkami Atlantskega pakta, dosegla drugo mesto. To je prizna nje za edinko italijanske vojske in udeležencem gre seveda sva čast, da so dosegli tako visoko mesto v hudi konkurenci. Skrbi pa nas to, da je tržaški italijanski dnevnik v svoji kroniki dogodkov na goriškem gradu (5. julija 1982) obrazložil tudi pomen tega pokala. Očitno so dokumentacijo novinarju nudile vojaške oblasti. Ko se je 28. avgusta 1915 rodil v Kasslu Georg von Boeselager, se je njegov oče. oficir regimenta ivestfalskih kurasirjev, boril z R u si pri Brest-Litovsku *v vojni kam- panji, ki bi bila dala tistemu delu Poljske, ki je bil takrat v sklopu ruskega cesarstva, kratko iluzijo svobode*. Usoda je hotela, da so se križale poti očeta in sina. 29 let kasneje je približno 200 kilometrov od Brest-litovska padel v boju Georg von Boeselager, najmlajši polkovnik nemške konjenice, *ki se je zoperstavil na čelu svojega regimenta napredovanju ruskih čet proti Evropi*. Vojska ZRN je hotela počastiti tega polkovnika z mednarodnim vojaškim tekmovanjem. Vsakdo se igračka s tem kar ima Tako Kaiser kot Hitler sta se igračkala s tanki in pehoto, slednji še z esesovci, Rižarno in lagerji. Kar nas zaprepašča pa je to, da skušajo Nemci danes dokazati, da so Poljakom prinesli med prvo vojno svobodo, pozabljajoč na dejstvo, da so stoletja, od Templarjev sem mrcvarili poljski narod in docela ponemčili Pomeranio - Pomorjan-sko, deželo okrog Berlina, ki je bila nekoč Poljska. Da o grozotah dru ge svetovne vojne sploh ne govorimo. In še to, da je nacistični polkovnik obranil Evropo pred ru skim napredovanjem*. Take interpretacije so dobre za površne poznavalce zgodovine, za tiste, ki ostajajo pri zgodovini fašistično - nacističnega kova. ki so nam jo nudili v nemških in italijanskih šolah za časa Hitlerja in Mussolinija. Čudimo se, da novinarjem take podatke posredujejo tu v Gorici. Zdi pa se, da ostajamo pri nacionalističnih in herrenvolkovskih stališčih preteklosti: Slovani so vedno nevarni, pa naj bodo ta carska ali sovjetska Rusija. Slovani na severu, v sredi in na jugu Evrope. In vendar so Slovani, smo Slovani v Evropi. V petek odhod otrok v kolonijo v Savudrijo Na počitniško letovanje v Savudrijo, ki ga priredi komisija za do-raščajočo mladino pri SKGZ, gre v petek, 9. julija, petintrideset otrok iz raznih krajev Goriške. V Savudriji bodo ostali dva tedna, z njimi bodo vzgojitelji Adrijana Dornik, Boris Peric in Danja Bregant. Odhod ‘bo v petek ob 12. uri s parkirnega prostora na Travniku Gorici. V okviru poletnega praznika Tekmovanje koscev v Gabrjah Poletno prireditev so ob koncu prejšnjega tedna pripravili Vrhov ci, od petka do nedelje pa bodo za prijetno razvedrilo poskrbeli s podobno prireditvijo člani KD Skala v Gabrjah. V petek -večer prirejajo tekmovanje v briškoli ter ples z ansamblom štandreški kvintet, medtem ko bo v soboto in nedeljo igral ansambel Lojzeta Furlana. Gabrci pripravljajo tudi letos tekmovanje v košnji (ročni seveda). Najboljši kosci (in kosice) se bo-d pomerili v nedeljo, 11. julija ob 18. uri na travniku v bližini nekdanje gostilne pri Tinkotu. Tudi tokrat pričakujejo nekaj tekmovalcev iz pobratene škofjeloške občine. Vročina in še kaj Najbrž je za debelimi zidovi v Ulici Barzellini precej hladno, vsekakor pa prijetneje kakor zunaj. Tako je najbrž pogruntal 18-letni Davide Perzan, ki so ga v ponedeljek. nekaj po 21. uri aretirali zaradi žalitve javnega funkcionarja in ker je navedel napačne osebne podatke. nju razpravlja javno na deželni ravni, z neposrednim sodelovanjem deželnega odborništva za industrijo. Na današnji manifestaciji v Trstu bodo poleg delavcev Detroita sodelovali še delavci, ki so v dopolnilni blagajni v podgorski tekstilni tovarni ter delavci krminske-ga podjetja Tee Friuli. Namen manifestacije, ki se bo pričela ob 9. uri na Trgu Unita je, kakor smo že poročali, prisiliti deželno vlado, da sprejme in uresniči minimalni načrt posegov za ozdravitev gospodarstva na Goriškem. Načrt je maja letos deželni vladi posredovala deželna federacija CGIL - CISL • UIL, vendar je dokument po vsej verjetnosti obtičal na mizi deželnega odbornika De Carli ja, kljub naravnost dramatičnemu položaju r omenjenih treh podjetjih. ZA VEČJO VARNOST Od 12. do 16. julija brezplačni tehnični pregledi avtomobilov Goriški avtomobilski klub bo tudi letos, tako kakor že prejšnja leta, izvedel koristno pobudo s ciljem zagotavljanja večje varnosti v prometu. Od 12. do 16. julija bodo namreč na prostoru pred sedežem kluba, na Tržaški cesti, opravljali brezplačne tehnične preglede avtomobilov. Pregledovali bodo predvsem delovanje zavornega mehanizma, gume, električno napeljavo, delovanje motorja z merjenjem količine proizvedenega ogljikovega monoksida, stanje in delovanje a-kumulatorja. Usluge bodo opravljali brezplačno, tako za člane, kakor za nečlane avtomobilskega kluba. Na pregled naj bi lastniki pripeljali predvsem starejše avtomobile, registrirane med letom 1964 in 1970, katerih številka registrske tablice se končuje s 7, 8 ali 9. Znano je, da morajo lastniki takih avtomobilov do konca septembra letos poskrbeti za obvezno tehnično revizijo. V TRŽIŠKI LADJEDELNICI Od ponedeljka v dopolnilni blagajni že 750 delavcev V dopolnilni blagajni je od ponedeljka še sto delavcev tržiške ladjedelnice. Skupno število začasno nezaposlenih delavcev je tako naraslo na 750. Nov poseg po dopolnilni blagajni napovedujejo neposredno po dopustu, ko naj bi se število delavcev v takem položaju povzpelo na 1000. V NEDELJO, 11. T.M. Na Brjah vsakoletno srečanje pevskih zborov in ansamblov Na Brjah na Vipavskem bo v nedeljo. 11. t.m. vsakoletno srečanje pevskih zborov iz matične domovine in zamejstva, v priredbi prosvetnega društva Anton Možina in Krajevne skupnosti. Na letošnji prireditvi, 7. po vrsti bo sodelovalo osem zborov in ansamblov. Nastopili bodo pevski zbor iz Bazovice, zbor iz Doberdoba, Šempasa, Renč, Branika in Dolnjega Logatca, tamburaški zbor a šentprimoža v Rožu, vokalni kvintet iz Slovenj Plajberka ter pihalni orkester z Vogerskega. Prireditev se bo pričela ob 15. uri (po jugoslovanskem času). Kino Gorivu CORSO Zaprto. VERDI 18 00—22 00 »Virus*. Prepovedan mladini pod 18. letom. VTTORIA 17m-22.00 »Corpi ba: vedel precej čudno in s svojim zadržanjem oviral promet na Verdijevem korzu v Gorici. Zadrževal se je namreč sredi označenih prehodov za pešce ter s tem resno oviral promet. Na povabilo, naj s takim početjem preneha in se umakne je menda odgovoril precej neprijazno, kar ga je spravilo v zapor. Promet v pristanišču Portorosega V prvih šestih mesecih letos so v pristanišču Portorosega pretovorili okrog 650 tisoč ton blaga, kar je za okrog 50 tisoč ton manj kakor v enakem obdobju lani. Ob tem velja poudariti, da so lani v tržiški luki zabeležili rekorden promet. Junija letos so pretovorili vsega okrog 90 tisoč ton blaga. Pretežni del omenjene količine odpade kajmak na izkrcani tovor (87.500 ton) minimalne količine blaga pa so vkrcali. Po količini je tokrat na prvem mestu les (42.500 ton), premog (21.000 ton) tekoče gorivo za ter- mocentralo (7 tisoč ton), žitarice, kaolin, celuloza itd. Vkrcali so o-krog 860 ton lesa ter manjše količine drugega tovora. 35-letniki iz Zagraja, Zdravščine in Martinščine bodo šli na skupni izlet v nedeljo, 18. julija, v Valdob-biadene, Conegliano in Susegano. Vpisuje Aleksandra Vescovi na županstvu v Zagraju. gnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Iršič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Excali-bur*. PRINCIPE Danes zaprto. ,\nvu Gorivo m okolica SOČA 19.00 - 21.00 «Sedeče račke*. Ameriška komedija. SVOBODA 18.00-20.00 «Plava laguna*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Pogumni zmaj*. Hongkonški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla salute*. Ul. Cosulich 117, tel. 72-480. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan to ponoči ie v Go rici dežurna lekarna d’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84 124. POGREBI Danes v Gorici ob 8. uri Giorgio Ceh iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. mrnim— V spomin na Franca Novaka darujejo Franc Urdih. Latka. Mara in Jelka Batistič z družinami 40.000 Ur športnemu društvu Sovodnje. VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Peugeot 505 GRD familial: za zelo številne družine Vozilo ima kar 7 prostorov in ustrezen prostor za prtljago - Pičla poraba pri zadovoljivih zmogljivostih isai Nekaj novega pri stari katrci času. je iz IVA, Da bi poživili prodajo znane katrce so si pri RenauRn omislili zgornjo izvedbo namenjeno prostemu Gre za renault rodeo 5, ki ga poganja 1100-kubični motor, ki ga že vgrajujejo v R4 GTL: karoserija poliestrske smole, streha je platnena, vrata pa z lahkoto snamemo. Avto bo veljal, vključno z. davkom 9.735.000 lir Porsche 944 v znamenju tradicije Ko smo prevzeli novi Peugetov kombi 505 GRD familial. smo bili nekoliko presenečeni spričo dolžine in širine 4,9 m dolgega in 1.73 m širokega vozila. Vse se nam je zdelo, da sedimo za volanom manjšega tovornjaka, vendar se je ta vtis razblinil kako hitro smo prižgali 2500-kubinčni dizel in zapeljali v milanski promet. Avto ima sicer za evropske pojme dokaj nenavadne mere, vendar močan in prožen motor, petstopenjski menjalnik in servo-volan zagotavljajo šoferju in potniku izredno udobnost. Druga Ugotovitev, ki nas je prijetno presenetila, je poraba: nikoli, niti v hitri avtocestni vožnji pri 150 km na uro, ni bil peugeot 505 GRD pretirano žejen, saj je pri tisti hitrosti in pri srednji obremenitvi porabil približno 10 litrov plinskega olja za 100 km, kar mu zagotavlja dokajšnjo varčnost. Nekoliko več, vendar gre za liter ali dva, porabi v mestnem prometu, treba pa je pomisliti, da tehta sam avto obilnih 14 stotov. Pri Peugeotu menijo, da bo šel 505 GRD familial dobro v denar zaradi svoje varčnosti in zaradi dejstva. da lahko prevaža kar 7 oseb, kar je idealno za številčnejšo družino, ki se noče odpovedati udobju in se odločiti za minibus. ali pa za podjetja, ki morajo prevažati uslužbence. Tudi prtljažnik je kar se da prostoren, saj znaša prostornina 0,62, 1,2 ali pa celo 1,94 kub. m. odvisno pač od tega če je več ali manj potnikov. Skratka, skoraj pet metrov dolg kombi lahko vozimo kot čisto na- • vadno limuzino, pri tem pa se moramo zahvaliti tudi odličnemu ser-vovolanu, ki lajša delo vozniku pri nizkih hitrostih, pri višjih pa ga ne moti, saj je takrat njegova pomoč skoraj neopazna. Pa še nekaj tehničnih podatkov o peugeotu 505 GRD. familial: poganja štirivaljni vrstni diesel motor, ki ima prostornino 2498 kub. cm, tako da se za las izogne plačilu | davka IVA od 35 odst.; kompresij- i sko razmerje je 23:1, motor je na | gnjen 20 stopinj v desno. Zmore 76 1 KM pri: 4500 obratih v minuti in I največ ji navor 15.3 kpm; obeze so ,J spredaj neodvisne, zadaj pa ima | togo, 4»emo z vijačnimi vzmetmi, u Panhardovim drogom in teleskop-slumi blažniki; spredaj so kolutne 7.ave**e;~-sadaj bobni. Letošnje sodelovanje med jugoslovansko industrijo IDA iz Kikinde in nemškim Oplom bi se moralo močno okrepiti in bi izmenjava morala doseči vrednost 123 milijonov mark, se pravi 48 milijonov več kot lani. Naj omenimo še, da bo IDA podražila Oplove modele za 13 odst. Isti povišek je napovedal prištinski UPIM, ki izdeluje Peugeotove avte. V Pod pokrovom najnovejšega porscheja se skriva kar 163 KM, ki mu omogočajo hitrost 220 km na uro Na sliki Peugeot 505 GRD fami-lial ima prostora za sedem oseb. ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20, tel.: 796348 in Miramarski drevored 9. tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez mene, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO 2000 L 80, AUTO 77. Al-fetta 1800 77-76, Giulietta 1600 78. Alfasud 3 vrata 1300 82. Al-fasud 4 vrata 1300 81-79 77, Alfasud TI 75, Alfasud Sprint Ve-loce 1500 79, 2000 AMERICA klimatizirana. z vbrizgom 82, FIAT 127 Top 80, 131 Racing 2000 81, AUTOBIANCHI A 112 E 1976. RENAULT 5 Alpine 81, 5 TL 76. TALBOT Solara 1600 81, CITROEN Mehari 81, GS 1200 Club 78, MERCEDES 200 80, MOTOCIKEL KAVVASAKl 400 80, HONDA Caston 650 82. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI TMAJO 3-MESEČNO GARANCIJO. AUTOSP1UNT VELIKA IZBIRA: o: prevlek te piko v ■■■■ slamnatih podlog nosilcev senčnikov FILTRA - VEDO in nadomestnih delov vseh vrst avtomobilov. Različne možnosti tovorjenja, ki jih nudi 505 familial TRG GARIBALDI 9 Telet (040) • 763420 TRSI BDEJB GRGIČ PADRICE — TRST — TEL. 226161 ^ KAROSERIJA + MEHANIČNA DELAVNICA + CESTNA POMOČ Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS CICLI FLEUR TRST — Ul. Settefontane 19 — tel.: 790456 Prodaia in popravila: ^ Biciklov <► Motornih koles + Cyclette — in potrebščine za telovadbo ♦ Otroških vozičkov in električnih triciklov ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 želja po glasbi sopranistka Enrica Guarini pri klavirju Rolando Nicolosi 13.30 Dnevnik — Danes v parlamentu 13.55 Šolska vzgoja Jesen generala 17.00 Hladno, hladno 17.05 Tom Story, risani film 17.50 Eischied, 2. del 18.40 Drago poletje 19.10 Tarzan. TV film 19.45 Almanah — Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Kojak, 1. del 21.35 Quark Speciale 22.25 Športna sreda Ob koncu Dnevnik — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. mi 13.15 Cuoco per hobby 16.15 Programi pristopanja 17.00 Popoldan 17.40 Program za otroke Galaxy exsoress 999, risani film Pippi calzelunghe, TV film 18.30 Dnevnik 2 — Šport 18.50 La Duchessa di Duke Street, TV nadaljevanka 19.45 Dnevnik 2 20.40 Tribuna poiitica 21.45 Na otoku s teboj, film 23.30 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.45 Otroška vzgoja Tretji kanal 17.30 Mesina: Ženska košarka 19.00 Dnevnik 3 19.20 Pesaro ’82 19.50 Sto italijanskih mest Benevento 20.10 šolska vzgoja Govorite angleško? 20.40 Passaporto per Pimlico, film 22.05 Dnevnik 3 22.30 Posebna oddaja: Kim and Cadilac 23.00 Šolska vzgoja 23.30 XXV. festival dveh svetov v Spoletu JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 Poročila 19.00 Gusarji kapitana Gancha, otroška nad. 19.30 Obzornik 19.45 Prijatelji glasbe 20.15 Risanka 20.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 20.25 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik 21.00 Nalila, film Koper 13.30 Odprta meja V okviru oddaje «Odprta meja« bodo med drugim na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Politični položaj TRST — Manifestacija Palestincev TRŽIČ (GO) — Termoelektrarna ŠPETER — Knjiga o Benečiji MILJE — Zaključek prireditve «Teatro in piazza» TRST — Podelitev nagrade «Zlati Ariston« TRST — Razstava Longhi 18.00 TV dnevnik — danes 18.05 Risanke 18.30 TV šola 19.00 Rezervirano za najmlajše 19.30 Narodna glasba 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik — stičišče 20.30 Za krinko spoštljivosti, film 22.10 Glasbeni nokturno 22.45 Nogomet Zagreb 18.50 Napoved sporeda 19.00 Poročila 19.15 Padla z neba 20.00 TV dnevnik 20.30 Zeleni kabaret 21.00 Zabavni kolaž 22.30 Velike zarote, film TRST A 7.00; 8.00, 10.00, 13.00, 14 00, 17, 19.00 Poročila; 7 20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10 00 Radijski mozaik: Na obisku pri. . . (8.30) - Potpuri napevov in melodij -Dramatizirani roman: Edvard Kocbek: «Strah in pogum*; 10.10 S koncertnega in operetnega re-jertrrja: baletna glasba; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik; - Literarni listi. (12.00) - Epigram -odraz časa in razmer; 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno; 17.10 . 19.00 Razširjeni obzornik: - Romantične melodije, (18.00) - Slovenski u-metniki na Montmartu Verena Koršič (18 20) - Priljubljeni mo-.ivi. KOPER (Slovenski program) v 7.00, ! 7.30, 8.25, 14.00. 15.00 Poročila; Glasba za dobro jutro; 7 15 Obvestila in ekonomska pro .aganda; 7.37 Objave; 7.45 Cestne •azmsre: 8.15 Radijski, televizijki in filmski spored; 8.30 Val 152, 14X0 Na valu Radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reporta ia, zanimivosti; 15 10 Predstavi-;ev oddaj, glasbene želje poslušal-:ev po te:efonu - glasba; 15.30 Klasična kitara; 15.55 Ekonomska propagand;:; 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 aktualna tema; 17.30 Objave, glasba; 17 35 Glasbeni kiosk; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italiianski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9 30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30. 15.30. 17.30 Poročila; 7.00-9.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Mozaik; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo in zanimanjem; 14.33 Lestvica; 15.00 Vabilo h glasbi; 15.36 Rock glasba; 16.00 Na čistem zraku; 16 10 Brez besed; 10.45 Srečanje z našimi pevci; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.30 Muratti mušic; 19.10 Zbori v večeru. RADIO 1 8.00, 10.00, 12 00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 11.34 Duca e bandito, radijski o-der; 12.03 Via Asiago Tenda; 13 25 Master; 15.02 Glasbeni do kumentariji; 16.00 Poletje; 18.00 Pesmi in glasba; 18.30 Globtrot-ter; 19.10 Prisluhni večeri se. . .; 19.15 Nočna glasba; 19.30 Radio 1 - jazz; 20.00 Radio 1; 21.30 Espresso 201; 22.27 Audiobox; 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 7 30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 16.30. 17.30, 19.30 Poročila; 6C0 - 8.30 Glasbena matineja; 8.45 Radia 2 vam predstavi; 9.00 Vojna in mir. radijska drama; 9.32 Govor o današnji stari Italiji; 12.48 Kviz; 13 41 Sound Track; 15.00 La Con trora; 16.32 Gospe in gospodje, veselo poletje; 19.50 Splash; 22.40 Pianeta USA. LJUBLJANA 7.00. 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.35 Vremenska napoved za pomoršča ke! 7 45 Prometne informacije; 7.5 Dobro jutro, otroci; 8.00 Dru ga jutranja kronika: 8.25 Iz na šib sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Počitni ški pozdravi; 9.35 Izbor v sredo: 10 05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine: 11.05 Rezervirano za.. .; 11.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 12.05 Ali pozna te. . .; (prenos iz Maribora); 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvi rib ljudske glasbene kulture; 14.20 Obvestila in zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. pro gram; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16 50 Radio danes radio jutri: 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Pojeta Kunov me šani zbor iz Prage in ženski zbor; 19.15 Naš gost; 19.30 Odskočna deska; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20 35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana, . pevko Ivanko Kra ševec in Gorenjci; 21.00 Koncert za besedo - Lepa Kata; 21.25 Dve sonatini; 22.05 IVolfgang Amadeus Mozart; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00 05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo - Anthony Braxton. Maks Zadnik: ANTON SERAJNIK - MIRKO 5 PARTIZANSKI OBVEŠČEVALEC V NEMŠKIH ŠTABIH 12- V AJDOVŠČINI JE SERAJNIK REŠIL IZ DOMOBRANSKEGA ZAPORA SILVO BLAŽKO IZ LOKOVCA Na potovanju iz Gorice proti Vipavi se Nemci po svojih varnostnih predpisih niso smeli voziti v skupinah, sestavljenih iz manj kot treh vozil. Serajniku je okoli 9. ure končno uspelo, dočakati 3 vozila na cesti proti Šempasu in Ajdovščini. Potem so se odpeljali in brez motenj prispeli v Ajdovščino. Serajnik je bil lačen, zato se je napotil v gostilno in govoril le nemško. Pri sosednji mizi so sedeli trije moški in ženska ter se pogovarjali o tem, da imajo domobranci zaprto neko mladinko, ki ]e doma iz Lokovca. Njen brat pa je kurir na komandi mesta Ajdovščina. Serajnik se je takoj odločil, da poskuša tudi to mladinko rešiti iz domobranske mučilnice. Najprej je pokosil, nato pa se napotil na ajdovsko esesovsko policijsko komando, kateri so bili podrejeni tudi domobranci. Poveljnika SS, po činu oficirja je zaprosil, naj dovoli, da tisto dekle prevzame on in jo odpelje s seboj v Trst, da bi tam z njeno pomočjo razrešili in pojasnili neka zadrege, nastale v preiskavah zoper ujete partizane. Esesovski Strumfuhrer (poročnik) je takoj privolil z besedami: •Zelo dobro, zelo dobro, le vzemite to banditsko baburo s seboj in jo obdržite v Trstu. Čim manj bo te sodrge tu, tem manj bomo imeli dela. Če pa bi se kdo od domobrancev kaj repenčil, ga brcnite v rit!» Potem je reševanje steklo brez ovir. Serajnik se je napotil k domobranskemu poveljniku postojanke in zahteval, naj mu dekle izroči. Pri tem pa z užitkom zastrašujoče poudaril-. •Esesovski poveljnik mi je rekel, da mi jo morate brezpogojno izročiti. Če pa bi se upirali, naj vas brcnem.. .1» Brez besed mu je sam domobranski poveljnik ponižno odprl celico in mu izročil jetnico Silvo Blažko, ki jo je Serajnik odvedel s seboj proti avtobusnem postajališču in ji pokazal, kod naj se umakne iz Ajdovščine. Stekla je, da jo je bilo veselje gledati in se rešila. (24) Ko je Serajnik to opravil, se je napotil po opravkih še v Vipavo. Moral bi iti po nalogu obv. službe IX. korpusa še v Razdrto, pa se je spomnil na tolmača Koserja iz Maribora, ki je v Kobaridu nespretno iskal zvezo s partizani in pri tem izgubil življenje. Zato se je raje vrnil proti Gorici, od tam pa v Trst. Ko je svoja doživetja na tem potovanju pripovedoval Dušanu, je ta vidno ganjen in emocionalno razgiban pripomnil: •Stari, Stari, to je ples na rezilu noža!* (25) KAKO JE SERAJNIK ISKAL PARTIZANSKEGA KOMANDANTA KARLA MASLA Serajnikova zgodba o iskanju Karla Masla kaže, da se italijanski fašistični hierarhi in njihovi policijski šefi nikakor niso mogli pomiriti z neuspehom v lovu na enega izmed prvih primorskih partizanov, komandanta Istrskega odreda in drugih enot, narodnega heroja, tudi potem ko so 20. 8. 1942 brezuspešno razpisali nagrado 50.000 lir na njegovo glavo (to je tedaj pomenilo vrednost 50 krav) in izgubili lastno samostojnost, so poskušali kot nacistični hlapci še vedno ustreči svoji maščevalni sli. Kako so tržaški fašisti to poskušali izpeljati, nam dokazuje prav Serajniko-vo zanimivo pripovedovanje: •Nekoč sredi poletja 1944, ugotavlja Serajnik,* me je prišel nepričakovano iskat neki nemški vojak z Ortskom-mande na Opčinah, naj se takoj javim na štab 137. polka. Štab je bil v večji vili blizu elektrarne. Pred zgradbo je stal italijanski vojaški avtomobil. Javil sem se majorju, načelniku štaba v veliki sobi. Ta mi je predstavil lepo oblečenega italijanskega kapetana. Mene pa je major predstavil kot «specialista» za lov na partizanske oficirje, ki govori perfektno slovenščino. Prevajalec je bil neki štajerski zdravnik iz Hartberga. Italijan je bil južnajško živahen. Oči so se mu iskrile, ko je začel pripovedovati, da se nahaja Karlo Maslo na teritoriju, ki ga pokriva naš 137. polk in sicer nekje med Ilirsko Bistrico in Vipavo. Pripomnil je še, da kjerkoli je kakšen partizanski zločin, ima Maslo prste vmes. Ko pa ga iščemo, ga ni nikjer. Med govorom je pazil na retoriko svojega razlaganja, elegantno krili z rokami v južnjaškem stilu in pri tem poudaril, da ima sorodnika, ki je papežev komornik. Potem pa še podprl svojo razlago s finimi kretnjami in udarci z dlanjo po mizi, Načelnik štaba mu je godil s tem, da je poudaril, da sem jaz za lov na take partizanske ase specialist in da je zadeva pri meni v najboljših rokah. Italijan je njegovim ugotovitvam pritrdil: «Bene, bene!» Jaz pa sem vzel iz žepa beželnico in si kakšno stvar zapisal. Ko pa je Italijan nehal razlagati, sem pripomnil, da bom štel za svojo srčno zadevo in najpoirtembno dolžnost ujeti Karla Masla in da bom o tem že danes obvestil vse kolege, specialiste na tem območju. Italijan je zadovoljno rekel «Benissimo!» in se poslovil. Jaz pa sem si štel v dolžnost, da o tem čimprej obvestim obveščevalno službo IX. korpusa. (26) PROPAGANDNA DEJAVNOST IN LOV NA NEMŠKE VOHUNE Tone Serajnik se kot sodelavec NOB ni nikoli zadovoljil le z obveščevalno dejavnostjo v prid NOVJ, temveč se je aktivno udejstvoval zlasti še na področju izsledovanja sovražnikovih vrinjencev v vrstah NOV in v propagandnem delovanju v prid NOB ter v širjenju za okupatorjevo moralo, orientacijo in bojno pripravljenost spodkopavajočih vesti — dezinformacij. Tonetu Serajniku je bilo kot članu Abvvehra znano, da imajo Nemci na Reki šolo za vohune, ki jih potem z raznimi «legendami» in po raznih poteh, izkoriščajoč najrazličnejše ljudi in dogodke pošiljajo v partizanske enote. 23. Pismo A. Serajnika 22. 2. 1973., 24. Pismo A. Serajnika, isti vir in Javite nam, TV-15 25. 1. in 8. 2. 1973 25. Pismo A. Serajnika, 22. 2. 1973, isti vir. 26. Pismo A. Serajnika. 22. 2. 1973, isti vir. 12- svetovno nogometno prvenstvo v Španiji PO PONEDELJKOVI NEPRIČAKOVANI ZMAGI PROTI GLAVNEMU FAVORITU TEGA MUNDIALA Izredno navdušenje po vsej Italiji Politični predstavniki in sam predsednik Pertini «najhujši navijači» - «Mehikanci» čestitali Dino Zoff (na sliki AP) je bil ob Paolu Rossiju eden najzaslužnejših «azzurrov» za veliki podvig proti Braziliji Val zadovoljstva, ki ga je sprožila presenetljiva zmaga «azzurrov» nad Brazilijo se ni še polegel. Po tekmi so navijači slavili zmago z improviziranimi manifestacijami zadovoljstva, včeraj pa je bila zmaga Italijanov predmet debate povsod. Tudi težki ekonomski položaj se je umaknil in prepustil nogometu vlogo katalizatorja ljudskih množic. Nič čudnega torej, da so tudi nekateri, ki sicer redko govorijo o nogometu, izrazili svoje mnenje o podvigu »azzurrov*. Tako je tajnik PSI Bettino Craxi izjavil, da ga je ta tekma spominjala na polfinale svetovnega prvenstva v Mehiki, ko je Italija premagala ZRN s 4:3. Craxi je tudi izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da italijanski igralci niso dosegli zmage le s taktiziranjem v obrambi, ampak tudi s požrtvovalno in uspešno igro v napadu. Minister za turizem in prireditve Si-gnorello je izjavil, da je taka tekma neponovljiva. Ministrski predsednik Spadolini je sicer sledil tekmi le malo časa, kar pa mu je zadostovalo, da je lahko poskočil od veselja pri tretjem zadetku »Pablita* (kar je glede na stasitost italijan ODMEVI V ŠPANIJI PO VELIKEM PODVIGE ITALIJANSKE REPREZENTANCE SANTANA: POKOPAL NAS JE ROSSI« Brazilski navijači jokali - Izjave Franchija, Peleja, Kuhale in drugih Italijanski zvezni trener Enzo Bearzot: «Prava evolucija naše igre» MADRID — To je bilo maščevanje «azzurrov» Brazilcem za poraz v Ar-pntini 1980 in Mehiki 1970, poudarja ‘Banski tisk v komentarjih o doslej največji senzaciji na 12. svetovnem Prvenstvu. *Da bi Italija lahko premagala Ar-pntino — tako kot pred štirimi le-? ~ to je še kdo verjel, toda da bi |ahko premagala Brazilijo, prvega ‘avorita, ki je v Španiji doslej pokaral daleč najboljšo igro, to se je zde-kot izključeno. Toda zgodilo se je Batanko to», piše komentator v madridskem AS-u. •«•••<« Italijani so tako izločili še zadnji in •^eda največji up južnoameriške ce-BBe. Kar jim ni uspelo v finalu SP TV PRIliOS) Dober sprejem VAM ŽELI L HI-FI, RAČK A mjv colorJ IfeSERVIsJ ALDO COLJA KONTOVEL 134 TEL. 225471 C Danes , SREDA, 7. Julija <•45 registrirani posnetek C Jutri ČETRTEK, 8. julija '•‘5 Poljska — Italija RAI 2, LJ, KP 2l-«0 ZRN - Francija RAI 1, LJ, KP ^ Meksiku in v igri za tretje mesto v Sentini, to jim je nepričakovano ,f*lo sedaj. Po vrstnem redu naj-0j|JSe četverice na svetu bodo sedaj CB;°vale štiri evropske reprezentan-55 ‘ ZRN, Francija, Italija in Poljska. *B\o ekipi ZRN so pred prvenstvom fj’B's°vaii možnosti za nastop v pol-. Mu, drugi trije favoriti Brazilija, Iz SP v Španiji poroča za na« časnikar Delo Franci Božič no je tudi malo sreče, ki jo pa tokrat mi nismo imeli. Pokopal nas je Rossi, ki je zasenčil našega Žica. Italijani so zapustili dober vtis. toda sreča je bila njihov zaveznik.* Po tem nastopu je Santana doživel dolg aplavz kakih sto novinarjev, ki so se samo čudili njegovi hladnokrvnosti in korektnosti. Bearzot je bil za njim seveda še zadovoljnej.ši: »Prava evolucija naše igre. Nisem bil razočaran niti v predtekmovanju. čeprav so me z vseh strani napadali. Res je, da nismo bi li učinkoviti, toda igrali smo svojo igro, ki je šele sedaj doživela svoj vrhunec. Pred tekmo s Poljsko moramo osvežiti moštvo. Velika škoda bo odsotnost Gentileja. če sem vesel, ker ne bo igral Boniek? Boniek ni Poljska in obratno. Poljake je treba spoštovati tudi brez njega. Nisem se nadejal zmage nad Brazilci, bil sem celo prepričan, da bodo Brazilci to tekmo dobili*. Spregovorili pa so tudi drugi. Sloviti Brazilec Dirceu, ki je zaman čakal na to, da bi ga Santana poslal v ogenj: «To je krivica, mi smo najboljši.* Artemio Franchi, prvi mož italijanskega nogometa: »To je naj večji dan italijanskega nogometa. To je dobro za spektakularnost 'mundiala’, dobro za svetovni nogomet.* Helenio Herrera: »Italijani so igrali z veliko inteligenco. Brazilci so delali velike napake v obrambi, a s tako nekonsekventno igro ni mogoče dobiti pomembne tekme. Ladislav Kubala. nekdanji španski selektor: »Brazilci so igrali dobro, toda Italijani so bili bolj praktični.* Nogometni kralj Pele: «Bil sem prepričan, da bodo Brazilci igrali v finalu. To je bila katastrofa za Brazilijo, te usodne napake v obrambi.* Srečanje med Španijo in Anglijo, ki je zahodnim Nemcem ob remiju omogočilo nastop v polfinalu s Fran- cijo, je bilo v senci spopada v Barceloni. Angleži niso našli orožja, da bi premagali borbene Špance, ki razen izredne volje niso pokazali skoraj ničesar. Toda oba selektorja sta bila kljub temu zadovoljna. «Doživeli smo enako usodo kot Brazilija in Argentina. Škoda, ker smo šele sedaj ujeli pravi ritem. Bili smo boljši od Angležev, morali bi zmagati,* je dejal Santamaria, španski selektor. ...... Angleški trener Greenvvood se je s to tekmo poslovil od trenerskega poklica. Tako je dejal: »To je tragedija. premagali smo Francoze s kar 3:1, toda oni igrajo v polfinalu in mi pa ne.» Gentile si je po zmagi nad Brazilijo obril brke (AP) skega premiera nekaj res izredne-, ga ...). Spadolini se je v baru poslanske zbornice nato pobahal pred poslanci, da je z nedavnim obiskom v Španiji prinesel srečo igralcem. Tudi predsednik republike Pertini si je ogledal tekmo v premoru svojega uradnega obiska v Parizu. Pertini je z navdušenjem sprejel zmago Italije in izjavil, da je italijanska ekipa čudovita. Ko je nekdo izmed prisotnih izjavil, da so Brazilci igrali nekoliko grobo, je Pertini pošteno priznal, da jim tudi italijanski igralci v tem pogledu niso ostali dolžni. Med tistimi, ki so s posebnimi občutki sledili tekmi, so bili tudi tisti veterani, ki so na SP v Mehiki izgubili proti Brazilcem v velikem finalu. Vsi so si bili po tekmi edini, ko so izjavili, da so njihovi mlajši vrstniki «maščevali» njihov poraz z obrestmi. Posebno srečen je bil bivši selektor Ferruccio Valcareggi, ki je izjavil, da je zasluga »azzurrov* toliko večja, saj so premagali res odlično ekipo, kakršna je Brazilija. Po Valcareggijcvem mnenju gre zmago pripisati predvsem resnosti in sposobnosti selektorja Bearzota, ki je trdovratno in dosledno branil svoje izbire. Bearzot pa ima tudi velike zasluge pri odlični pripravi in tak- Ostale športne vesti na zadnji strani tični razporeditvi italijanskega moštva. Tudi brazilski igralci in trenerji, ki živijo in delujejo v Italiji, so mnenja, da so si italijanski igralci popolnoma zaslužili zmago, čeprav je razumljivo, da jih je poraz svojega moštva precej potrl. Vsi pa so izrekli precej ostrih kritik na račun igre svojih rojakov. Tako je novi napadalec Interja Juary izjavil, da so Brazilci stopili na igrišče vse preveč prepričani, da bo ta tekma le formalnost. »Zdelo se mi je, da gredo na sprehod, medtem ko so italijanski igralci dali vse iz sebe.* Če so vsi srečni, so člani vod stva Juventusa naravnost navdušeni. Trener Trapattoni je izjavil, da mu je zelo težko ostati realist, ko vidi, kako igrajo člani njegovega moštva. «Zoff, Gentile, Cabrini, Sci-rea, Tardelli, Rossi, Boniek in Platini! Kateri trener bi si lahko zasanjal boljšo ekipo?* je izjavil. »Poleg tega pa razpolagamo še z vrsto odličnih igralcev, kakor na primer neki Bettega ...». Tudi predsednik Boniperti se je pohvalil z dejstvom, da ima Juven-tus prisotne svoje igralce kar v treh ekipah, ki bodo nastopili v polfinalnih srečanjih. ®® ® 48 sekund Po SP v. Mehiki ie bilo o Italiji ogromno polemik, ker je tedanji trener italijanske reprezentance Val careggi v tekmi z Brazilijo poslal na igrišče Rivero zadnjih 6 minut Kaj bi pa mogel reči Dorasel ja (SZ), ki ga je v tekmi z Belgijo trener Beškot poslal na igrišče v zadnjih trenutkih srečanja in mu je uspelo inrati le 48 sc'-‘nd? ® ® ® Kritike v Braziliji Brazilski komentatorji so povsem «raztrgali» vodstvo brazilske nogometne reprezentance po njenem porazu proti Italiji. Prevladovale so zahteve, naj spodijo iz reprezen tance celotno vodstvo, ki je odgovorno za to *tragedijoi>. Med bolj mile maslove*, ki jih je bil deležen trener reprezentance sodi vse kakor beseda «ignorant». Šport mora imeti pravo mero V brazilski prestolnici si je potem ko je Italija dosegla tretji gol, neka 19-letna študentka prerezala žile na roki, v Riu de Janeiru je po tekmi zelo naraslo število tistih, ki so jih v bolnišnice pripeljali zaradi infarktov in živčnih kriz, v mnogih brazilskih mestih je prišlo do pretepov, vandalizmov, napadov, bilo je precej ranjenih itd. V Italiji so zmago «azzurrov» nad Južnoameričani pozdravili z viharnim navdušenjem, po številnih mestih so po ulicah kasno v noč drveli avtomobili z državnimi zastavami, z odprtimi sirenami in radosti ni bilo ne konca ne kraja. Ekscesom smo bili na tem svetovnem prvenstvu priča tudi ob drugih priložnostih. Med tekmo Španija -Anglija so udarili po glavi nekega angleškega navijača in ga precej poškodovali; sploh pa so se nekateri navijači, zlasti angleški in škotski, «odlikovali» s pretepi, nasiljem in drugačnimi oblikami privrženosti svojim moštvom. Za smundialt vlada izredno zanimanje. Sledi mu sto in sto milijonov ljudi po vsem svetu. V mednarodno nogometne zvezo je včljanjenih več držav, kot v Združene narode. Vse to kaže, da ima danes šport izreden vpliv tako na posameznike, kot na množice. Tudi nekoga, ki je v določenem trenutku tisoče kilometrov daleč od svoje ekipe, lahko njen poraz potisne v samomor. Ljud- je, ki so v vsakdanjem življenju spodobni državljani, se na tribunah z lahkoto spremenijo v pretepače. Zmage svoje ekipe se marsikdo bolj razveseli, kot lastnega Uspeha, v družini, poklicu ali življenju sploh. Ali ne pomeni, to, da je v športu marsikaj predimenzionirano in razvrednoteno obenem? Ali bi ne bilo bolje, če bi šport vedno ostal le to kar jez šport. ® ® ® 1.500 časnikarjev Tudi novinarji so postavili svojevrsten rekord. Na tekmi Argentina - Brazilija, 2. jiilija. je bilo prisotnih 1.500 časnikarjev, in sicer 840 poročevalcev za radio in časopise. 349 televizijskih komentatorjev in 311 fotoreporterjev. Ker je bilo tedaj prisotnih 41.200 gledalcev, lahko sklepamo, da ie bilo 3,6 časnikarja na vsakih 100 gledalcev. ®®® Robson najhitrejši Znana tovarna ur je določila zlato uro za nagrado najhitrejšemu strelcu na tem SP. V' tej posebhi lestvici doslej vodi Robson (Anglija), ki je v tekmi s Francijo potreboval za zadetek pičlih 27 sekund. Na drugem mestu je Nplasi (Madž.). ki je potreboval 2 min. in 27 sek.; tretji je Boniek (Poljska) s 3 min. in 29 sek., na četrtem pa T' 1 * • m 53 sek. ®®® Brazilski navijači niso mogli zadržati solz ob porazu svojih varovancev (Telefoto AP) Na] . .. V brazilski nogometni reprezentanci je najstarejši Waldir Perez (31 let), najmlajši Leandro (23 let), najvišji Socrates (192 cm), najnil-ji Luisinho (167 cm), najtežja Socrates in Serginho (64 kg), najlažji Dirceu (63 kg), največkrat je bil v reprezentanci Žico (73-krat)■ najmanjkrat pa Paulo Sergio (2-krat). TRETJIČ V ZGODOVINI SP BO POLFINALE IZKLJUČNO svoji zunanji politiki ua Bližnjem vzhodu. Arabski poraz iz leta 1967. ko je bila Naser jeva vodilna vloga v arabskem svetu že nesporna, je ta razvoj pretrgal. Naserjev naslednik Sadat, pa se ni zadovoljil s pretrganjem; politiko svojega predhodnike je hotel tudi temeljito preokreniti, zato je leta 1972 prekinil dolgo egiptovsko - sovjetsko sodelovanje in poslal domov ruske tehnike in svetovalce, ne glede na ogromen dolg 11 milijard dolarjev, ki ga Kairo ni še vrnil. Od tedaj se je za sovjetsko zunanjo politiko na tem območju začelo zelo delilcatno obdobje, ki je danes kar zapleteno, polno protislovij in zato «težko čitljivo». Bližnji vzhod je za Sovjetsko zvezo zelo pomemben. Pomemben je itak za vsako velesilo zaradi svojih energetskih zalog, svojih finančnih zmogljivosti in svoje strateške vloge, za Sovjetsko zvezo pa je ta tudi obmejna regija, za katero mora še posebno paziti, kaj se v njej dogaja. Velesile so morale od nekdaj, na lem območju upoštevati ne le vojaške sile, ampak tudi plemenske, narodne, verske in ideološke razme re. Radilcalno islamsko gibanje je na primer presenetilo tudi Moskvo in ne le zahodne izvedence. ki so v islamu dotlej videli vedno silo, ki je njihov naravni zaveznik. Iran je dokazal leta 1979, da osvobodilni boj lahko poteka tudi pod zastavo islama in da lahko dobi ta tudi pro-tiimperialistično barvo. Posegi Sovjetske zveze se ne omejujejo na pošilke orožja, kajti te spremeniti v politični vpliv ni lahko, še teže pa je z njimi pridobiti trajnejše zaveznike. Običajni postopek, po katerem so se doslej vršili sovjetski posegi na Bližnjem vzhodu je bil približno tak: predstavniki levo usmerjenega gi banja so prevzeli glavne centre oblasti v neki državi in odstranili nasprotnike. Z vrsto gospo darskih ukrepov so nato ošibili zaveznike kapi talizma in začeli dolgoročni proces reform, a hkrati tudi kratkoročnejši proces grajenja nove napredne stranke. Ta sistem predvideva, v določenem trenutku, prehod iz splošno napredne, an tilmperialistične smeri v izrazitejšo socialistično politično pot, ki je možna, ko je vodilna skupina že dovolj močna. Širokopotezni nasilni posegi so smatrcni za avanturistične. Ta sistem trči navadno v dvoje protislovij. Prva je notranja, ko take zavezniške vlade nočejo sodelovati s komunisti in jih pogosto celo preganjajo in ubivajo, drugo pa je zunanje, ko med takimi zavezniškimi vladami izbruhnejo lokalni spori, ki preprečijo nadaljno sodelovanje in povezovanje v širša strateška zavezništva. V takih primerih mora Sovjetska zveza izbirati in se odpovedati enemu od nekdanjih za veznikov. Tako se je pred leti odpovedala So matiji v korist Etiopije, in v nedavnem spopadu med Iranom in Irakom, kaže da se je odpovedala Iraku, kateremu je zelo skrčila dobave svojega orožja. Današnji obračun za tridesetletno prisotnost na območju ni vzpodbuden. V tem času sta tu nastali le dve vladi, ki sta se jasno opredelili kot marksistični: v Južnem Jemenu in v Etiopiji. Sovjetska zveza je nadalje sklenila zavezništva oz. pogodbe o sodelovanju s Sirijo in z Irakom, do katerih je zelo previdna: še najbolj previdna pa je v svojih odnosih z Libijo, saj s to državo, kljub obiskom in sodelovanju, ni sklenila še pogodbe o prijateljstvu. Delikaten je položaj tudi v Iranu, kjer iranska komunistična stranka Tudeh sodeluje z islamskim vodstvom, a nima pri tem velika manevrskega prostora. Sovjetska zveza je torej prisotna marsikje, a iz te prisotnosti ji ni še uspelo, da bi stkala krepkejši sistem zavezništev in zanesljivih sodelovanj. 1 VRSTO OBISKOV V SOSEDNIH DRŽAVAH Kenijski predsednik Moi za večjo enotnost Afrike Poudarek na krepitvi gospodarskega sodelovanja za zmanjšanje odvisnosti od Evrope (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Kenijski predsednik Daniel Arap Moi je končal svoj enotedenski obisk v treh centralno afriških državah in kot je pouda ril po vrnitvi v Naiiobi. ie zdaj prišlo do »razcveta trgovinskih sti kov z njimi*, s čimer naj bi zmanjšali «zdajšnio prevladujočo odvis nost od evropskega tržišča*. Med to turnejo se je Moi kot sedanji predsednik. Organizacije afriške e-notnosti (OAE) udeležil tudi pro slav 20. obletnice neodvisnosti v Ruandi in Burundiju. Vsekakor je predsednik Moi svoj položaj na čelu OAE izdatno izkoristil za to, da je Kenijo, ki ie bila poprej, skozi poldrugo desetletje vladavine pokojnega ioma Kenyat-te, več ali mani izolitana od ostale celine, širše odprl nasproti Afri ki, s svojimi obiski v sosednjih državah pa v Zambiji. Maroku in Nigeriji ter z vrsto srečanj na naj višji ravni, ki jih ie organiziral v Nalrobiju Decembra lani je Moi v Lusaki podpisal sporazum o ustanovitvi območja preferenčne trgovine PTA, ki naj bi tesneje povezal 18 držav z vzhodnega in južnega konca Črne celine, pri čemer je opozorit na dejstvo, da odpade ta čas pa trgovinske stike med afriškimi državami komaj štiri odstotke njihovega celotnega trgovanja s svetom. Kenija je v tem pogledu v ne koliko boljšem položaju. saj odpade na trgovanje z Afriko kakih 12 odstotkov njenih trgovinskih stikov s tujino. Vendar pa je potrebno upoštevati to. cla je predlani uvoz iz drugih afriških dr-av predstav l.jal le bore tri odstotke celotnega kenijskega uvoza iz tujine, zato pa je bil daleč obsežnejši izvoz: pri bližno četrtina celotnega kenijske ga izvoza je predlani odpadla na afriške države, to ie sakih 280 mi lijonov dolarjev. Pri tem pa prednjačijo tri drža ve. Uganda. Zambija in Tanzani ja. na katere odpade nad polovico kenijskega izvoza v Afriko in približno desetina kenijskega uvoza iz. afriških držav. Na prvem mestu ir predvsem trgovanje z Ugando, za katero je kenijska luka Mombasa poglavitni izhod na morje, medtem ko je s Tanzanijo sodelovanje nazadovalo. odkar sta iosedi pred ne- g PORT ŠPORT ŠPORT timi leti zaprli mejo. Prav zavoljo te zaprte meje pa so se občutno zmanjšali tudi kenijski stiki z Zambijo. Zato si relativno 'azvita kenii ska industrija prizadeva v zad njem času pridobiti tudi tržišča zu naj tradicionalnega vzhodnoafriške ga prostora Obisk predsednika Moi.ia v Nigeriji ji je odprl vrata v zahodno Afriko, s katero naj bi jo tesneje povezala tudi načrtova na transafriška magistrala od Ua gosa do Mombase Prihodnji mesec bo prispela v Np.irobi vebka, 26-članska delegacija nigerijskih trgovcev in poslovnežev, ki si bodo prizadevali okrepiti medsebojno sodelovanje na najrazličnejših podro-čiili. od trgovine in pridelovanja brane do telekomunikacij. Ta čas izvaža Kenija v Nigerijo za kakšne tri milijone dolarjev blaga, uvaža pa le za nekaj deset tisoč dolarjev. PravKar končani enotedenski n bisk predsednika Moi ja v Burundi ju, Ruandi in Zairu naj bi razši ril še stike med Kenijo in osrednjo Afriko. Luka Mombasa je bila že doslej poglavitni izhod na molje za celinsko i.klenjeni državi Ruando in Burundi ter za vzhodni del Zaira, zdaj Da naj bi okrepili še trgovinske stike med štirimi dr-(žavami. Zairski predsednik Mobutu se je že pred tem zavzel za to, naj bi v osrednji Afriki ustanovili svoio gospodarsko skupnost, podob no skupnosti ECOWAS v zahodni Afriki. Kot je po vrnitvi s turneje povedal predsednik Moi, so bili njegovi pogovori s tremi centralno-afriškimi voditelji «zelo plodni* in med drugim so mu že tudi obljubili. da bodo prišli čez leto dni v Nairobi. na proslavo 20. obletnice kenijske osamosvojitve od brit.an ske krone. Kar pa zadeva politično plat turneje, se je Moi kot pred sednik OAE v prvi vrsti zavzemal za ohranitev afriške enotnosti, ki mora '-premagati vse obstoječe ozke in sebične interese*. TIT DOBERŠEK KOŠARKA Delibašic ranjen v prometni nesreči Mirza Delibašič, eden izmed stebrov jugoslovanske košarkarske državne reprezentance in sedaj tudi madridskega Reala, je bil predvčerajšnjim pri Sarajevu žrtev hude prometne nesreče, v kateri pa se je zanj še dobro izteklo. Avtomobil, v katerem se je peljal, je bil namreč popolnoma uničen, iz njegovih razbitin pa se je Delibašič sam izvlekel. Po prvih pregledih pravijo, da bo moral mirovati okrog mesec dni, tako da obstaja velika bojazen, da se ne bo mogel udeležiti svetovnega prvenstva, ki bo prihodnji mesec v Kolumbiji. ATLETIKA JADRANJE NA IZBIRNI REGATI ZA SP P. Sterni za las ob mesto v državni reprezentanci Nasploh pa so jadralci Sirene v Follonici presegli vsako najbolj rožnato pričakovanje Dobri rezultati v Stockholmu STOCKHOLM - Na mednarodnem atletskem mitingu v Stockholmu so že prvi dan dosegli dve najboljši svetovni znamki v letošnji sezoni. Kenijec Henry Rono je namreč 5.000 metrov pretekel v času 13’08”99, kar ni daleč od njegovega svetovnega rekorda na tej razdalji (13’06”20). Za drugi dosežek je poskrbela Švedinja Ann-Louise Skoglund, ki je v teku na 400 m ovire zmagala s časom 55”04, kar je za 76 stotink slabše od svetovne znamke Angležinje Karin Rossleieve (54”28). Ko so najmlajši jadralci Sirene odpotovali v Follonico na finalno izbirno regato za svetovno prvenstvo v razredu «optimist». je društvo pričakovalo, da bodo uspešno jadrali in se izkazali, vendar niti največji optimisti si niso nadejali takega uspeha. Petru Sterniju je le za las ušla kvalifikacija v državno reprezentanco. V tretjem plovu se je namreč nesrečno prevrnil, ko je bil odlično uvrščen: izguba dragocenega časa pri praznjenju jadrnice ga je stala deseto mesto na skupni lestvici in s tem sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Na splošno pa so se vsi jadralci Sirene zelo dobro uvrstili, predvsem pa si nabrali dragocenih izkušenj. Omeniti je treba, da jadralci z naše, jadranske obale, niso vajeni razmer, ki so na Tirenskem morju. Vetrovi so tam močnejši, stalnejši in v akni so visoki, kar se v našem zalivu redkokdaj dogaja. Na regati je zmagal Maglione iz KOLESARSTVO MM 4. ETAPI «T0VRA» .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................*.................. mm BENEŠKI DNEVNIK Socialisti za zaščito beneških Slovencev ŠPETER SLOVENOV — Socialisti ladiskih dolin. Terske doline in Re-ije so v soboto, 19. junija, organi-irali v Špetru Slovenov konferenco vprašanjih pravnega varstva slo-enske manjšine v rialiji. o čemer mo že poročali. Tokrat bomo v krčeni obliki predstavili poseben do-ument krajevnih sekcij socialistič-e stranke, ki ga je na konferenci rebral Valentino Noaeco. Socialisti najprej ugotavljajo, cla alijanska država 120 let po priho-u v videmsko pokrajino še ni iz-otnila obvez do slovenskega prebi-alstva. S spremembami zgodovin-ko političnih pogojev se je sprehajala tudi taktika raznarodoval-e politike. Fašistične plenilce slo-enskih katekizmov so po drugi sve-jvni vojni zamenjale tajne oboro-ene skupine, ’ i so izvajale nasilje ad Slovenci. Do pred desetimi leti ; veljala tudi i vada, cla so obla ti vsako toliko odpeljale v Rim se župane slovenskega območja, ki o pripadali samo eni stranki, kjer o odigrali vlogo pokornih ltalija-ov. Sedanje protislovensko delova je je bolj razčlenjeno. Nacionali-tieni krogi po eni strani izsiljujejo protislovenskimi podpisi, ki so jih brali s pomočjo povojaških zdru-enj. po drugi so organizirali «eko-)ške* kampanje proti vsem indu-trijskim pobudam, v katerih sode-jjejo tudi S'•'venci. Poleg tega je ukrajinsko tajništvo večinske stran-e poskušalo tudi drugače vplivati a prikazovanje prisotnosti Sloven-ev v videmski pokrajini. Občin-Uim upraviteljem je na primer po lalo navodla. kako naj odgovar-ajo na vprašalnike vlade glede šte-ila Slovencev. Ta pobuda nacionalističnih krogov e takrat izpadla kot farsa. Mejni bčini, v katerih je prisotnost Slo-encev praktično enaka, le da ima a dve različni upravi, sta popoino-na različno odgovorili na vprašal-lik. Podobne akcije pa se nadaljuje- 0 z «dokazovanjem» nekaterih psev-loznanstvenikov. da so beneški Slovenci nekaj drugega kot ostali Slo .enc-i. V socialističnem dokumentu e nato poudarjeno, da te sile pokušajo izolirati slovensko skupnost 1 videmski pokrajini in jo zadušiti r lastnem analfabetizmu, da bi bi a tako pripravljena za «končno re-litev*. Za tako rešitev si prizadeva crščanska demokracija, ki v svojem zakonskem osnutku sploh ne o-Tienja beneških Slovencev, čeprav m taterpretacije devetega člena ne bi mogli izključiti prisotnosti Slo vencev, sicer le občasne in nomadske. Ko nekateri napovedujejo takšno usodo slovenske manjšine v teh kra jih, je pravi čas, da se najbolj odprte politične sile italijanske druž be jasno zavedajo pomena tega preizkusa za italijansko družbo. V F JK ima zaščita neodtujljivih pravic na rodne manjšine še poseben pomen, ker ,e ta dežela ponaša z gesli »dežela most* in »najbolj odprta meja v Evropi*. Slovencem v videmski pokrajini je treba v okviru zaščite njihovega statusa vrniti tudi zgodovinske pravice po samoupravi in vlogo posredovalca med furlanskim in slovenskim svetom. Vrniti jim je treba družbenogospodarske ugodnosti, ki jim je ta vloga v preteklosti prinašala. ki jo sicer oživljajo tudi o-simski sporazumi. Socialisti nato poudarjajo, da živijo Slovenci v teh krajih že tisoč let in da govorijo narečje, ki je sestavni del slovenskega jezika. Po leg tega so beneški Slovenci med svojo dolgoletno samoupravo zelo obogatili svojo kulturo, ki jo je treba na vsak na'in zaščititi. PSI se nato zavzema, da se mora zaščita nanašati tako na posameznika kot na skupnost. Jasno pa mora biti tudi načelo, da zaščita ne določa le enakega ravnanja z vsemi državljani, ampak mora zagotoviti pripadnikom manjšine možnosti. da so v bistvu enakopravni z drugimi državljani. Manjšinska problematika ne sme ostati v izključni pristojnosti države, ki je preveč oddaljena od teh vprašanj. Dežela F JK mora postati pristojna na področju zakonske zaščite manjšin, ki živijo na njenem območju. Glede določitve območja, na katerem bi veljala zakonska zaščita, se socialisti zavzemajo, da bi mo ral to napraviti deželni svet, ki bi moral upoštevati geografske in družbeno lingvistične faktorje in to na zgodovinski podlagi. Ne bi se pa smel omejiti na izjave posameznih oseb, oziroma ustanov. V dokumentu PSI so nato naštete občine s kompaktno prisotnostjo Slovencev in sicer Dreka. Grmek. Pod-bonesac, Špeter Slovenov, Sovod-nje, Srednje. Sv. Lenart Slovenov, Tipana. Bardo in Rezija. Med mešane občine socialisti prištevajo Čedad, Prapotho, Tavorjano. Fojdo, Ahten. Neme. Čento in še nekaj občin v Kanalski dolini, nato govorijo še o številnih družinah iz teh krajev, ki so se preselile v bližnje nižinske občine, oziroma so se izselile v tujino. Slovenski jezik mora dobiti domovinsko pravico v državnih šolah tudi v Beneški Sloveniji in se je treba zavzemati, da bi se čimbolj približali dvojezičnost... Socialisti ugotavljajo, da izobra- ževanje v slovenskem jeziku ni dovolj. Treba bo namreč začeti s slovenska narečjem v vzgojnovarstve-nih ustanovah in nato nadaljevati z uporabo obeh jezikov. V mešanih področjih bi morali poučevati slovenščino kot drugi jezik. Pri deželi bi bilo treba ustanoviti posebno nadzorno komisijo za ta vprašanja. LANGOBARDI SO PRIŠLI IM ODŠLI Beneška Slovenija je dežela slovenske omike ČEDAD — V roke nam je prišel nov propagandni list Avto-iiomne ietovisčarske in turistične ustanove «Cividale e Valli del Natisom•> (Čedada in Nadiških dolin). Gre za hvalevredno po-■‘judo, ki na osmih straneh prikaže sintetično sliko privlačnosti Nadiških dolin in doline Idrije. «Svet, ki bi ga bilo treba odkriti. . .» napoveduje privlačen propagandni list. ki je lepo ilustriran z barvnimi posnetki, ki prilizujejo travnike okoli Mer.se, Nadižo, dolino Idrije, Lan-darslco jamo. Sv. Jernej pri Barnasu, oltar sv. Lucije v Kravarju, fresko Jacuma Pitorja v Matajurju ter svetišče v Stari Gori. Svet, ki bi ga bilo treba odkriti je res . .. «svet čudovitih naravnih okolišev» in. . . tzmčilne verske in ljudske umetnosti*. V notranjosti lista pa so poleg zemljepisne karte področja, slike, ki se nanašajo na gastronomske in folklorne tradicije ter na športne in rekreacijske privlačnosti, od ribolova do smučanja. F listu je zgoščen opis raznih ktajev ob geslu: «6‘ dolin, 5 rek, 200 kv. km zelenila, vojvodsko mesto ter toliko krajev, kjer je mogoče odkrivati zaklade narave in stare omike*. Reklamna utemeljitev je dobra. Nadiške doline v listu dobro prikazane, opisni stavek privlačen (čeprav v oguljenem slogu, ki naj prikazuje ljudi, ki se posvečajo samo varstvu narave in gastronomskim tradicijam). Stereotip pa se razmahne in postane nadležen, ko piše: «V kulturnem pogledu so Doline dedinje langobardske omike, ki je imela Čedad za svoje glav no mesto ...» Tako se zgodovina ponareja, ker v bistvu nimajo Doline nič opraviti z Langobardi, temveč so v resnici dedinje in hraniteljice slovanske kulture in omike, ki so ju znale tolmačiti in ohra niti v njunem avtentičnem in ljudskem bistvu. V tem hvalevrednem delu Avtonomne Ietovisčarske ustanove pa vendar primanjkuje tisti kanček iskrenosti, ki bi bil še toliko koristen, da bi naredil še boli privlačno to področje, ki bi utegnilo nuditi zelo veliko tudi tistim, ki iščejo motive in nagibe za študijo ter stike s slovenskim kulturnim področjem. Ali je morda pretirano, če svetujemo večjo pozornost za slovenske kulturne in jezikovne posebnosti, za izvirno krajevno imenovanje, za tradicije, kjer ima jezik svoj delež? No, prav na sliki iz Matajurja izstopa še vedno živ napis pod križanjem: «Žena, glej tvojega sina* in spodaj prevedeno v latinščino: tMulier, ecce filius tuus». Nasvet, ki bi ga bili utegnili sprejeti in razširiti. ' V Izoli dvakrat več izvozijo kot uvozijo IZOLA — V nedeljo, 11. julija, bodo v Izoli počastili občinski praznik s slavnostno sejo občinske skupščine vendar občina že več tednov pred tem živi s svojim praznikom. Prireditev te dni v ribiškem mestecu ob slovenski obali ne manjka, danes so se z družbenopolitičnimi delavci iz Izole Dogovarjali novinarji koprskega aš/iva Društva novinarjev Slovenije, glavna tema pogovorov so bila gospodarska gibanja v občini in urejanje nekaterih drugih družbenih od nosov v tej skoraj najmanjši slo venski občini V Izoli i imajo pridne delavce, tu namreč izvozijo dvakrat več kot uvozijo. Tako bo izvoz ob polletju (v nominalnem dinarskem znesku) za približno 60 odstotkov večji kot ob lanskem prvem polletju, največji izvoznik v občini ie Mehano-telmika (približno 52 odstotkov vse ga občinskega izvoza), ki naj bi po ocenah ob polletju izvozila za 5.5 milijona dolarjev svojih igrač, do konca leta pa naj bi jih po načrtih za 14 milijonov dolarjev, ob polletju bo fizični izvoz za 10 do 15 odstotkov večji. Drugi izvozniki v občini pa so še ladjedelnica «2. oktober*, lesno podjetje Oprema, tozd Delamaris in tozd Argo iz HP Droge. Iplasov tozd Polimer in tozd IPI Adriacommerce. Med izvoznike bi lahko šteli tudi hotele Simonov zaliv in Belvedere, Da tudi tozd Riba. Te tri tozde bodo ob polletju zaradi svoje sezonske naravnanosti izkazale izgubo, ki pa naj bi je po tretjem tromesečju ne bilo več. Ena najpomembnejših na log. ki čaka gospodarstvenike, družbenopolitične delavce in po svoje tudi vse prebivalce Izole oa je usmeritev v vse večje ribolove in predelovalne zmogljivosti tozda Ri ba in tozda Delamaris. Sicer pa v občini ne skrivajo veselja, ker so v zadnjem času uspeli rešiti dvoje najbolj perečih vprašanj — odnose med delavci izolske Mehanotehnike in družbenopolitičnimi organizacijami so uspeli popolnoma normalizirati, prav tako pa so se po dolgih prerekanjih le dogovorili in našli skupen jezik — soglasno so sprejeli zazidalni na črt za gradnjo individualnih stano vanjskih hiš v Šaredu. Ob vsem tem pa se dobro zavedajo vrste nalog. ki jih še čakajo, poiskati mo rajo nove poti za boljše dogovar janje in sodelovanje z obema so sednjima občinama, več skrbi po svetiti pridobivanju in izkoriščanju novih kmetijskih površin, ureditvi osnovnega zdravstvenega varstva, kulturnega življenja itd. Želijo prenehati z miselnostjo, da so za bol 'še zdravstveno varstvo potrebno nove stavbe. Vse bolj usmeri-' :o ‘■vojo pozornost tudi vsebi ni in ne le zunanjemu blisku ne kega družbenega standarda. BORIS ŠULIGOJ Knetemann ugnal Kellyja Danes težavna etapna dirka na kronometer MOUSCRON — Po dokaj skromnih uspeliih v letošnji sezoni, se je bivšemu svetovnemu prvaku Nizozemcu Knetemannu le nasmehnila sreča: v zaključnem naletu včerajšnje četrte etape na kolesarski dirki po Franciji mu je namreč uspelo prehiteti Irca Kellvja in večjo skupino ostalih kolesarjev, med ka terimi je bil med prvimi tokrat tudi Italijan Silvestro Milano (na 6. mestu). Na skupni lestvici pa kljub temu ni prišlo do bistven ih sprememb, saj je Avstralec Anderson odbil vse napade Kellyja, kateremu pa je Hinault moral prepustiti drugo mesto. Če izvzamemo uvrstitev Milana, pa Italiajnom tudi včeraj ni šlo od rok. Kaže sicer, da si je Battaglin Ob rojstvu drugorojenčka NIKA iskreno čestita srečnima staršema Lučki in Renatu košarkarska sekcija ŠZ Rot. Tanji in Ivanu Budinu se je pridružil mali MATEJ Srečni družini iskreno čestitata odbojkarski odsek in odbor ŠK Kras nekoliko opomogel, čeprav še vedno ni povsem v pravi formi. To je še zlasti zaskrbljujoče pred današnjo težavno etapo na kronometer ekipno, saj meri kar 73 km. »Imam slabe spomine na dirke na kronometer ekipno.* je včeraj dejal Battaglin. »Pred tremi leti sta bili na sporedu dve in smo zgubili več kot četrt ure. Tokrat pa se nam kaj takega le ne bi smelo ponoviti in ne bi smeli zgubiti več kot tri minute.* VRSTNI RED 4. ETAPE 1. Knetemann (Niz ), ki je 219 km od Beaurainga do Mouscona prevozil v 5.4616 s poprečno hitrostjo 37,948 km na uro 2. Kelly (Ir.) v istem času 3. Braun (ZRN) 4. Vandenbroucke (Bel.) 5. Planckaert (Bel.) V zmagovalčevem času je na cilj prispela tudi glavnina. SKUPNA LESTVICA 1. Anderson (Avstral.) 21.0510’' 2. Kelly (Ir.) 3. Hinault (Fr.) 4. Willems (Bel.) 5. Knetemann (Niz.) 6. Va.let (Fr.) 7. Peeters (Bel.) 8. Lubberding (Niz.) 9. Michaud (Fr.) 10. Demiere (Švi.) 28” 102” 1'39" 1'39” 1‘42” 1' 48” 2’01” ror 2 08” OBVESTILO Atletska sekcija ŠZ Bor Seja odbora atletske sekcije ŠZ Bor bo v petek, 9. julija, ob 20.30 Alessia, iz našega zaliva pa sta s« uvrstila na svetovno prvenstvo le Tržičan Roberto Milan (7. mesto) in Miljčan Vasco Vascotto (9. mesto). LESTVICA 1. Giovanni Maglione (CNAM) 15,0'’ 2. Pozzi Matteo Binetti (CVO) 19.7 3. Claudio Betti (CNAM) 29,7 21. Peter Sterni (Sirena) 124 41. Atianna Bogateč (Sirena) 206 43. Davorin Starc (Sirena) 217 62. Maksi Ferfolja (Sirena) 309 Regate se je udeležilo 69 jadrnic. Tisti jadralci Sirene, ki so ostali doma, pa so se udeležili področne regate, kjer so se lepo izkazali. Odlično je jadral Aleksander Pa-njek, ki je zasedel 12. mesto, kljub močni konkurenci jugoslovanskih jadralcev, ki so odnesli vseh prvih devet mest. Tokrat je izjemoma tudi v našem zalivu pihal močan lebič in valovi so bili visoki do dveh metrov, tako da je bilo precej odstopov in med najmlajšimi in neizkušenimi tudi nekaj strahu, na katerega pa so kmalu pozabili v borbi za točke. LESTVICA 1. Matjaž Antonac (JK Jadro Koper) 3 2. Marko Morgan (JC Pirat Portorož) 5,7 3. Alan Hajdinjak (JK Jadro Koper) 14,7 4. Zoran Barbarič (JK Burja Izola) 5. Jure Orel (JK Jadro Koper) 12. Aleksander Panjek (Sirena) 19. Igor Civardi (Sirena) 26. Karlo Ferfolja (Sirena) 30. Andrej Ferfolja (Sirena) Nastopilo je 45 jadrnic. Tretja regata, za pokal mesta Milje, je bila v Miljskem zalivu. Na tej regati je v razredu «europa» jadral Lorenzo Bogateč, ki je tudi žel lep uspeh. Uvrstil se je namreč na odlično tretje mesto. LESTVICA 1. Bonin (SNPJ Sesljan) 2. Anzellotti (YCA Trst) 3. Bogateč (Sirena) Vsi ti uspehi uvrščajo Sireno med najboljša jadralna društva, iz katerega nastaja generacija jadralcev, ki bodo še marsikaj dosegli v tem športu, (m.p.) V RAZREDU «EUROPA» Svetovno prvenstvo letos v Tržiča V Tržiču bo konec tega in v začetku prihodnjega meseca velika mednarodna jadralna prireditev. I-talijanska jadralna zveza je namreč poverila tržiškemu društvu «0-scar Cosulich* organizacijo letošnjega 16. svetovnega prvenstva v razredu «europa», katerega se bo udeležilo 80 tekmovalcev iz dvajsetih držav. Poleg te osrednje prireditve, ki bo od 26. julija do 1. avgusta, bo na sporedu tudi svetovni pokal za ženske in «teden na odprtem* v Panzanu, tako da se bo v Tržiču zbralo kar okrog 150 jadralcev. 19.7 19.7 39 49 64 84 _____________________________________na stadionu «1. maj». miiiiiiiniMiiiiiiiMiiiiiiiiii min mn iiiiiiiiiiiiiiihh umu n m m mm iiiimimiiiiiuiiiiiinmtmimim m 11111111111111^1111111111111111111111111 mm mi •ihiiiiiiiiiiiiiiiiii* KLJUB ŠTEVILNIM NAPOVEDIM OB IZTEKU LANSKE USPEŠNE SEZONE Doslej nobenih posebnih okrepitev pri Pro Gorizii Svetovno prvenstvo v Španiji osredotoča vso pozornost ljubiteljev nogometa. Sicer je to dokaj razumljivo, saj gre za največjo nogo metno manifestacijo, na kateri igrajo najboljše reprezentance. Kljub temu pa se v teh poletnih dneh vrstijo mrzlični pogovori s strani predstavnikov raznih klubov, ki se pripi-avljajo na prihodnjo se zono. Tako je tudi pri gori.škem tretjeligašu Pro Gorizii, ki si je ta status zagotovila prav ob izteku lanske sezone, ko si ie po 30 letih ponovno zagotovila mesto v C-2 ligi. Trenutno stanje pri goriškem dru štvu je kar se da megleno in dos lej ni vodstvo poskrbelo za nobeno »presenečenje* kar zadeva prihod novih igralcev, čeprav so ob koncu prvenstva veliko napovedovali Glavna skrb vodstva je namreč ta. da se ekonomsko okrepi s tem. da v društvo vključi nekaj goriških gospodarstvenikov, ki bi tako se stavljali bolj solidno vodstvo S tem v zvezi velia omeniti, da sta se predsednik Zanin in tehnični direk tor Clozza v Pescari pogovarjala s predstavnikom tekstilne tovarne za sponsorizacijo soriške ekipe. Brez tega bi pri Pro Gorizii šlo ZSŠDI Trst obvešča, da bo v mesecih juliju in avgustu urnik urada nasled nji: vsak dan od 8. do 14. ure. ob torkih in četrtkih bo urad odprt tudi v popoldanskih urah in sicer od 18. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. zelo težko, saj bo za prihodnje pr venstvo treba veliko denarja, ki ga društvo na eni ali drugi način mo ra dobiti, dohodki od vstopnic pa prav gotovo ne bodo zadoščali. In prav občinstvu gre los vet iti posebno poglavje. V pravkar za ključenem prvenstvu je goriško ob činstvo pokazalo premalo zanima nja za uspehe ekipe, ki je od Dr vega do zadnjega kola bila vedno v vodstvu. Zato se vodstvo upravičeno sprašuje, kaj bo naslednic leto. če ekipa ne bi ponovila lan skega uspeha. Bo občinstvo bolj ali mani številno? Vsekakor velja povedati, da številke iz lanske sezone ne kažejo na pozitivno rešitev tega vprašanja. Kar zadeva nakup in odhod igralcev, doslej je gotovo le to. da bo v goriških vrstah igral napa daleč Bonora, ki se je uveljavil v vrstah Udineseja. Vsekakor premalo za sestavo ogrodja ekipe, ki jo čaka težko prvenstvo. Trener Burlando sicer poudarja, da potre bujejo poleg vratarja še dva ve zna igralca in dva napadalca, ker bo ekipo zapustilo nekai igralcev, ki so bili najboljši na sredini in v konici goriške enaisterice Sicer do zaključka Dogajanj za nakup igralcev manjka še nekai časa. ta ko da bo imelo vodstvo še priložnost poiskati in pripeljati v Gorico nekaj dnbt-ili nogometašev. (PR) NOGOMET Radiče zapušča Bologno BOLOGNA — Gigi Radiče ne bo treniral nogometne enajsterice Bologne, ki je letos nazadovala v B ligo. Včeraj je namreč dal ostavko, skupaj z njim pa bodo odšli tudi njegovi sodelavci Mirko Fer- retti, Enzo Grandi in Mario David. Radiče je prestopil k Bologni pred 40 dnevi, takoj po nazadovanju e-kipe v nižjo ligo. Do odločitve, da zapusti moštvo, pa je prišlo zaradi nesporazumov s predsednikom društva Tommasom Fabrettijem glede skoraj gotove predaje igralca Roberta Mancinija. NOGOMET Okrepitve pri Piši PIŠA — Poleg Danca Berggrena bo v prihodnji sezoni okrepil enajsterico Piše tudi 23-letni vezni igralec Giorgio VVashington Caraballo Larrosa >z Urugvaja. Včeraj ga je več stotin navdušenih navijačev sprejelo na letališču «Galileo Galilej*. TENIS «PUi\AL A.sME SOISUA: 1.1» Kalija in Jugoslavija zlahka in prvo oviro BENETKE - Italija in Jugoslavija sta se z zmago proti Madžarski oziroma Argentini uvrstili v drugo kolo italijanskega ^področja* mednarodne ženske teniške manifestacije («under 26») za »pokal Annie Soisbault*. IZIDI Italija - Madžarska 3:0 Murgo (It.) - Kovacsica (Madž.) 7:5, 6:3; Rcggi (It.) - Ritec* (Madž.) 6:2. 6:3: Murgo Reggi -Ritecz - Kiss 6:2, 6:4 Jugoslavija - Argentina 3:0 Sušak (Jug.) Tiezzi (Arg.) 2:6, 6:2. 6:3; Goleš (Jug) - Bellotti (Arg.) 6:3, 6:1; Sašak - Goleš -Tiezzi - Bellotti 6:2, 3:6, 6:3.