PRIMOf- M DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nA |t Abb. postale I gruppo " Li6D3 VU lir Leto XXIX. Št. 197 (8599) TRST, petek, 24. avgusta 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob# v Govcu pori Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MINISTRSTVO ZA PRORAČUN JE ŽE PRIPRAVILO USTREZNO Kmalu začetek pogovorov med sindikati in vlado o povišanju najnižjih pokojnin Najnižje starostne pokojnine naj bi se povišale od 30 tisoč na 40 tisoč lir mesečno, socialne pa od 19 tisoč na 30 tisoč lir mesečno GRA°IV0! Neredi v Santiagu I PO PREDSEDNIKOVI TISKOVNI KONFERENCI 0 ZADEVI WATERGATE RIM, 23. — Vest, da se bodo v septembru sestali predstavniki vleda in sindikatov, da se pogovorijo o povišanju najnižjih starostnih in socialnih pokojnin, je vzbudila veliko zanimanje. Ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje je že naročilo zadevno anketo, ki je pokazala, da obstaja možnost za povišanje pokojnin. Skoraj gotovo je, da se bodo najnižje pokojnine, ki jih prejemajo upokojeni delavci in ki znašajo nekaj nad 30.000 lir, povišale na 40.000 lir; da se bodo socialne pokojnine povišale od 19.000 na 30.000 lir mesečno in da se bo doklada za brezposelne povišal* od 800 na 1.200 lir na dan. Sporedno s temi vestmi, se vedno bolj vztrajno širijo tudi govorice, da bo morala vlada poiskati nekaj nad tisoč milijard lir, da bo lahko povišala pokojnine in da bo zaradi tega prisiljena vzeti ta denar Iz davčnih dohodkov. Okrog tega Vprašanja se je že svoj čas razvila precejšnja polemika, češ da bo povišanje pokojnin obremenilo državne izdatke, ki so že itak zelo omejeni, in da bo «požrlo» vladi delno dohodke, ki jih je določila v proizvajalne naložbe. Skratka, u-pokojenci naj bi bili krivi, če se bodo proizvajalne naložbe zmanj- šale in če se bo finančni položaj državnega proračuna poslabšal. V resnici pa je treba to vprašanje nekoliko drugače obravnavati, kot ga obravnavajo sindikati, ki ga dobro poznajo in vedo s kolikim denarjem in s katerimi aktivnimi skladi razpolaga Zavod za socialno zavarovanje INPS. Tudi danes. je glavni tajnik zveze upokojencev CISL Costantini dokazal, da denar za povišanje pokojnin je. Izjavil je, da mu je znano, da je ministrstvo za proračun, v pričakovanju pogajanj med vlado in OPOZORILO SINDIKATOV VLADI Industrija prikrivajo zaloge žita in moke Zaskrbljenost zaradi oskrbe s kruhom in testeninami RIM, 23. — Ministrstvo za industrijo strogo nadzoruje izvajanje zakonskih odlokov proti draginji. Kljub vsem naporom pa ostaja še vedno odprto vprašanje cene pšenice, moke, testenin in kruha, ki so tudi vzrok največjega števila kršitev zakonskih predpisov. V preteklih dneh je bilo v Rimu veliko Razburjanje zaradi podražitve kruha. Danes pa se je ministrski podtajnik za industrijo Bosco pogovarjal s predsednikom italijanske zveze pekov, da bi našli izhod iz sedanjega spora. Ministrsko sporočilo o tem sestanku je zelo skopo in pravi le, da sta se ministrski podtajnik m Predsednik zveze pekov pogovarjala o vsedržavnem položaju oskrbe z moko in o načinu, kako bi sedanje težave rešili. Zastopnik pekov je seveda zahteval, da mu predstavnik vlade zagotovi, da bodo peki dobivali moko po znosnih cenah. Spričo tega je treba povedati, da so peki v mnogih krajih že Podražili vse tiste vrste kruha, ki niso pod nadzorstvom. Zato so se danes sestali z ministrskim podtajnikom za industrijo Boscom tudi tajniki vsedržavne federacije delavcev živilske industrije. Predstavniki delavcev so ministrskemu Podtajniku predočili zaskrbljenost zaradi podražitve mnogih živil, kljub zamrznitvi cen. Še posebno 80 mu obrazložili položaj v indu-striji testenin in peke kruha. Opozorili so na mnogo špekulacijskih Primerov, ko razni tovarnarji in grosisti skrivajo pšenico in moko, J18 zaporo ali na grožnjo zapore tovarn testenin predvsem na Jugu 1,1 na poskus velikih indnustrijskih obratov, da bi se polastili tudi tanjših podjetij in si tako prisvoji celotni trg. Sindikalisti so zahtevali, naj vlada ''ključi v odlok o zamrznitvi cen tudi ceno vseh vrst kruha; naj zapleni pšenico ui moko v skladiščih in naj jo hato razdeli proizvajalnim podjetjem. Poleg tega so z.ahtevali, naj vlada odločno naftopi proti zapori tovarn in Proti vsem fstim industrijcem, ki nočejo več proizvajati testenin po zamrznjeni ceni. V tej zvezi sindikati Predlagajo tudi zaplembo vseh zalog testenin, ki jih proizvajalci nočejo dati na trg iz špekulacijskih namenov. Tudi pristojna komisija rimskega občinskega sveta je proučila vprašanje ?skrbe mesta s kruhom. Na seji so Izrazili zarkrfcijenost zaradi možnosti Zaostritve položaja, če ne bodo pristojne oblasti čimprej posredovale. Zlasti so poudarili, da bi morala vlada v najkrajšem času določiti Peno žita, ki bo ustrezala potrebam potrošnikov in sprejeti ukre-Pe. da bo pšenica, ki so jo letos Pridelali v Italiji, na razpolago 2a domači trg. V zvezi z zamrznitvijo cen naj ?menimo tudi primer družbe STANKA, ki zelo spretno izkorišča vladne predpise proti draginji, da si dela reklamo. To je seveda tudi v korist potrošnikov. STANDA je objavila sporočilo, ki pravi, da si le vedno prizadevala, zadrževati cede na najnižji ravni, da je pomagala potrošnikom. Zato je družba takoj uveljavila vse vladne zakonske odloke o cenah. Tudi ob tej priložnosti, pravi STANDA, so potrošniki nagradili dapore družbe, ki je v avgustu Prodala za 38 odstotkov več živil kot v istem mesecu lani. Zelo zna- čilno je, da se je prodaja testenin povišala za 70 odst., olja za 60 odst., konserviranih paradižnikov za 100 odst. in mesa za 40 odst. Družba zagotavlja, da je položaj njene oskrbe dober, čeprav je v zadnjih tednih vrgla na trg velike količine svojih rezerv. Osvobojen tudi Stathis Panagulis ATENE, 23. — V dopoldanskih urah so osvobodili iz vojaškega zapora «Bo-yati» Stathisa Panagulisa, mlajšega brata Aleksandra Panagulisa, ki so ga pomilostili tudi za vojaške prekrške. Stathis je bil namreč pomiloš-čen za politične prekrške, moral pa bi obsedeti še več let zaradi dezerterstva. Po osvoboditvi so ga takoj odposlali odslužit preostali vojaški rok. Skupno so do sedaj osvobodili 303 politične zapornike, med katerimi je bilo 14 žensk. V Grčiji pa se uveljavlja mnenje, da bi morali pomilostiti tudi tiste politične jetnike, ki so bili obsojeni pred državnim udarom iz leta 1967. sindikati o povišanju najnižjih pokojnin zbralo podatke o domnevnih višjih izdatkih. Costantini meni, da je treba tako važno vprašanje, kot so pokojnine, bolj resno obravnavati in omogočiti bolj stvarno oceno. To je treba storiti predvsem takrat, ko gre za vprašanje javnih izdatkov in še posebno, ko se državno gospodarstvo nahaja v težkem položaju. Pri tem dodaja, da je prepričan, da vladi ne bo treba iskati denarja za povišanje pokojnin izven pokojninskega sklada, zlasti pa ne za po višanje starostnih pokojnin. Tajnik upokojencev CISL poudarja, da je treba najprej celotno vprašanje u rediti in da je treba vrniti pokojninskemu skladu, vse kar mu pripada. To pomeni, da je treba vrniti pokojninskemu skladu vse, kar mu je vlada neupravičeno vzela, da je lahko mašila luknje drugih javnih ustanov, ki nimajo nič skupnega z upokojenci. Hkrati pa je treba začeti z učinkovito akcijo za izterjevanje vseh prispevkov, ki jih delodajalci niso plačali. Costantini ugotavlja, da bi bilo dovolj, da bi vlada vrnila pokojninskemu skladu denar, ki ga je vzela za vzdrževanje ustanov, ki se ukvarjajo s kvalifikacijo delavcev, da b; vlada poravnale dolgove s pokojninskim skladom INPS in da bi delodajalci poravnali svoje dol gove. Neto sindikalni predstavnik pravi, da skupnost ne sme gledati na upokojence kot na krvosese, ki samo zahtevajo in nič ne dajo. Pokojninski sklad je last delavcev in mora biti zato uporabljen za pokojnine. Poleg tega pa Costantini poudarja, da se ne strinja z mnogimi političnimi možmi, ki pravijo, da je treba najprej spraviti gospodarstvo na noge in še-.le nato izboljšati pokojnine. V sedanji krizi popraševanja, pravi sindikalisti bi izboljšanje pokojnin blagodejno u-činkovalo na povečanje noDraševanja in s tem vplivalo na večjo proizvod rjo. 1 Zanimivo je, da je dar.es zakladno ministrstvo, v zvezi z vestmi, kako naj bi vlada krila izdatke za višje !>o-kojnine, objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je samo ministrstvo pristoj no oceniti kako naj bi krili višje izdatke za pokojnine, kot to določa člen 81 ustave in na osnovi obveznosti, ki jih je sprejela vlada, da ne bo prekoračila določenega primanjkljaja državnega proračuna za leto 1974. Očitno je, da se to sporočilo nanaša na stališče zakladnega ministra La Malfe, ki je že svoj čas izjavil, da se bo pritožil na predsednika republike, na osnovi ustavnih določil, če bo kdo v vladi skušal premostiti raven državnih iz- datkov, kot jih predvidevajo za prihodnje leto. To njegovo stališče je popolnoma v skladu s pametno varčevalno politiko. Težko pa je razumeti, da se zakladno ministrstvo na to stališče sklicuje ob vesteh o skorajšnjem povišanju najnižjih pokojnin. Glede tega vprašanja sta si stališči La Malfe in Giolittija popolnoma nasprotni. Kot je znano, je Giolitti že večkrat poudaril, da je povišanje najnižjih pokojnin vprašanje pravičnega odnosa do revnih slojev. Minister za delo Bertoldi pa je pravkar napovedal, da bo v najkrajšem času pripravil zakonski osnutek za povišanje pokojnin. Vprašanje postaja torej zelo zanimivo in bati se je, da bo predstavljajo prvi resni spor ne samo med tako imenovano «trojko» gospodarskih ministrov, temveč tudi v celotni levosredinski vladi, ki je vse svoje dosedanje važne ukrepe soglasno sprejela. Prejšnje dni so fašisti izzvali v Čilu vrsto neredov. Napadli so sedeže levičarskih organizacij v bližini parlamenta, streljali so na demokratične mladince in zažgali avtomobile. Poleg tega so tudi izvedli več atentatov zlasti proti zastopništvom socialističnih držav. Kljub temu pa jim ni uspelo da bi izzvali spopad z levico, ker so stranke hi sindikat zavzeli odgovorno Stališče budnosti in odvračanja čelnega spopada. V nasprotnem primeru bi državljanska vojna že bila pred vrati Nixonove izjave zaostrile polemiko Ameriška javnost ugodno sprejela imenovanje Kissingerja za zunanjega ministra NEW YORK, 23. - Odmevi na včerajšnjo Nixonovo tiskovno konferenco so vse prej kot ugodni. Ameriški časopisi ugotavljajo, da je Nixon v glavnem ponovil izjave svojih sodelavcev Erlichmanna in Haldemana in da je še pri tem dal nekaj nasprotujočih si izjav, ki nikakor niso pripomogle k utrditvi zaupanja, ki naj bi ga imelo ameriško ljudstvo v svojega predsednika. Časopisje in ameriški politični možje kritizirajo še zlasti Nixonove obtožbe predsednikoma Kennedyju in Johnsonu, češ da sta tudi njuni vladi segli po protizakonitih vlomih v razne urade, kjer naj bi prišli do dokazov o protidržavni dejavnosti nekaterih. Takrat je bilo to storjeno skoraj javno in z vednostjo javnega mnenja, nihče pa se ni zgražal in zahteval odstop Johnsona ali Kennedyja, pravi Nixon. Bivši Johnsonov pravosodni minister Katzenbach je Nixonove izjave odločno demantiral in izjavil, da je absolutno nepošteno in VERJETNO V KRATKEM DOGOVOR MED VLADO IH PREVOZNIKI Kljub napadom fašistov in demokristjnnov politična napetost v Čilu začenja popuščati Parlament izglasoval nezaupnico Allendejevi vladi - Nekdanji predsednik Frei odkrito podpira kriminalne podvige fašistov ob tretji obletnici vlade ljudske enotnosti SANTIAGO, 23. — Pogajanja med | cional* je v prejšnjih dneh spro- i Gheorghe Maurer. S sovjetskim pred-čilsko vlado in prevozniki so da- • žila verigo atentatov in napadov sednikom vlade Kosiginom se bo raz- nes privedla do uspešnega rezul tata, do podpisa osnutka pogodbe. Vsi lastniki prevoznih sredstev se sicer še ne strinjajo, s tem predlogom, velika večina pa sledi navodilom svojih združenj in kaže, da bo na tej «fronti» napetost v kratkem lahko popustila. Ko se bo prenehala stavka prevoznikov, ki traja že 28 dni in ki je spravila vso državo v kaos in na rob pomanjkanja hrane, bo za vlado predsednika Allendeja mnogo laže rešiti pereča vprašanja Čila. Povsem jasno pa je, da skuša opozicija v teh dneh ustvariti čim več težav Allendeju predvsem ker bo prve dni septembra tri leta, od kar je združena levica odvzela oblast Krščanski demokraciji. Položaj se v teh dneh izboljšuje: prenehal je čelni spopad med vlado in p-evozniki, vojska se je izkazala za povsem zvesto vladi in zato skušajo ob tretji obletnici postavljati Allendeju vrsto ovir. Fašistična stranka «Partido na- Dramatičen roparski podvig v Stockholmu: ropar se je zabarikadiral v «Sverige Krcdithauk* In zahteval tri milijone kron odkupnine, osvoboditev nekega jetnika in letalo. Na sliki: pripadnica švedske ženske policije skrita za tovornjakom straži pred vhodom v banko. (Poročilo na VI. strani). iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiHiiil Prihodnji mesec bo sestanek med vlado in sindikati za povišanje najnižjih starostnih in socialnih pokojnin. Po dosedanjih izjavah raznih ministrov sodeč, se bodo najniije pokojnine skoraj gotovo povišale. Starostne pokojnine, ki znašajo sedaj okrog 30.000 lir, se bodo povišale na 40.000 lir, socialne pokojnine pa od 19.000 na 30.000 lir. Hkrati pa naj bi se dogovorili, da bodo povišali tudi doklado za brezposelne od sedanjih 800 na 1.200 lir na dan. Sindikati že dlje časa trdijo, da zavod za socialno zavarovanje INPS ima dovolj de- DANES :iSS! ' ' iJ-S narja v svojih skladih za povišanje najnižjih pokojnin. Kljub temu pa se že širijo glasovi, da bo vlada prisiljena iskati denar za pokojnine v postavkah proračuna za prihodnje leto, kar naj bi zmanjšalo vsote, ki so jih namenili za proizvajalne naložbe. Stvar postaja resna in se bo videlo, kako se bo v prihodnjih dneh razpletla. V Čilu skuša desničarska opozicija spraviti v težave vlado ljudske enotnosti prav ob tretji obletnici Allendejevega prevzema oblasti in v trenutku, ko se pogajanja s prevozniki bližajo koncu. Kljub temu, da je opozicija izglasovala nezaupnico vladi in da očitno poziva vojsko k državnemu udaru, pa se politična napetost zmanjšuje. Očitno je torej, da večina prebivalstva ne naseda njihovi kampanji, kot je tudi dobro pokazal polom stavke, ki so jo napovedali za industrijske delavce. Allende in «Unidad popu-lar» bodo dočakali tretjo obletnico z oblastjo v rokah. na sedeže naprednih organizacij. Skoro istočasno pa je tudi Krščanska demokracija z nekdanjim predsednikom Freiem na čelu ostro napadla vlado ljudske enotnosti. V parlamentu je predložila resolucijo, v kateri izreka nezaupanje vladi, ki je po njihovem mnenju privedla «do propada ustavne zakonitosti v državi*. Resolucija je dobila 81 glasov demokristjanov in fašistov, proti pa je glasovalo 47 predstavnikov vladnih strank. V bistvu z nezaupnico skušajo poslabšati odnose med vlado in vojsko, saj celo vabijo vojaške ministre (v levičarski vladi so namreč štirje visoki častniki vojske, mornarice in letalstva), »naj poskrbijo, da se preneha s kršitvami zakonov in ustave in naj vlado privedejo na pot ustavnega reda.* Gre torej za očiten poziv vojski, naj se postavi proti Allendeju na stran »parlamentarne zakonitosti*. E-notni sindikat CTU je verjetno v zvezi s temi dogodiš pozval vse delavce k budnosti, »ker reakcionarne sile pripravljajo državni udar*. Takoj po glasovanju se je sestal pod Allendeje-vim predsedstvom višji svet za državno varnost, ki ga sestavljajo glavni ministri in so proučili položaj, ki je nastal po nezaupnici parlamenta. Po čilskih zakonih mora parlament izglasovati nezaupnico z dvema tretjinama glasov, da lahko prisili vlado k odstopu. V senatu pa ima desno -sredinska opozicija samo 50 glasov proti 30 glasovom vladnih senatorjev, kar ne zadostuje za dvetretjinsko večino. Allendejeva vlada ne bo torej odstopila. Kljub temu pa nezaupnica v sedanjem napetem položaju predstavlja »pretvezo*, pod katero se zakrknjeni desničarski deli vojske lahko skušajo otresti dolžnosti do ustavne zakonitosti* in izvesti državni udar, kot je izjavil socialistični poslanec Barberis. V Santiagu prevladuje mnenje, da si Krščanska demokracija ne bo upala sprožiti čelnega spopada z »Unidad popular* in torej državljanske vojne, da pa njeno neodgovorno zadržanje in zlasti delovanje nekdanjega predsednika Freia predstavlja veliko nevarnost za državo, ker sovpada z najostrejšimi napadi fašistične desnice. Nekdanji predsednik Frei je v prejšnjih dneh celo izjavil, da delovanje fašističnih skupin ni v bistvu prav kriminalno in da se ga lahko razume in delno opraviči kot odgovor na izgrede «marxistov». Ta izjava je zelo huda, saj je bilo samo v noči med torkom in sredo kar 20 fašističnih bombnih atentatov v Santiagu in je bilo ranjenih 17 oseb. Danes pa se fašistični razgrajači in atentatorji niso upali na ceste, po katerih so krožile močne izvidnice karabinjerjev. Po dolgem času ni bilo v prestolnici niti enega atentata, še vedno izredno zaskrbljujoče pa je stanje oskrbovanja s hrano, ki že dalj časa primanjkuje zaradi stavke prevoznikov, kateri se je pridružila še stavba trgovcev. Sindikat Krščanske demokracije je sicer napovedal tudi stavKO industrijskih delavcev, ki pa je naletela na popolen polom. MOSKVA, 23. — Po predsednikih vlad Poljske, Madžarske, Vzhodne Nemčije in Bolgarije je prispel v Moskvo prvi minister Romunije Ion govarjal o gospodarskih vprašanjih. Tajnik OZN Waldheim od ponedeljka na Bližnjem vzhodu KAIRO, 23. - Dnevnik »Al Ahrams objavlja danes vest, da bodo ZDA v kratkem odposlala v Izrael novo vrsto protiletalskih raket in tankov. S pomočjo ameriških izvedencev, nadaljuje list, bo Izrael lahko začel proizvajati lastne tanke najpozneje do leta 1985. »Izrael se opira na ZDA,* piše kairski dnevnik, »da bi tako propadel Waldheimov obisk še preden se sploh začne.* Tajnik OZN Kurt Waldheim bo začel svoje potovanje po državah Bližnjega vzhoda prihodnji zalem, Kairo in Aman in končno še Alžir. Waldheim si verjetno ne zastavlja drugih ciljev kot spoznanje stališč posameznih držav, kar pa v sedanjem zapletenem položaju ni malo. V zadnjih časih je prišlo med arabskimi državami do znatnih sprememb stališč o spornem vprašanju zasedenih ozemelj. Stališča Jordanije po eni strani, Egipta, Sirije in polestinskih osvobodilnih gibanj po drugi strani so se kljub vsemu nekoliko zbližala. Tajnik OZN bo zaključil svoje potovanje po arabskem svetu v Al-žiru, kjer bo prisostvoval konferenci neuvrščenih. TOKIO, 23. - Veliki tokijski dnevnik «Asahi šimbun* poroča danes v članku svojega dopisnika iz Pekinga, da je vodja kamboških osvobodilnih sil princ Sihanuk izjavil, da partizani za sedaj ne bodo izvedli nobene večje ofenzive proti pone-1 kamboškemu glavnemu mestu deljek, ko bo prispel v Damask. Phnom Penhu, da bi se izognili Zatem bo obiskal še Bejrut, Jeru-1 žrtvam med civilnim prebivalstvom. IIIIIIIIIIIIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllIHIliiiiiilHiii lllllllllllltlllllllllllllIMMI IM lil HI 11111111 V INTERVJUJI) RTV BEOGRAD IN TANJUGU Indira Gandi o vlogi politike neuvrščenosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je v izjavi Tanjugu in radioteleviziji Beograd, v zvezi z bodočo konferenco neuvrščenih na vrhu dejala, da so neuvrščene države vedele, da hladna vojna ne more večno trajati, da bi jedrska vojna grozila s splošnim uničenjem in da bodo pripadniki vojaških blokov prej ali slej prisiljeni, da se medsebojno sporazumejo. Neuvrščene države pozdravljajo sedanje popuščanje, toda do stvarnega miru lahko pride samo, če bodo v dogovorih za zagotovitev miru vključene vse države in ko bo dosežena popolna razorožitev. Indira Gandi je zagotovila, da bo Indija dala svoj prispevek za uspeh konference neuvrščenih na vrhu. Smotri gibanja neuvrščenih so dobro znani, je poudarila Gandijeva. Stremijo po enakopravnosti držav, po večjemu medsebojnemu prijateljstvu in sodelovanju, po sodelovanju z drugimi državami in večjemu vplivu na svetovno gospodarstvo, da bi države v razvoju lahko premagale svoje siromaštvo in si zagotovile pravičnejši plasman svojega izvoza. Neuvrščenost je. po besedah Indire Gandi, danes še bolj neobhodna zaradi prepričanja, da politika v preteklosti ni pripomogla k uresničenju miru. Indira Gandi je posebno opozorila na probleme držav v razvoju in na potrebo, da neuvrščene države utrdijo svojo enotnost, da bi se lažje izvedlo to, kar se na konferencah neuvrščenih sklene. V zvezi s tem je Indira Gandi opozorila na resolucijo sprejeto v Lusaki o gospodarskem sodelovanju neuvr- ščenih in o problemih držav v razvoju, ki doslej ni bila uresničena. Na kraju svojega intervjuja je Indira Gandi dejala, da je neuvrščenost sredstvo miru in zmanjšanja napetosti. Mir in napredek sta neločljiva in neobhodno potrebna za napredek neuvrščenih držav. B. B. Od B. do 16. septembra zagrebški velesejem BEOGRAD, 23. — Na letošnjem jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu od 6. do 16. septembra bo poleg 5.000 razstavljavcev iz 54 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike; svoje proizvode razstavljalo 1.300 jugoslovanskih podjetij. Na razstavnem prostoru, okrog 270 tisoč kv. m, bo razstavljenih nad 300 tisoč raznih industrijskih izdelkov. Na letošnjem velesejmu bo dan poseben poudarek izdelkom strojegradnje. kovinarstva, elektrotekstil-ne in kemične industrije, precizne mehanike in optike, kovinsko - predelovalne, ladjedelniške, lesne in gradbene idustrije. V okviru sejma bo od 12. do 15. septembra tudi okrogla miza katere se bodo udeležili ekonomisti iz 35 držav, o gospodarskih odnosih držav v razvoju. Na tem sestanku bo posebna pozornost posvečena sodelovanju Jugoslavije z državami v razvoju. Na letošnjem velesejmu bo tudi sklepna manifestacija »Leta kakovosti*, na kateri bodo razdeljene nagrade in pohvale podjetjem, ki so v izboljšanju kakovosti dosegle najboljše uspehe. nekorektno od predsednika dajati izjave, ne da bi navedel tudi dokaze o teh domnevnih protizakonitih dejanjih. Bivši glasnik predsednika Johnsona pa je samo izjavil, da mu o tem ni nič znano. Vse kaže, da se bo polemika s tem v zvezi v prihodnjih dneh še bolj razplamtela, kar ne bo nikakor koristilo položaju predsednika Nixona. To potrjuje tudi dejstvo, do Bela hiša ni dala časnikarjem nobenega pojasnila o Nixonovih izjavah. Sodelavci predsednika Nixo-na so rekli novinarjem, naj se obrnejo na pravosodno ministrstvo tam pa so izjavili, da za to niso pristojni in so jim svetovali naj zahtevajo pojasnila od FBI. Tudi zvezna policija je vztrajno molčala in vsa vrata so novinarjem za sedaj zaprta. V svojem članku se sprašuje u-gledni ameriški časopis «New York Times* zakaj je Nixon imel za potrebno, da vleče za nos ameriško ljudstvo v zvezi s tajnimi bombardiranji nad Kambodžo. Ameriško ljudstvo se v bodoče prav gotovo ne bo počutilo naklonjeno takim predsednikovim pobudam. Vest o imenovanju Henryja Kissingerja za novega zunanjega ministra pa je v skoraj vseh krogih naletela na odobravanje. Ugotavljajo, da je predsednik Nixon končno združil v isti osebi načrtovanje in uresničevanje ameriške zunanje politike, ki bo v očeh javnosti vsekakor pridobila na ugledu. Ameriško časopisje ugotavlja, da bo senat verjetno zelo hitro odobril Kissingerjevo imenovanje, saj uživa Nixonov posebni svetovalec velik ugled pri senatorjih, ki cenijo njegove uspehe v .zadnjih letih. Medtem je novi zunanji minister imel tiskovno konferenco v Nixo-novi kalifornijski rezidenci. Uvodoma je dejal, da bo predsednik Nixon kaj kmalu odpotoval v Evropo. Točen datum bodo določili po Sestanku eviopskih zunanjih ministrov, ki bo 10. septembra v Ko* penhagnu. Omenil je tudi, da bodo ZDA skušale okrepiti sodelovanje z evropskimi državami in Japonsko, obenem pa se bo nadaljevalo zbliževanje s SZ in Kitajsko. S tem v zvezi je treba o-meniti, da so v Japonski sprejeli vest o Kissingerjevem imenovanju za državnega tajnika dokaj hladno, saj mu očitajo, da je pri procesu zbliževanja s Kitajsko zanemaril japonske interese v tistem delu sveta. Obravnaval je tudi vprašanje krize na Bližnjem vzhodu in dejal, da bodo ZDA tam nadaljevale politiko, ki se jim bo zdela umestna. Končno se je ukvarjal tudi z »izpitom*, k; ga bo moral prestati pred senatno komisijo, ki bo morala odobriti njegovo imenovanje. Izjavil je, da bo odgovarjal o vseh temah, a katerih so odgovarjali dosedanji državni tajniki, zamolčal pa bo vsebino nekaterih nasvetov, ki jih je dal Nixonu kot njegov posebni svetovalec. Odprtje mednarodnega tekmovanja zborov v Arezzu AREZZO, 23. — Arezzo je od danes prizorišče pomembne kulturne manifestacije. Začelo se je 21. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga prireja združenje »Arniči della mušica*. Na pročelju gledališča Petrarca plapola poleg italijanske še 14 zastav drugih držav. K tekmovanju je bilo prepuščenih 24 zborov,, med temi jih je osem iz Italije. Deželo Furlanijo ■ Julijsko krajino zastopa polifonski zbor iz Rude (videmska pokrajina), Jugoslavijo pa zastopa letos samo zbor delavsko - kulturno umetniškega društva »Petar Zoranič* iz Zadra. Češkoslovaško bo zastopal komorni zbor iz Bratislave, Madžarsko pa zbor Ferenc Liszt iz Veszprema, Romunijo pa zbor Paul Costanti-nescu. Ostale države, ki so zastopana na tekmovanju so: Argentina. Avstrija, Belgija, Brazilija, Norveška, Portugalska, Španija, Turčija, Velika Britanija in Zahodna Nemčija. V zlati knjigi, v kateri so zapisana imena zborov, ki so zmagali na prejšnjih tekmovanjih so uvrščeni na častnem mestu tudi nekateri slovenski zbori, na primer akademska zbora »Tone Tomšič* in »Vinko Vodopivec*, komorni zbor iz Celja, »Lira* iz Kamnika in drugi. Žal, ne lani ne letos se noben slovenski zbor ni udeležil tekmovanja v Arezzu. Iz več razlogov pa bi bilo pravilno, da bi se areške manifestacije udeležil tudi kak zbor iz Slovenskega primorja in iz zamejstva ter pred mednarodno kulturno javnostjo potrdil življenjsko tradicijo, ki je niti najkrutejši režim ni mogel zatreti. Revija »Primorska poje* potrjuje, da bi se z dobro voljo in vestno pripravo to dalo uresničiti. MIRKO KAPELJ SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA ZA NADZORSTVO NAD CENAMI Nadzorni organi so doslej ugotovili 118 kršitev zakona o zamrznjenju cen Drugi šemam trgovcev in gostilničarjev, ki so jim naložili globe Komisija je doslej pregledala 1.455 obratov v tržaški občini Včeraj dopoldne je bil na tržaški prefekturi sestanek pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad cenama, ki mu predseduje vladni komisar in prefekt Di Lorenzo. V začetku sestanka je prefekt poročal o sporazumu s predstavniki združenja trgovcev, ki je zagotovilo spoštovanje navodil medministrskega odbora za cene v zvezi s prodajo živil, ki jih trgovci niso še prodajali 16. julija letos in torej niso vključena v ceniku, ki so ga morali predložiti nadzorstvenim oblastem. Komisija je bila mnenja, da bi morali upoštevati omenjena navodila z rahlimi spremembami. Pokrajiski odbor za nadzorstvo nad cenami je tudi proučil rezul tate nadzorstva, ki ga izvajajo potrošniki, ki imajo na razpolago poseben uraj pri tržaški prefekturi, katerega telefonska številka je 61-301 in nadzorstveni organi, ki ugotavljajo, če odgovarjajo prijave potrošnikov resnični podražitvi. Doslej je prefektura prejela 110 prijav in v teku so preverjanja. Prav tako živahno deluje tudi posebna operativna skupina, ki je doslej obiskala že 1.455 trgovin in gostinskih obratov v tržaški občini, kar ustreza dvema tretjinama vseh obratov, ki se jih tiče zadnji vladni ukrep. Komisija je pregledala tudi 103 obrate v okoliških občinah, kjer pa so v teku tudi druge kontrolne akcije. Doslej so ugotovili 118 kršitev odloka: 103 lastniki trgovinskih ali gostinskih obratov niso izobesili cenika, 15 pa jih je povišalo cene. Ugotovili so tudi 17 kršitev zakona o trgovskem poslovanju in 5 kršitev odloka št. 896 z dne 15.9.1947, ki se tiče cen, ki jih nadzoruje CIP. Prefektura je doslej naložila 94 glob, za nadaljne tri globe pa so prizadeti vložili priziv. Odbor je nato pregledal drugi seznam lastnikov trgovinskih in gostinskih obratov, ki so jim naložili globe. Gre za skupno 14 imen, od katerih je večina lastnikov gostinskih obratov, le pet pa je trgovcev. Zakon za nadzorstvo nad cenami so prekršili Adelina Abatematteo (bar), Domenica Cozza por. Gaio (bar), Duilio Dfgrassi (bar), Turrida Per-tot por. Draghi (bar). Mattep Pis-sacco (gostilna), Giuseppe Arso (bar), Mario Danieli (jestvine), Pietro Uppolis (sadje in zelenjava), Ferruccio Scropetta (bar), Maria Svagelj por. Dugulin (gostilna), Giuiio S« lian (jestvine), Daniele Gerhini (jestvine), Alma Svetina vd. Marin (bar) in Luigi Kodrič (sadje in zelenjava). Ob koncu seje je pokrajinski od bor še ugotovil, da v prejšnjem tednu ni primanjkovalo živil. te, so stanovalci izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da namerava nepremičninska družba prodati o-menjena stanovanja v Ul. Don Bosco. S tem bo povzročila velike težave vsem stanovalcem, še posebno pa upokojencem in delavcem z nizkimi plačami. Podžupan je zagotovil, da bo občinska uprava poglobila to vprašanje ter poiskala možnosti za njegovo rešitev tudi s pomočjo novih urbanističnih posegov. Prizadevanja deželnih organov za zdravstvo Deželni odbornik za zdravstvo Nardini se je včeraj sestal s predsednikom deželnega združenja bolnišnic in civilne bolnišnice v Vidmu prof. L. Floramom. Na sestanku, ki je veljal razpravi o nekaterih perečih vprašanjih deželnega zdravstva in bolnišniške oskrbe, je prof. Floramo napovedal, da bosta v kratkem na našem področju dve pomembni strokovni srečanji. Na prvem, ki bo v Vidmu, bodo strokovnjaki razpravljali o vprašanjih ki zadevajo poklicno usposabljanje novih kadrov v zdravstvu, na drugem, ki bo v San Danielu, pa bodo upravitelji bolnišnic v Furlaniji - Julijski krajini pregledali vrsto skupnih organizacijskih vprašanj. Odbornik Nardini je včeraj prejel izvod nove izdaje študije »Trattato teorico - pratico di diritto sanita-rio», ki jo je pripravil dr. G. Ra-baglietti in ki je namenjena zdravstvenemu osebju v naši deželi, študija obravnava s pravnega vidika vrsto vprašanj, kot so prodaja živil, onesnaževanje vode in zraka, šolska higiena, mednarodno zdravstvo, itd. PRIHODNJI TEDEN V GRADEŽU 2. mednarodni mladinski seminar «Alpe-Adria» Seminarja se bodo udeležili mladinci iz naše dežele, iz Slovenije in iz avstrijske Koroške • Koristna pobuda deželne uprave • Drevi ob 20.30 se bo v Ul. Foscolo 7 sestala rajonska kon-zulta za Staro mitnico. Na pobudo deželne uprave in pod pokroviteljstvom odborništva za šolstvo in kulturne dejavnosti bo prihodnji teden v Gradežu 2. mednarodni mladinski seminar z naslovom »Alpe - Adria*. Seminar se bo začel v ponedeljek, 27. avgusta in bo trajal do vključno 2. septembra. Sodelovale bodo tri skupine po 15 mladincev vsaka, in sicer ena iz naše dežele, ena iz Slovenije in ena iz avstrijske Koroške. Na seminarju bodo mladinci iz treh sosednih dežel obravnavali štiri osnovne teme, in sicer »Združevanje mladine v Furlaniji - julijski krajini, na Koroškem in v Sloveniji*, »Mladinska problematika v sedemdesetih letih*, »Predlogi za razvoj mladinske izmenjave na prostoru Alpe - Adria* in »Vloga mladine v mednarodnih odnosih*. Seminar bo v prostorih hotela »Fonzari*, otvoritvena slovesnost pa bo v ponedeljek ob 11. uri. V torek dopoldne bo dr. A. M. Boileau prebrala poročilo o »etničnih težnjah niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiHniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil MEDNARODNI TEČAJ O PROMETU V avli »Venezian* na gospodarski fakulteti tržaške univerze se nadaljuje XIV. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Včeraj sta predavala dva italijanska strokovnjaka, in sicer glavni ravnatelj državnih železnic ing. Filippo Bordoni in docent prometne ekonomije na tukajšnjem vseučilišču prof. Francesco Santoro. Predstavnik državnih železnic ing. Bordoni je razvil temo o srednjeročnih načrtih za razvoj železniškega omrežja v Italiji. Govornik je najprej omenil pobude, ki jih je vodstvo železnic prevzelo v prvih letih po vojni ter v tej zvezi naglasil, da so bila finančna sredstva na razpolago za obnovo uničenih prog in postaj ter za posodobitev omrežja daleč nezadostna, tako da je organizacija timih prevozov v Italiji močno zaostala za razvojem splošnega gospodarskega življenja., Prvi večji podvig na tem področju se je razvil šele po letu 1962, ko je vodstvo železnic izdelalo in začelo uresničevati desetletni razvojni načrt, za katerega je država Predstavništvo stanovalcev S skup“ , , Kljub čedalje hujši konkurenci, ki Dri podžupanu Lonzi jo zasebni avtomobilski promet iz- f r » vaja na železnico, je ta tudi v Ita- Podžupan Lonza je včeraj sprejel liji v stalnem razmahu, njena teh-na županstvu predstavništvo stano- nična podlaga pa je še vedno neza-valcev iz Ul. Don Bosco. Med sre- dostna. Italijanske železnice bo tre-čanjem, ki sta se ga udeležila ba še občutno posodobiti, in sicer tudi odbornika De Luca in Aba- ne le za to. da bi lahko ujele ko- »»iiiiiiiiimiiiiiiimiMiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiitiHiiniHniiiiiimmiiiiiiiiiMMimmiiiiiMiiiiiHiiuMHiMiMHiMHM ZAKLJUČILA SE JE ABSURDNA DOGODIVŠČINA REČANA Bivšega «dezerterja» Smolicha so končno izpustili na svobodo Vojaško sodišče mu je pred 23 leti prisodilo v odsotnosti deset let zapora, ker je zapustil italijansko vojsko in se pridružil zaveznikom Razvoj italijanskih železnic zaostaja za splošnim napredkom Včeraj sta govorila prof. Bordoni iz Rima in prof. Santoro iz Trsta Danes na vrsti predavanje danskega strokovnjaka Antonio Smolich, 52-letni Rečan, ki je po povratku iz Južne Ameri-ce, kjer živi z družino, nepriča-covano končal za rešetke koronej-skih zaporov, je spet na svobodi. Absurdna in nepojmljiva dogodiv- ščina, ki je pretresla tržaško jav-vost, se jc tako srečno iztekla, ds tal pa je tisti zoprni občutek, la ni človek nikoli siguren, kaj se mu v življenju lahko primeri. Smolicha so aretirali 16. avgusta etos agenti letečega oddelka na podlagi zapornega naloga državne-?a pravdnika iz Alessandrie. Stvar bi ne bila niti tako nenavadna, če bi nalog ne bil star kar devetnajst let in bi ne slonel na obsodbi na deset let in devet mesecev zapora zaradi dezerterstva, tatvine in prodaje vojaškega materiala, in oddaljitve od svojega mesta brez dovoljenja, ki jo je izreklo vojaško sodišče. Smolich je v vseh teh letih živel v glavnem mestu Ekvadorja Quitu. kamor se je odselil leta 1950, si uredil družino in se lotil cvetličarstva. Po toliko letih ga je spet zamikalo v svoje rodne kraje in skrbno je zbiral prihranke, da bi se mu to potovanje v domovino uresničilo. Z muko, požrtvovalnostjo in odpovedmi vseh vrst je zbral tisoč dolarjev, kolikor je bilo potrebnih za letalski prevoz v Italijo. Tako je 15. julija končno prispel v Trst, kjer je prespal v nekem mestnem hotelu, naslednjega dne pa je nameraval na obisk v svoje rodno mesto, na Reko. Račune pa so mu nepriča-tovano prekrižali agenti, ki so mu na podlagi tako absurdne obtožni-pe nataknili lisice ter ga odvedli v zapor. Njegov gnev in razočaranje je bilo še toliko večje, ker ga je obšel strah, da se za povratek k svoji družini ne bo mogel poslužiti letalskega listka za povratek, ki zapade v oktobru. Na veliko prizadevanje tržaškega odvetnika Rema Cuccagne, ki je takoj sprejel njegovo obrambo ter že istega dne naslovil na državnega pravdnika v Alessandrii prošnjo, da bi ga izpustili na svobodo, so prejšnjo soboto končno odredili izpust na svobodo. Odvetnik je namreč svojo prošnjo utemeljil z dejstvom, da Smolich ni zbežal v Ameriko, da bi se izognil zaporu in da enostavno ni o obsodbi vedel ničesar. Poleg tega pa bi mu morali prišteti tudi vse amnestije, ki so bile v zadnjih devetnajstih letih. Odvetnik Cuccagna je večkrat tudi telefonsko posredoval na državnem pravdništvu v Alessandrii. Pravdnik je prošnjo sprejel ter odredil izpust. Smolicha so oprostili prekrška dezerterstva, za vse druge prekrške pa so ga oprostili, ker je zapadel rok za pregon. Nova delovna pogodba za uslužbence trgovinskega sektorja Pokrajinska federacija delavcev trgovinskega sektorja CGIL. CISL in UIL je včeraj sporočila, da so v teh dneh ratificirali sporazum, za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe za trgovinski sektor, ki so ga podpisali na ministrstvu za delo 17. julija letos. Kot je znano, predvideva nova pogodba enotni stalež za delavce in uradnike, skrajšanje vajeniškega obdobja od 36 na 18 mesecev, trideset dni dopusta ter razširitev sindikalnih pravic tudi na tista podjetja, ki zaposlujejo do enajst delavcev. Kar zadeva plače, je v čl. 13 omenjenega sporazuma rečeno, da morajo vsem delavcem, ki so uslužbeni 16. julija letos povišati plače za 16 tisoč lir mesečno z začetkom 1. julija letos. rak s splošnim gospodarskim napredkom, ampak tudi za to, da bi ne zaostale za drugimi deželami Evropske gospodarske skupnosti in sploh v Evropi. Za modernizacijo državnih železnic je vlada pred časom dala na razpolago nov prispevek v višini 4.000 milijard lir. S temi sredstvi bo železniško omrežje postalo bolj sodobno na številnih odsekih, še zdaleč pa ni mogoče trditi, da bi razpoložljiva sredstva zadostovala za posodobitev celotnega omrežja. Vsekakor pa bo v okviru novega finančnega posega urejeno tudi vprašanje pontebske proge, po kateri se kakor znano odvija večji del blagovne izmenjave med Italijo, Avstrijo, Nemčijo in drugimi srednjeevropskimi državarrii; Drugi predavatelj je v svojem posegu razvil temo o načrtovanju prometa v Italiji. Govornik je predvsem' uvrstil vprašanje prometa med splošna načela o razvoju gospodarskih dejavnosti v državi ter naglasil, da si js Italija dala prvi petletni razvojni načrt šele za razdobje 1966-1970, nakar je bil pripravljen drugi načrt — za razdobje 1971-75 — ki pa se še ne izvaja. Glede novega načrta so si poslovni krogi edini, da je treba razvoj ekonomije tako ali drugače le programirat], različna pa so mnenja glede tega,-kako naj se posamezne postavke praktično uresničujejo. Na področju prevozov pa ni večjih nesoglasij med načrtovalci, politiki in gospodarstveniki: načrtovanje prevozov je namreč v Italiji že udomačen pojav, že v preteklosti je Italija izdelala razvojne načrte za avto ceste, železnice in luke, v novejšem času pa sta bila izdelana tudi načrta za razvoj podzemskih železnic v večjih središčih in za letališča. Če manjka splošno načrtovanje gospodarskega razvoja v državi — je nadaljeval predavatelj — pa ostajajo tudi posamezni načrti za prometna področja brez prave podlage. Temu je treba pripisati tudi dejstvo, da v okviru prvega petletnega načrta niso bila naložena vsa predvidena sredstva, tako da je področje prevozov zopet zaostalo za splošnim gospodarskim napredkom. Poleg tega so načrtovalci premalo upoštevali dejsto, da bo leta 1980 polovica vsega italijanskega prebivalstva zbrana v osmih ožjih področjih državnega o-zemlja. Nadaljnji problem predstavlja okrepitev prometnih infrastruktur v južnih predelih države. »Načrt '80* sicer predvideva, da bodo javne naložbe na področju prevozov dosegle do leta 1980 skoraj 23.000 milijard lir, zelo verjetno pa je, da bo del teh sredstev preusmerjen na druga področja, na katerih je čutiti večji pritisk družbenih zahtev. Kakor koli že — je zaključil svoja izvaja- g° danjih in bodočih načrtov vplivalo še več drugih dejavnikov, med katerimi prednjačijo državna oziroma deželna ureditev posaiheznih posegov, skladnost notranjih načrtov z načrti drugih članic evropske deveterice in dokončna ureditev vprašanja pristojnosti posameznih ministrstev in Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE. Danes bo na univerzi nastopil danski strokovnjaki prof. Kai Lemberg, ki bo predaval o razvoju prometnih sistemov v okolici večjih mest. pri mladini v deželi Furlaniji - Julijski krajini*, katerem bo sledila razprava. V sredo bo vsaka skupina mladincev predstavila posebno poročilo. V četrtek bo na vrsti predavanje dr. A. Raffaellija o »vlogi mladine v okviru mednarodnih odnosov*, v petek pa bodo zopet spregovorili predstavniki mladinskih skupin. V soboto bo nastopil prof. A. Scoglia s predavanjem o »političnih usmeritvah mladine v Furlaniji . Julijski krajini*, nakar bodo udeleženci pripravili okvirni načrt za podobno tristransko srečanje, ki bo na sporedu prihodnje leto. Za časa seminarja si bodo udeleženci ogledali vrsto zanimivosti v naši deželi. Tako so na sporedu ogled zgodovinskega središča v Gradežu, Vidmu, Čedadu in Ogleju, dalje ogled Trsta in izlet po Grade-ški laguni. Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel načelnika tržaške luke in podpredsednika luške ustanove adm. Cittadinija. Razpravljala sta o problemih pristanišča tudi v luči najnovejše stavke pristaniščnikov ter o nujnosti modernizacije pristaniških dejavnosti. Comelli je pozneje sprejel tudi predsednika Goriške hranilnice Barnabo in načelnika tržaškega odseka državne organizacije za pomorska dela Contenta. Tudi včeraj več požarov Huda pripeka in rahel veter sta bila včeraj kot nelašč za požare, ki pa jim je najbrž, kot po navadi, botrovala predvsem neprevidnost in nemarnost ljudi, ki hodijo v naravo. Tudi včeraj je namreč gorelo na več krajih. Gasilci so imeli polne roke že navsezgodaj. Prvi požar je namreč izbruhnil o-krog pol treh ponoči v bližini železniškega prelaza pri Devinu. Požar so kmalu pogasili in tudi škode ni bilo veliko. V zgodnjih popoldanskih urah je gorelo v godzu pri Brojnici pod Križem. Plameni so zajeli približno štiri tisoč metrov gozda in gasilci z Opčin in Starega pristanišča so se morali truditi več kot eno uro, da so požar pogasili. Na istem kraju je požar izbruhnil tudi v poznih večernih urah. Hujši požar je bil sinoči tudi pri Briščkih, kjer so plameni zajeli okrog deset tisoč kv. metrov suhe Včeraj v Trstu 34 stopinj v senci Kljub temu, da je veliki Šmaren | *-rave ^ grmičja. minil že pred tednom dni, se nn-letje še hi končalo. Nasprotno: vročina je bila v zadnjih dneh huišn kot za veliki šmaren, saj je to plomer na Korzu Italija izmeril v senci kar 34 stopinj, vremerv-slovna postaja pa le nekaj nori 30 stopinj. To Se je poznalo tudi na tržaških plažah, ki so bil >■ polne kopalcev. Vendar pa se v morju niso kdove kako shladili saj je bilo tudi morje precej toplo: 26 stopinj. Tržačani pa so bili nejevoljni, saj so se že skoraj vsi vrnili na delo in morajo prepuščati obale turistom, sami pa Prepozno vložen priziv proti oprostitvi Frede? Kakor vse kaže ne bo prizivne razprave za Franca Fredo. Čeprav zveni čudno, skoraj groteskno, da se javni tožilec lahko zmoti glede terminov za vlaganje prizivov, vendar se v takšnem primeru, ko gre za proces proti človeku takšnega kalibra, kakršen je nacifašist Freda, človeku, ki je osumljen krva- vega pokola v milanski kmečki ban-se kuhajo v pisarnah in tovarnah, i ki, človeku, ki mu pajdaši na sa- mem procesu vzklikajo zloglasna nacistična gesla in stegujejo roke v fašistični pozdrav, tudi javni tožilec lahko zmoti. Fredov branilec na tržaškem procesu odv. Franco Alberini je namreč zahteval priznanje pravomočnosti oprostilne razsodbe, ker javni tožilec ni vložil priziva v roku, ki ga predvideva zakon. Franco Freda ter njegova tržaška somišljenika Franco Neami in Manlio Portolan, ki so bili obtoženi izsiljevanja na škodo Gabriela Forziatija in na prvem procesu, 30. januarja letos oproščeni, kakor kaže ne bodo stopili pod to obtožbo pred tržaške sodnike 4. decembra, kakor je bilo predvideno. Celoten postopek v zvezi s to zadevo je dokaj sumljiv in tržaška demokratična javnost se upravičeno zgraža. Mladi škvadrist za nočnega čuvaja mestne hranilnice? Uprava tržaške mestne hranilnice je, po še nedemantiranih vesteh, sklenila zaposliti na mesto nočnega čuvaja znanega pripadnika zloglas-re »Avanguardie nazionale*, Giam-paola Scarpo. mlajšega brata pretepača Claudia Scarpe. Scarpa mlajši, ki se je zaradi nasilnih deianj proti dijakom in antifašistom že nekajkrat znašel pred sodniki, naj bi torej stražil urade mestne hranilnice. Za zaposlitev po trehuje potrdilo o «dobrem vedenju*, a rr-.u ga je tržaška občina zavrnila. Zato se jt: pritožil na nadzorne organe, ki se pa še raso izrekli. Na sodišču namreč izhaja, da Giarti-paolo S.caipa še ni bil kaznovan. To Da verjetno zato, ker so prvostopenjske razsodbe še nepravomnč-ne. Nadurna komisija za krajevne ustanove je zato zaprosila za informacije policijo, ki je o dejavnosti mladega škvadrista zbrala še pre cejšnjo dokumentacijo. Vsiijuje se, vsekakor, vprašanje s kakšl imi »priporočili* je lahko mladi desničarski aktivist dosegel tako namestitev, pa še to, ali mu bodo policijske oblasti res izdale do voljenje za nošenje orožja. Saj je znano, da so nočni čuvaji navadno oboroženi Če bi se tudi to zgodilo, bi se javno mnenje lahko upravičeno z ogorčenjem in zaskrbljenostjo vprašalo. od kod tako pristransko ravnanje uprave mestne hranilnice in drucih oblasti. V PREDP0LDAN5KIH URAH NA KORZU Roparski napad v mestnem središču: dekletu iztrgali torbo s 4 milijoni Neznanec ji je iztrgal torbo ter se oddaljil s svojim pajdašem na motorju Mestno središče je bilo včeraj predpoldne, ob uri, ko je na ulicah največ ljudi, prizorišče bliskovitega roparskega podviga. Mlad dolgolasec je okrog 11. ure iztrgal iz rok dekleta torbo, v kateri je bilo štiri milijone in pol lir v gotovini, ter se oddaljil s pajdašem, ki ga je čakal z motorjem, proti nabrežju. Na žalost so bile doslej vse preiskave, ki so jih nemudoma uvedli agenti letečega oddelka, zaman. Roparski napad se je odigral na Korzu, nekaj metrov od križišča z Ul. Roma. Žrtev napada je bila sedemnajstletna Maria Eftimiadi iz Ul. Friggeri 144 v Rimu. Dekle je prišlo pred dnevi na počitnice v naše mesto, kjer prebiva pri stricu, 53-letnemu Oropano dekle z uskudovuuim stricem Marcu Eftimiadiju, v Ul. Franca 7. Eftimiadi je lastnik menjalnice v Ul. Canal Piccolo 2 v bližini Borznega trga, Maria pa mu je v menjalnici pomagala. Včeraj zjutraj jo je stric poslal v bližnjo trgovsko banko na Trgu republike, da bi zamenjala večjo količino tuje valute v italijansko valuto. Malo pred 11. uro se je napotila v banko, zamenjala denar, ter se z rjavo torbo, v kateri je bilo 4 milijone in pol Ur v štirih svežnjih po deset tisoč lir in ostalo v drobižu, vračala po Korzu proti Borznemu trgu. Nekaj metrov pred križiščem z Ul. Roma se ji je približal dolgolasec srednje postave in približne starosti petindvajsetih let ter ji z bliskovito kretnjo iztrgal torbo iz rok. Še preden se je dekle zavedlo od presenečenja in nenadnega strahu, je mladenič sedel na motorno vozilo rdeče barve, verjetno japonske znamke honda, ki ga je čakalo nekaj metrov naprej s prižganim motorjem in na katerem je bil pajdaš. Koj nato sta se mladeniča oddaljila z vso brzino proti nabrežju, tako da so si nekateri mimoidoči lahko zapomnili le nekaj številk evidenčne tablice. Vozilo naj bi bilo iz Vidma, vendar pohcija sklepa, da je bila evidenčna tabUca najbrž ponarejena. Maria je po napadu začela klicati na pomoč, nekdo pa je takoj obvestil o dogodku leteči oddelek bUžnje kvesture. Dežurna podčastnika Montello in Aragona sta takoj ukrepala. Že nekaj sekund, kasneje so izpred kvesture krenila v razne smeri tri policijska vozila ter zastražila nekatere pomembnejše dohode iz mesta. Major Morandini je nato obvestil o dogodku tudi druge italijanske kvesture ter policijske in orožniške postaje. Obširna akcija pa žal ni še obrodila zaželenih sadov. Mario Eftimiadi so nato povabili na kvesturo, kjer je skupaj z razburjenim stricem vložila prijavo. Agentom je tudi opisala svojega napadalca, ter njegovega pajdaša. Preiskava je še v teku. V Vidmu so orožniki ustaviU dva mladeniča na rdeči hondi a so ju takoj izpustili, ker se je izkazalo, da sta avstrijska turista. Medtem ko se je dekletu zdelo, da je bila evidenčna tablica motorja videmske registracije s številkami napisanimi na roko, si je drugi očividec zapisal Evidenčno tablico VR 91621. Major Morandini se je takoj pozanimal v Veroni, kjer so mu sporočili, da je tablica pripadala motorju znamke guzzi, kj ga je lastnik prodal v Treviso. Ugotovili so tudi, da e-videnčne tablice guzzija niso vrnili, kot bj morali, veronski podružnici ACI. Nesreča domačina v Velikem Repnu V Velikem Repnu se je sinoči okrog 19.30 precej resno ponesrečil 17-letni domačin Rudolf Škabar. Z motornim kolesom fantič 48 se je čelno zaletel v renault 39-letnega Romana Puriča iz Velikega Repna 17. Škabar je privozil iz središča vasi de križišča pokrajinske ceste za Repentabor. V istem trenutku je po cesti iz Briščkov privozil Purič in Škabar, ki ni upošteval prednosti se je silovito zaletel v prednji desni del avtomobila. Sunek je bil tako silovit, da je mladeniča vrglo z motorja in si je pri padcu hudo poškodoval desno nogo. Iz bližnje gostilne so takoj poklicali reševalce Rdečega križa ter orožnike z devinsko - nabrežfnske postaje. Po prevozu v splošno bolnišnico so Škabarja zaradi globoke rane v stopalu ter številnih zlomov desne noge sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno tri mesece. Lepo uspel koncert v štivanski cerkvici Sinoči je bil v stari gotski cerkvici v Štivanu koncert, ki ga je pripravila instrumentalna skupina mednarodnega mladinskega glasbenega centra iz Grožnjana. Pred nabito polno cerkvico — koncerta se je udeležilo kakih 300 ljudi — so mladi glasbeniki predstavili skladbe Vivaldija, Boccherinija, Monteverdija in Mozarta. Igrali so prva violina prof. Carlo Chierap-pa, direktor centra v Grožnjam, druga violina Paolo Crispo, prvi violončelo Ragmond Lerog, drugi violončelo Chrichan Larson, prva viola Michele Minne, druga viola Maurizio Lobello, prvi čembalo Giorgio Vercillo, drugi čembalo Christina van Zandigke, peli pa so sopranistki Fulvia Conter in Maya Randolph ter basist Guido Corona. Od 1. do 3. septembra študijski dnevi v Dragi Od sobote, 1. septembra, do ponedeljka, 3. septembra, bodo v Dragi tradicionalni študijski dnevi, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev s sedežem v Ulici Donizetti 3. Osnovna tema razprav na študijskih dnevih bo generacijsko vprašanje in podoba družine. V soboto bo, po nastopu zbora fantov izpod Grmade, predaval prof. Janko Mesner o generacijski problematiki na Koroškem, kore-ferat pa bo imel beneški duhovnik. V nedeljo bodo predavali dr. Ivan Hribernik (Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini), dr. Danilo Sedmak (Generacijska problematika na Primorskem) in prof. Anton Trstenjak iz Ljubljane (Stara in nova podoba družine). S tem bodo predavanja izčrpana. Ponedeljek bo posvečen skupinskim izletom v tržaško okolico. V vabilu poudarja Društvo slovenskih izobražencev, da imajo »študijski dnevi značaj odkritega izražanja mnenj in pogledov ter soočenja različnih nazorov ob spoštovanju vseh.* Delo v pristanišču se redno odvija Tudi včeraj se je delo v tržaškem pristanišču redno odvijalo. Po sestanku med predstavniki sindikalnih organizacij in podžupanom Lonzo, ki je bil v sredo, so se včeraj sestala vodstva vseh treh sindikalnih organizacij in proučila dokumente, ki so si jih delegacije izmenjale v sredo. Danes pa se bodo sestali predstavniki sindikalne federacije in predstavniki delavcev. Včeraj popoldne se je tudi sestalo vodstvo FILP - CIGL in proučilo stanje v pristanišču. Med drugim je izrazilo solidarnost sindikalnemu voditelju Muslinu, ki je bil tarča skupine provokatorjev, ki so ga hoteli strahovati. Odbor je tudi določil svoje predstavnike za današnji sestanek. Včeraj-danes Danes, PETEK, 24. avgusta JERNEJ Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.58 — Dolžina dneva 13.42 — Luna vzide ob 1.31 in zatone ob 17.31. Jutri, SOBOTA, 25. avgusta BERNARD Vreme včeraj: naj višja temperatura 30,5, najnižja 22,2, ob 19. uri 28,3 stopinje, zračni pritisk 1017.6 mb. lahno pada, veter 18 km na uro vzhodni vlaga 49-odstotna, nebo 3/10 pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 84-letni Celeste Zanella, 92-letna Maria Anselin vd. Raggi, 77-letna Carolina Ličen por. Pelikan, 73-letna Valeria Lipizer por. Bortolotti, C2-letna Leonida Ghidini por. Devesco-vi, 79-letni Ka',r' švato 77-1 otni Luigi Cifarelli in 72-letna Andreina Colognat-ti por. Siskovic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93; Godina AlTIgea. Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij). MS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE THŽAŠKA KREDITNA BANKA 1RST - IJL F FILZI 10 m 30-101. 30 045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 594— Funt iterling 1.458— Nemška marka 237,50 Avstrijski šiling 32,20 Švicarski frank 194,50 Francoski frank 134,50 Dinari debeli 38— drobni 39— MENJALNICA vseh tujih valut Kino MIRAMA RS KI PARK »Luči in zvoki* ob 21.00 «Der Kaisertraum von Mi-ramare* v nemščini; ob 22.15 «Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. Zvezo vzdržuje avtobus proge «36» z odhodom iz Ul. Beccaria ob 20.10 in ob 21.30, iz Miramara pa ob 22.10 ter ob 23.25. Postanki v Miramarskem drevoredu št. 7, na Rojanskem trgu št. 37, ter pred gostiščem »Mari-nella*. Nazionale 16.00 «11 medico della Mu-tua», barvni film z A. Sordijem. Excelsior 16.00 «Signore e Signori*, črno - beli film z Virno Lisi in Bebo Lončar, prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 »Manson e la fami-giia di Satana*, barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 16.00 «Quella sporca dozzina*, barvni film, Lee Marvin in Ernest Borgnine. Eden 16.30 «L’uomo dal cervello tra-piantato*, barvni film, Jean Pierre Aumont. N. Machiavelli. Ritz 16.30 «11 coltello di ghiaccio*. barvni film, Carol Baker, Alan Scott. Aurora 16.30 »Un magnifico ceffo da galera*, barvni film, Kirk Douglas. Capitol 16.30 »Giu la testa*, barvni film. Rod Sleiger. Cristallo 16.30 »Venezia, la Luna e tu* A. Sordi, N. Manfredi, barvni film. Impero 16.30 »Sotto a chi tocca*, barvni film, Dean Reed. Filodrammatico 16.30 »De Sade 2.000», barvni film, Susan Korda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Catlow», barvni film, Yul Brinner, Dalia Lavi. Vlttorio Veneto 16.45 «7 sciacalli di seta gialla*, barvni film s Silvo Koscino, prepovedan mladini pod 14. letom. Abbazia 16.30 «Quintana», barvni film. George Stevenson in Femi Benussi. Astra 16.30 «Willi Wonka e la fabbri-ca di ciocolatto*. barvni film. Geme Wilder. Ideale 16.30 «La porta del cannone*. barvni film, John Garkon in Irina Demich. Izleti SPDT priredi 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod iz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči; 26. avgusta vzDon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu. naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9/11. PD »Slavko Škamperle* priredi 8. in 9. septembra 1973 dvodnevni izlet na Gardsko jezero z vožnjo okoli jezera ter ogledom Peschiere, Rive, Sa-loja in Sirmiona. Povratek skozi Vi-cenzo in Benetke. Vpisuje Urdih, Ul. Brandesia 18, od 9. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta. IZLETI «AUR0RE» Potovalni urad «Aurora» priredi naslednje izlete: 2. septembra avtobusni izlet na Bled in v Ljubljano na vinsko razstavo. Cena 5.500 lir. 8. in 9. septembra dvodnevni izlet na otok Krk. Cena 11.500 lir. 9. septembra izlet na Sveto goro in v Kobarid. Cena 5.500 lir. 6. in 7. oktobra izlet na Plitvička jezera »Ob poroki pod slapom*. Cena 16.500 lir. Informacije In prijave pri potovalnem uradu »Aurora*, Ul. Cl-cerone 4, telefon 29243. Razna obvestila Danes, 24. avgusta ob 21. uri se v Bazoviškem domu prično pevske vaje TPPZ in njegovega instrumentalnega ansambla. Pevci naj prinesejo ves notni material, katerega so med počitnicami imeli doma. Isti večer bodo krojači vzeli mere za obleke. Po vaji bomo člane zbora seznanili z vabili, ki jih je prejel TPPZ za nastope v mesecu septembru, doma in izven dežele Furlanije - Julijske krajine. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da bo vrnitev deklic iz obmorske kolonije v Nabrežini jutri 25. t.m. Pre-’ ’ starši iz okoliških vasi, kot jim je bolje, ali na avtobusni postaji na Proseku ob 11.15 ali v Ul. Beccaria v Trstu ob 11.45. Ponavljamo, da ne bomo otroke drugače izročili kot zgoraj navedeno. Istočasno obveščamo, da bo Radio Trst A oddajal jutri 25. t. m. ob 20.50 posnetek deklic iz Nabrežine. IJ i M •i vl !MMB Namesto cvetja na grob Ane Pao-letti - Crulci daruje Marija Glavič -Venuti 4.000 lir za URaško matico. SOŽALJE Sekcija PSI iz Križa in za vzhodni Kras izreka družini Švab ob izgubi dragega Karla iskreno sožalje. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine izreka globoko sožalje Mariu Švabu in družini ob izgubi očeta Karla. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono KAREL ŠVAB (BOCA) Pogreb bo danes ob 16.30 iz mrtva"' '"e glavne bolnišnice na domače pokopališče v Križ. Žalujoči žena, sinova, Mario In Božo z družino, hčerke Cvetka, Marica in Rožica z družinami ter drugo sorodstvo Namesto cveHa darovi v dobrodelno namene. Križ. Trst, Ljublian" Buenos Aires, ,/l avgusta 1973 RAZLASTITVENI DEKRETI ZA 41 LASTNIKOV ZEMLJE Pri Orehu je večji del obdelovalne površine dokončno obsojen na smrt Jutri pri Plavjah sestanek predstavnikov Kmečke zveze z razlaščenci GORIŠKI DNEVNIK ZAČETEK OBRATOVANJA V SEPTEMBRU Važnost zadružne kleti v Krminu za razvoj našega vinogradništva Stroški za gradnjo presegajo 500 milijonov lir - Z najmodernejšimi napra-vami za polnjenje bo klet lahko pripravila do 1500 steklenic kvalitet, nega vina - Ločena proizvodnja za briško in ravninsko vino UTRJEVANJE PRIJATELJSTVA MED OBEMA OBČINAMA Ozka cesta se vije med vinogradi, njivami koruze, ter med vrtovi posejanimi z zelenjavo. Pokrajina je zavita v meglo opoldanske vročine, obdelana polja so prazna, vendar bodo zopet zaživela v večernem i hladu. Toda koliko časa še? Nekateri so prejeli že pred dvema mesecema razlastitvene dekrete, zadnjih 41 lastnikov zemljišč pri Orehu, pa šele pred nekaj dnevi. Dekrete je poslala Ustanova tržaškega industrijskega pristanišča Podpisana in oznanjena je smrtna obsodba obdelanim površinam, smrt- ( na obsodba sadju in zelenjavi, po 1 katerih je v času vse večje indu strializacije in urbanizacije vse večje povpraševanje. Morda se bomo nekoč v prihodnosti naučili jesti odpadne produkte tovarn in rafinerij, namesto grozdja in paradižnika, ki so ga s svojimi rokami pridelali kmetje. Že pred leti je v občini Milje tovarna opek kupovala zemljo in jo plačevala za kvadratni meter tudi do 1500 lir, vendar so kmetje vztrajali na zemlji, na kateri je bilo prelito toliko potu in vloženega toliko truda. Vendar so sedaj zemljo vseeno izgubili, zanjo pa so prejeli le po 400 lir ali morda nekaj več. Na prodani zemlji so ostale le luknje polne vode, ki ib Ostale za delavci iz opekarne, ter ograjen prostor na katerem zakopavajo strupene ostanke karbida. Kot zelene oaze leže med opusto-šeno rodovitno zemljo njive koruze, ki pravkar dozoreva, in zelenega radiča. Za prva zemljišča ob cesti so razlaščenim kmetom plačali do 1500 lir, vendar so tako viMko odškodnino prejeli le lastniki morda petih, šestih zemljišč. Višje, proti Mačkoljam. je cena zemlje mnogo nižja. Giblje se od 400 pa do 900 lir za kvadratni meter. Cena z vinogradi zasajenih zemljišč je nekoliko višja. Zanje so plačali do 15tl0 lir. Večina zemlje je v dekretu o-značena za travnike, čeprav je to orna zemlja in morda leto3 ni bila obdelana, prihodnje leto pa bi na njej zopet rastla zelenjava, trta ali koruza. Kmetu so zveli vinograd velik 2167 kv. m. zanj pa je dobil 2.925 450 lir. Ladislav Kodrič je izgubil 2502 kv. m orne zemlje, ki so jo v dekretu označili kot travnik. Za razlaščeno zemljo so mu plačali 1 milijon 501 tisoč 200 lir. Samec Giovanni je za 1534 kv. m zemlje, ki je primerna za obdelavo, vendar je v dekretu označena kot travnik IV. razreda 1.411280 lir. Še bi lahko naštevali številke in to ne samo iz zadni;h enainšti-ridesetih primerov. Toliko so razlaščeni kmetje prejeli za svoja zemljišča. S povrtnino, ki bi jo pridelali na izgubljenih kosih zemlje, bi dobili ravno toliko denarja v dveh letih ali celo v krajšem času. V prosti prodaji prejemajo ljudje za kvadratni meter zemljišča, na katerem raste gozd ali bolje rečeno, gmajna, najmanj po 2500 lir za kv. m. Ali se je še potrebno, ob vseh teh podatkih spraševati, kolikšna je navezanost teh ljudi na zemljo, zakaj je niso že prej prodali. V času, ko vasi ostajajo prazne in mladi ljud- zasejenih s prehrambnimi artikli, ki so nujni za življenje. Kmečka zveza je sklenila prirediti jutri, v soboto, 25. t. m. ob 20.30 pri Dušanu Samcu, Beloglav 7, ob gostilni pri mc.in-.ra prehodu Plavje, sestanek vseh prizadetih, da jim obrazloži razlastitveni postopek V skladu s predlogom goriške občinske uprave o decentralizaciji občinske oblasti bodo 42.654 prebivalcev razdelili na osem četrti. Po številu prebivalstva bo največja decentralizirana enota »mestno središče*, kjer živi 5.141 družin s 13.514 prebivalci. Na drugem mestu je severni del mesta (Svetogor-ska cesta s priključki in Placuta) z 8.504 prebivalci, na tretjem Pod-turen - Sv. Ana s 6.435 prebivalci, sledijo Štandrež (skupno z begunskim naseljem) 3.794, Stražice 3.660, Ločnik 3.117, Podgora 2.858 in Pevma, šentmaver. Oslavje 772 prebivalcev. Predlog občinskega odbora je enoten za vse četrti, izjema je edinole Štandrež, za katerega so izdelali dve dodatni varianti. Po uradnem predlogu bi moral štandreški rajonski svet obsegati naslednje področje: ločniški most, hiše v Ul. Isonzo Argentina s številkami 101-117, železniški nasip, železniška proga Gorica - Jugoslavija, državna meja do sovodenjske občine in soško nabrežje do loč-niškega mosta. Po tem predlogu spadajo v ta okoliš Ulica Aquileia (od hiš št. 26 in 35 dalje), Ul. della Barca, stopu za obrambo njihovih koristi. V SREDO PONOČI V STRUNJANSKEM DREVOREDU Smrt tržaške avtomobilistke po čelnem trčenju v tovornjak Tovornjak, ki je zavozil na levo, je tržaški avto stisnil ob drevo ■I p ■Hi tehnični pregled stanja zavor in krmilnega mehanizma sarajevskega tovornjaka. V tem trenutku je torej težko govoriti o kakršnikoli subjektivni ali objektivni krivdi. L. O. V naši deželi je 20.000 lovcev je odhajajo v mesta za lažje prislu-zenim kosom kruha, je z razsla-stitvijo narejena velika škoda. V prvi vrsti kmetom, ki ostajajo na svojih kmetijah in, ki jim na tak način odvzemajo zemljo od katere žive; po drugi strani pa nam vsem z uničevanjem obdelovalnih površin ......................................................................... Huda prometna nesreča, ki se je pripetila v sredo ponoči v Strunjanu je zahtevala smrt 26-letne tržaške voznice May Gardolfo - Barbati, iz Ul. S. Michele 43, tri osebe pa so bile ranjene. Nesreča se je pripetila ob 20.40 v strunjanskem borovem drevoredu. Ob tej uri je vozil iz smeri Izole proti Valeti tovornjak s prikolico sarajevske registracije, ki ga je upravljal Milenko Vasiljevič. Nenadoma je zavil v levo in zaprl pot kombiju koprske registracije, ki ga je upravljal Marjan Grižon iz Izole. Za kom-bijem pa je vozil avtomobil tržaške registracije, ki ga je upravljala Mav Gardolfo - Garbati Potem ko je kombi trčil v prednji del tovornjaka, je tržaška voznica z vso silo trčila v sredo tovornjaka. Njeno vozilo je poševno obrnilo na cesto, tovornjak pa jo je potiskal še nekaj metrov proti živi meji in ga stisnil ob borovo drevo. Voznico so iz zmečkanega avtomobila rešili šele člani reševalne ekipe. Takoj so jo prepeljali v izolsko boimsnico, vendar je zaradi hu- dih poškodb umrla ob 23.15, čeprav so zdravniki vložili skrajne napore, da bi ji rešili življenje. Pri nesreči sta bila huje poškodovana tudi voznik kombija Grižon in njegova žena Ana, medtem ko je njun otrok Doris, utrpel le lažje poškodbe. Zaradi nesreče je bila cesta v Strunjanu zaprta do 23. ure in se je promet odvijal p ; obvozu po stari cesti. Vzroke nesreče je takoj začela raziskovati pristojna korpisija, ki bo morala predvsem ugotoviti, ali izjava šoferja Vasiljeviča ustreza resnici. Šote namreč trdi, da je bil takrat promet zelo gost, da so se pred njim, za njim in mimo njega ;>omikale dolge kolone vozil, nenadoma pa ga je neko osebno vozilo prehitelo in se skušalo vriniti pred njega. Da bi preprečil trčenje, je naglo zavrl, pri tem pa od 14. letom. rORSO 17.00—22.00 »Diritto d amare*. F. Bolkan in O. Sharif. Barvni film. MOOERNISSIMO 17.30- 22.00 »Gh eroi di Telemark*. K. Douglas in R. Harris. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 »Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chieriere*. W. Allen in J. Corradine. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE Zaprto. rw' v• m irzic PRINCIPE 18.00—22.00 «La calandria*. Barvni film. Igra L. Buzzanca. EXCELSlOR 17.30—22.00 «Made in Italy». Barvni film. AZZURRO 18.00—22.00 «Prendi i soldi e scappa». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Honw eroticus*. italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Jeremija Jonson*. ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Ogenj ljubezni*, francoski barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. Prijateljsko srečanje članov PSI na Oslavju člani PSI v deželni pnevmološki bblnlšSičr v Gorici prirejajo v soboto, 25. avgusta ob 17. uri, v soglasju s sekcijo PSI v Pevmi na Oslavju. zasebno prijateljsko srečanje v Primožičevi hiši na Oslavju, Ul. Madonnina d’Oslavia 1. Namen sestanka je utrditi prijateljstvo med slovenskimi in italijanskimi socialističnimi tovariši ter si izmenjati medsebojne izkušnje. ..................................................... MED NOB JE DELOVALA V PEVMI DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korio 57, tel. 2o79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in oonoči je dežur. na lekarna AUa Saiute, Ul. Cosulich, tel. 72ifC. 70-Ietnica Angele Brezavšček Danes praznuje svoj 70. rojstni dan Angela Brezavšček, poročena Vižintin. Do 1947. leta je ;j stanovala v hiši št. 7 v Pevmi, potem pa se je preselila v Novo Gorico, kjer danes pra znuje svoj jubilej v krogu svojcev in znancev Njen spomin se vrača nazaj, v hude čase pod fašizmom in v prve dneve osvobodilnega boja, ki se za Angelo Brezavšček pričenjajo že v mesecu februarju 1942. leta, ko se je povezala z Ovanom Gravnerjem, Markom Humarjem - Stricom, in Jožefom Štekarjem iz Njivice pri Humu. Kasneje se jim je pridružil še Luka Franc, glava organizator na področju Primorske v sklopu IX. korpusa. Udeleževala se je sestankov, na katerih so tkali mrežo odborov Osvobodilne fronte in se usposabljali za odgovorne naloge, ki jih je terjal čas: bo- m m flL . ... sv ” '■ir-aljp * v;. #. ■m T % yP ■ Zadružno kiet v Krmim v zaključni fazi Izgradnje. Z obratovanjem bodo začeli prihodnji mesce. Klet bo korisina pridobitev tudi za briške vinogradnike riti se proti nacifašizmu in st priboriti svobodo, narodno in socialno. Za potrebe ilegalcev in partizanskih borcev so pričeli med vaščani zbirati hrano, zdravila, o-rožje, municijo. Razdeljevali so propagandni material ter letake. Kot obveščevalka je Angela nosila material iz Gorice in okoliških nosi naravnost v glavni odbor. Včasih ga je izročala Gravnarju na Njivicah, v Kojskem ali v Šmartnem, kjer je bil sedež obveščevalnega centra. V Pevmi je v tem času nastala močrut postojanka OF, v kateri so imele poglavitno vlogo Malka Mikluš, Cvetka Boškin, Alma Valentinčič, Vilma Boškin, Primožič Pierina in Štefanija, ki se jih Bre-zavščkova še dobro spominja. Poleg njih pa so bili še drugi vaščani, ki so pomagali, kakor so mogli in znali, da bi prehranili borce. Zbrano blago so hranili v trgovini Danice Miklus v Pevmi ter p odrugih skrivališčih, čim je bilo to mogoče, so blago odpeljali v glavni stan v Kojsko. Blagajničarka Marjuška - Angela Brezavšček, je zbirala tudi partizanska posojila in denarne prispevke. Skrivališče so imeli v bunkerju iz prve svetovne vojne. V njem je bil glavni obveščevalni odbor. Vanj so se zatekali, kadar so Nemci in drugi sovražniki prihrumeli v Pevmo. On neki takšni priložnosti februarja 1944. leta sta prišla v njeno hišo dva Mongolca, ki sta bila v nemški vojski, in jo zaprosila, da bi rada odšla k partizanom, ker sta se naveličala grozodejstev, ki so jih počenjali nad civilnim prebivalstvom. Odpeljala ju je do Števerjana, kjer ju je sprejel Tone in Drage in ju odvedel n štab. h Gorice so ji pripeljali tudi nekega pehotnega podporočnika, ki je odšel preko nje k partizanom. Toda v Brda je peljala tudi druge osebe, ki so imeli odgovorne naloge v osvobodilnem boju. Ob tem je morala skrbeti ta moža in hčerko, medtem ko je njen sin odšel v hribe. Po vojni se je njeno delo nadaljevalo s podpiranjem družin padlih partizanov in z u-dejstvovanjem v prosvetnem življenju. Njena aktivnost se je nadaljevala do 20. septembra 1947. leta, ko se je preselila v Novo Gorico, kjer stanuje še sedaj. V ODGOVOR NA ODLOČNOST DOLOČENIH ARABSKIH KROGOV? AMERIŠKI MARINCI SO SE VADILI V PUŠČAVAH JUŽNE KALIFORNIJE «Za ameriškega vojaka ne velja več, kaj zmore in kaj ne, ker zmore vse» NEW YORK, 23. - Vojaške vaje vojne mornarice v puščavi bi se zdele smešne, nemogoče, celo neverjetne, če bi ne bile resnične in zato tembolj resna zadeva. Sredi avgusta, sredi najbolj vročega meseca v letu in to v pravi puščavi, v uščavi južne Kalifornije je ameriška vojna mornarica pri vročini, ko je živo srebro šlo preko 40 stopinj Celzija, imela petdnevne vojaške vaje, manevre kakršnih ameriška vojna mornarica doslej še ni imela. Ameriški admirali, pa tudi poročevalci ameriških listov in agencij so glede tega povsem jasni: Niti ne skrivajo, niti ne prikrivajo pravih razlogov, čemu so organizirali borbene vaje mornarice na vročem puščavskem pesku. V vojaških vajah je sodelovala II. pomorska divizija, ki daje moštvo za ameriške vojaške sile na Sredozemlju. En bataljon te pomorske divizije bi moral prevzeti dolžnost pri šestem ameriškem brodovju v kratkem in to brž, ko se bodo mornarji opomogli od izrednih naporov, ki so jih morali zdržati na teh vajah sredi puščavskega peska južne Kalifornije. šesto ameriško brodovje pa je tiska ameriška vojaška sila, ki igra vlogo žandarja na Sredozemlju in na področjih, ki proti Sredozemskemu morju težijo. Ameriški tisk odkrito piše, da je sedanja negotovost na Srednjem vzhodu naložila ameriški mornarici nalogo, naj bo pripravljena tudi za morebitno borbo v puščavi. In tako so ameriški mornariški strelci ali boli znani marinci prešli iz običajnega vežbanja za borbo v džungli na privajanje za borbo in življenje v puščavskem pesku. Naloga teh voiaških vaj je bila navadna naloga slehernih vojaških vaj in sicer »odbijanje napada in zaščita ameriškega življenja in ameriškega premoženja*. Kot dodatek k temu se v ameriškem tisku piše, da so ZDA vložile 6 milijard dolarjev v razne dežele Srednjega vzhoda. Pravzaprav ne gre tu za morebitne a-meriške državne naložbe, pač pa za naložbe ameriških petrolejskih družb, ki si prilaščajo nekatera petrolejska področja posredno tudi s tem, da imajo tod nad 30 tisoč svojih tehnkov in drugega vodilnega osebja. Običaj je, da se tudi vojaškim vajam da določen okvir, da se tudi vnaprej pripravi «scenarij», kot bi se pripravljal kak film: Doseg ameriške II. pomorske divizije naj bi bil »posledica obmejnih incidentov med dvema puščavskima državama*. »Odnosi med tema dvema državama so bili preveč napeti* in ker »je bilo v bližini Šesto ameriško brodovje, je ena izmed prizadetih držav Američane poklicala na pomoč*. In marinci s Šestega brodovja so priskočili »napadeni* državi na pomoč. Američani, kot vedno in povsod, radi priskočijo komu na pomoč, pa čeprav najčešče s tan- ki, bombami, kemijskim orožjem in vsem podobnim vojaškim potencialom, ki pušča za seboj puščavo. Sedaj so se vadili, kako puščavo še bolj spremeniti v puščavo. In dopisniki časopisov in agencij, ki so tem vajam sledili od blizu, govore o zelo težk h razmerah bojevanja v puščavi. »Vsako zrno peska je kakor nož*, so tožili piloti, ki so tudi trdili, da »vse, kar smo videli, ni bilo nič drugega kot velikanski sivorjavi rič». Šoferji tovornjakov, tankov in drugih vozil so ugotovili, da morajo bolj pogosto kot sicer menjavati na vozilih filtre in v motorjih olje, pehota pa je dobila rokavice iz azbesta, da bi mogla brez težav menjavati vroče cevi na svojem orožju. Celo radijsko-tehrično osebje je naletelo na nepričakovane motnje zaradi visoke vročine. Medtem ko so vojaki vseh vrst tožili nad vročino, so bili poveljniki nad rezultati nadvse zadovoljni. Rekli so, da odslej ne bo več govora, kaj ameriški vojak zmore in kaj ne, ker ameriški vojak zmore prav vse. Letalsko pomoč so ameriški marinci sredi kalifornijske puščave dobili — in to ni nakljiučje — od novih letal vrste »harriet*. To so britanska reakcijska letala, ki morejo podpreti kopensko vojsko z brzinu reakcijskih letal, hkrati pa ne potrebujejo letališč, ker se dvignejo navpično, tako kot bi bili neko »križanje* med reakcijskim letalom in helikopterjem. Če je morda kdo mislil, da je francoski tednik »Nouvel Observa-teur* pretekli teden samo iz senzacionalnih pobud pisal o načrtih za oboroženo intervencijo na Srednjem vzhodu, bo moral sedaj — po vojaških vajah, ki jih je ameriška mornarica imela v kaiifor-njiskih puščavah ter po pisanju ameriškega tiska o teh vojaških vajah — svoje koncepte nekoliko spremeniti in sicer v zvezi z načrti, nameni in naklepi teh dveh zahodnih držav. Načrt, o katerem je pisal francoski tednik, bi se naj začel izvajati v primeru, da bi prišio oskrbovanje Zahoda z nafto zaradi arabske »vojaško politične eskalacije*, v nevarnost, to je, če bi arabske države uporabile nafto kot orožje, s katerim bi prisilile ZDA, da prenehajo podpirati Izrael. Ameriški generali in admirali z vojaškimi vajami Pffv^jajo pripravljenost svojih enot. Politiki pa uporabljajo vojaške vaje kot svojo najbolj izrazito grožnjo. V tem primeru .tudi n.«jday.fla.,f£<%it-je» francoskega tednika o pripravah za ameriško-britansko vojaško intervencijo in vojaške vaje ameriške mornarice od podpori britanskih letal niso nič drugega kot odgovor na arabsko izjavo o nafti ko! morebitnem orožju za odbijanje določenih zunanjih pritiskov. Seveda so v to zadevo vplete- ni tudi — Izraelci. In to posredno in tudi neposredno. Pri že omenjenih vojaških vajah — pravijo — so veliko koristile izraelske izkušnje. izraelski zunanji minister Aba Eban pa je na srečanju z amerišk:mi časnikarji v New Yor-ku pred tednom dni dal vtis, da se je vrnil z vojaških vaj ne pa z obiska nekaterih latinsko ameriških dežel, kjer je dajansko bil. Časnikarjem je Aba Eban rekel, da še naprej nudi Egiptu »pogajanja brez pogojev*, toda Izrael se pri tem ne misli umakniti z ozemelj, ki jih je zasedel v juniju 1967. Kakor je znano, pa Egipčani odklanjajo sleherna pogajanja preden se Izraelci ne u-maknejo. In tako nima nobene veljave trditev ameriškega zunanjega ministrstva, da skuša vplivati na Izrael in da pripravlja nove predloge za rešitev srednje-vzhodne krize. Seveda, kolikor ne bo prišlo do kakih sprememb sedaj, ko je prevzel zunanje mi- nistrstvo v Washingtonu Kissinger. Iz Ebanovih izjav pa se je dalo jasno slutili, da je uverjen, da čas dela za Izrael. Iz tega izhaja, da Izrael ne bo menjal svoje politike. Posebno sedaj ne, ko sta se dve super sili, Sovjetska zveza in ZDA, sporazumeli, da popuščanje v njunih odnosih ne bo prizadeto, pa naj se na Srednjem vzhodu karkoli zgodi. Te Ebano-vc besede nekako podčrtujejo in dopolnjujejo trditev francoskega lista «Nouvel Observateur*, da sta se Nixon in Brežnjev sporazumela, da naj bi z nafto bogato področje Perzijskega zaliva ostalo nekakšen ameriški »rezervat*. Seveda pa bi se mogle vse te stvari, orožne vaje v kalifornijski puščavi, pisanje francoskega lista in izjave izraelskega zunanjega ministra, posredno vsaj povezati tudi z bližnjim zasedanjem neuvrščenih v Alžiru. Ni namreč naključje, da so se ti dogodki zvrstili prav sedaj. T. B. Mario Scaccia v vlogi Petrolinija v TV-farsi »Romani de Roma* imiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia POSLEDICE NAPAČNO DOJETEGA PATRIOTIZMA Balon nad Lubangom zaman vabi Hirooja Deset let po vojni je bilo po gozdovih in džunglah še 60.000 japonskih vojakov, ki niso hoteii odložiti orožja - V džunglah še vedno 164 «patriotov» Že nekajkrat se je svetovno javno mnenje srečalo s pretresljivimi zgodbami japonskih vojakov, ki jim prisega cesarju, ki so jo dali pred 30 in več leti, ne dopušča, da bi odložili orožje in se vrnili na svoje domove. V prvih povojnih letih je bilo teh primerov več, pozneje pa jih je vedno manj, kar je tudi logično, saj bo kmalu že 30 let, odkar se je vojna končala. Toda zgrešeno bi bilo misliti, da v džunglah raznih otokov, v gozdovih raznih predelov jugovzhodne Azije ni več japonskih vojakov, ki se še vedno »bojujejo* proti, »zakletemu sovra^ logično, angloameriški vojski. To se zdi čudno in neverjetno, vendar je tako. že nekaj tednov lebdi nad Luban-'gdm, enim'izmed otokov Filipinskega otočja velik balon, ki nosi napis «Hiroo, pridi pod balon*. S tem vabijo Hirooja Onada, enega izmed 164 japonskih' vojakov, ki se še skrivajo na pacifiških otokih vse od konca zadnje vojne in se še nočejo predati ter se vrniti domov. Hiroo Onada pa se vabilu noče' odzvati. Tako vsaj mislijo eni, medtem ko so drugi prepričani, da je Hiroo Onada sedaj že mrtev. Tega bivšega japonskega vojaka ne ............................mu.................m.■■■■■ KO Bi PRESITI HOTELI RAZUMETI LAČNE Zgovorni statistični podatki o razvitih in nerazvitih Ekonomsko stanje dežel v razvoju, takisto tistih, ki jih imenujemo neuvrščene, je zelo težko. Ko to pravimo, se moramo zavedati, da je beseda o večini človeštva, o najmanj dveh milijardah ljudi, ki se nahajajo v položaju velike zaostalosti. Predvsem znaša njihov nacionaini bruto-pro-izvod samo 12,5 odstotka nacionalnega bruto-proizvoda svetovnega gospodarstva, torej šele osmi del. Z drugimi besedam1, nacionalni bruto-proizvod okrog 30 odstotkov prebivalstva razvitih dežel znaša približno 88 odstotkov nacionalnega bruto-proizvoda svetovnega gospodarstva. Poprečni dohodek na prebivalca dežel v razvoju je okrog 14-krat manjši od poprečnega nacionalnega dohodka na prebivalca razvitih dežel oziroma sedemkrat manjši od nacionalnega dohodka na prebivalca vzhodnoevropskih dežel. Gre pravzaprav za velikanski gospodarski prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami, kar predstavlja enega od osnovnih e-konomskih in političn h problemov sodobnega sveta. Razlog najraz ličnejših nasprotij in napetosti v svetu je prav v tem nesorazmer- Kar povzroča zelo velike skrbi, pa je to, da se ta prepad, ta jez med razvitimi in nerazvitimi nenehno povečuje. Neštetokrat je že bilo poudarjeno, kako postajajo bogati vse bogatejši, reveži pa čedalje bolj siromašni. Gre za enega najznačilnejših pojavov, ki traja že desetletja. In ni še videti, da bi to prenehalo. Razmerje med razvitimi in neraz-vitimi deželami je 1. 1860 bilo 1:5, L 1900 1:6, 1. 1930 1:7,5, 1. 1960 1:10, okrog 1. 1970 1:14. V preteklem stoletju je bilo torej potrebnih 40 let, da bi se razlika med razvitimi in nerazvitimi povečala za enkrat, v začetku našega stoletja je za to bilo potrebnih 30 let, v najnovejšem času pa se je to razmerje samo v desetih letih ustalilo na 1:25. če primerjamo danes najbolj raz- vite dežele — ZDA, Kanado, Japonsko in ZR Nemčijo — s skupino najmanj razvitih dežel na svetu (»Skupina 26»), se nam odnos pokaže v razmerju 1:40. Če bi se ta razvoj nadaljeval z isto tendenco, potem bi 1. 2000 to razmerje med razvi-desetih letih ustalilo na 1:2,5. Pa še en primer: poprečni dohodek na prebivalca v nerazvitem svetu je v obdobju 1966-1970 znašal 210 dolarjev na prebivalca, vtem ko je v istem obdobju v razvitem svetu znašal samo letni poprečni porast dohodka na prebivalca 207 dolarjev. Ta malo spodbudna nesorazmerja skušajo nekateri omiliti na osnovi pokazateljev o hitrejšem porastu industrijske proizvodnje v deželah v razvoju. Res je, nerazv**e dežele so povečale svojo industrijsko proizvodnjo v obdobju od 1. 1955 do 1968 za okrog 57 odstotkov, vendar snričo njihove začetne izredno nizke ravni to še ni moglo spremeniti njihovega težkega položaja, kot tudi njihovega zelo nizkega prispevka oziroma deleža (okrog 10 odstotkov) v skupni industrijski proizvodnji na svetu. Nerazviti svet je v obdobju od 1. 1960 do 1970 pravzaprav povečal svoj delež v industrijski proizvodnji sveta le za okrog pet odstotkov, samo janonskn. postavimo, pa je v istem času povečala svoj delež za o-krog 5 odstotkov, Evropska gospodarska skupnost za štiri odstotke. (Nari' porast industrijske proizvodnje Japonske je videti tudi po tem, da je v obdobju od 1. 1960 do 1970 povečala industrijsko proizvodnjo za 3,7 krat. Velika Britanija je v istem času zabeležila samo 31-odstotno po-veča n1«' ZDA ^odstotno). To težko stanje nerazvitih dežel n* prihaja do izraza samo v industriji. Tudi poljedelstvo, ki predstavlja v večini nerazvitih dežel o-snovo ekonomske strukture, zelo zaostaja. Po podatkih FAO (specializirana ustanova OZN) iz 1. 1973, živi na svetu milijarda ljudi, ki niso zadostno prehranjeni. Leta 1971 se je prr-i • udnja hrane v nerazvitem svetu povečala samo za 1 odstotek, v razvitem za štirinajstkrat. Francoski časopis »Pariš Match* je nedavno objavil pretresljive slike o-trok, ki so umirali od gladu v afriških deželah čadu, Mavretaniji, Nigeriji in drugje. Ta človeška bitja so umirala samo t-e’"- štiri ure daleč z letalom od Pariza, Rima, Londona, Evrope, od ljudi, ki so presiti , ega. ki morda prav zaradi te®a na to tragedijo, ali sploh ne reagirajo ah pa reagirajo premedlo, neučinkovito, prepočasi. Najhuje je, kadar Tešit človek iščejo po naključju. Pri neki nedavni akciji, da bi odkrili še skrite japonske vojake, so ga videli in prišlo je tudi do streljanja, toda o tem bomo govorili pozneje. Sedaj bomo navedli nekaj konkretnih podatkov o tem pojavu v celoti. Ko je japonsko vrhovno poveljstvo sredi avgusta 1945, po eksploziji a-tomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem, končno kapituliralo, je bilo po še zasedenih področjih Azije in na pacifiških otočjih še 6 milijonov japonskih vojakov. Polovica te velikanske vojske se je vrnila domov v teku 1945. in 1946. leta, ostali so se vračali sproti, kot so jih zavezniki puščali iz ujetniških taborišč. Toda deset let pozneje, to se pravi 1955.. leta, je bilo na raznih področjih Pacifika in jugovzhodne Azije še vedno 60 tisoč japonskih vojakov in častnikov, ki niso hoteli odložiti orožja, se- predati ter se vrniti domov. Zaradi tega so japonske oblasti organizirale široko akcijo za prepričevanje teh «patriotov», naj bi se vrnili domov. Kakih 30 tisoč bivših japonskih vojakov je na to pristalo, o-stalih 30 tisoč pa se je še bolj zakrknilo v svojem odporu in se poskrilo še globlje v džungle. Leta so medtem tekla, razmere v svetu so se spreminjale, način življenja je postajal tudi na teh področjih bolj normalen. Ljudje, ki so prodirali globlje v velike gozdove in džungle pa so pogosto naleteli na skelete, na kosti mrtvih japonskih vojakov, ki se nekoč niso hoteli predati. Vseh 30 tisoč vojakov pa ni pomrlo na tak način, pač pa so se mnogi spoprijateljili s krajevnim prebivalstvom, se vključili v njihovo življenje, skratka začeli živeti kolikor toliko normalno življenje, le da se niso vrnili domov. Ker pa so japonske oblasti še vedno računale z možnostjo reševanja teh svojih državljanov, bivših »patriotov*, so na ministrstvu za zdravstvo v Tokiu ustanovili poseben oddelek, ki se ukvarja izključno s to zadevo. Po podatkih tega urada je razpršenih po bivših zasedenih področjih še 3.538 japonskih vojakov, ki se še niso vrnili v domovino. Pravzaprav se večina teh ne bo nikoli vrnila domov. 2.900 bivših vojakov živi sedaj na Kitajskem in so se tu vključili v normalno življenje, 362 vojakov živi v Sovjetski zvezi, 112 v Severni Koreji. Vsi ti so se vživeli v nove razmere in nihče ne računa več na njihovo vrnitev. Po podatkih že omenjenega urada preostaja še 164 fanatikov, ki se skrivajo po pragozdovih. Za mnoge teh nesrečnežev se točno ve, kje se skrivajo. Na Salomonskih otokih se skriva skupina 28 vojakov 124. japonske divizije. To je največja skupina skritih vojakov. Kot smo že rekli, se vsako leto svetovna javnost sreča s kakim japonskim vojakom, ki vendarle popusti in se vrne v normalno življenje. V novembru lani so odkrili na otoku Bali podčastnika, ki je 30 let živel v džungli. Pred nedavnim se je javil iz Laosa japonski častnik, ki pa se ni skrival, pač na se je kmalu po kapitu- Horoskop laciji priključil laoški »..jski, kjer je ................................. koliko napeti odnosi v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odličen dan, ki vam bo omogočil postavitev novih finančnih temeljev. Zadovoljstvo za vse, ki ljubijo umetnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Iz neke ponudbe boste potegnili odlične koristi. Poslušajte glas svojega srca. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izboljšajte upravno plat svojega poslovanja. Ne kažite v družini svoje sebičnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaupanje, ki ga uživate pri predstojnikih, vam bo omogočilo dober razvoj. Ne bodite krivični do naj mlajših. OVEN (od 21.3. do 20.4) Skušajte naglo uresničiti svoje zamisli. Zelo ugoden dan za vse, ki nameravajo na pot. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne pozabite nasveta, ki vam ga je dal neki predstojnik. Z iskrenostjo vam bo uspelo rešiti nesporazum. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razširite krog svojih poslovnih zvez. Uresničile se bodo vaše najbolj tajne želje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Upora bite svoj trezni razum, da bi se rešili iz neprijetnega položaja. Prijeten večer v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopil je ugoden trenutek, da predložite svoje zahteve. Nepozabne ure z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo ugoden dan, posebno za vsa dela, ki jih je potrebno opraviti skupno z drugimi. Nekdo bo potreben vaše pomoči. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne prenaglite se v poslu, ki zahteva potrpežljivost. Dogodki bodo opravičili neki vaš ukrep. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11 ) V svojem delu boste morali uporabiti predvsem dobro voljo. Ne- dosegel čin polkovnika. Trije bivši japonski vojaki so --'-'-igim letom vrnili iz kitajskega glavnega mesta. Zanimiva je zgodba enega teh treh. Ob porazu se je zaklel, da 25 let ne bo z nikomer spregovoril. Tako sram ga je bilo zaradi poraza. In zares, nolnih 25 V* — J- bivši japonski vojak delal gluhonemega. Vrnimo se k posameznim primerom. Že prej smo rekli, da so prebivalci posameznih otokov pacifiških otočij naleteli na skelete japonskih vojakov. Od že omenjenih 30 tisoč so mnogi umrli od lakote, od bolezni, pa tudi od raznih nevarnosti, ki jih krije džungla. Na otoku Guamu, kjer so v lanski zimi odkrili narednika šoičija, so odkrili tudi trupla dveh japonskih vojakov. Na otoku Trucku pa so krajevni prebivalci odkrili ostanke desetih japonskih vojakov, iti so pred. ne-džungla jih je pobrala. Pred nedavnim oa je na otoku Lu bangu na Filipinih prišlo, kot smo že omenili, do streljanja med japonski-mo vojaki in filipinskimi policaji. Pri tem je bil en japonski vojak ubit, e-nemu pa je uspelo pobegniti. Umorjeni vojak je bil Kinšiki Kozukava iz Tokia. Imel je razmeroma dobro ohranjeno uniformo, še perfektno puško in veliko streliva. Tri dni pozneje so ugotovili tudi, kdo je Japonec, ki mu je uspelo pobegniti, šlo je za že omenjenega Onadija, poročnika japonske vojske, ki ga je nekdanji poveljnik njegove enote poslal v izvidnico, od koder se ni več vrnil. Ko so Japonci ugotovili, da se njihov bivši rojak, bivši poročnik Hiroo Onada skriva na otoku Luban-gu, so ga začeli prepričevati z zvočniki, naj se vrne. Tudi sam njegov oče je prišel vabit sina, naj se vrne domov. Na vsa vabila pa se Onada ni oglasil. Nekateri menijo, da je fanatik, kakršnega še niso srečali, drugi pa menijo, da je verjetno tudi Onada že mrtev, kajti v spopadu s filipinsko policijo je bil tudi on ranjen. Verjetno je tudi Onada v naslednjih dneh podlegel rani. Fre NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Minallijeve: «Ko bom tih in dober» Oceno o zbirki Minattijevih poezij smo sicer že objavili, vendar bomo danes prvi o-ceni dodali še oceno našega stalnega literarnega kritika, ki o tej zbirki piše: Pesnik Ivan Minatti je sodobni slovenski pesnik srednje slovstvene generacije, zato pomeni njegova predstavitev v znani zbirki Kondor prav gotovo izraz posebnega priznanja temu resničnemu pesniku. Minatti je izdal že vrsto pesniških zbirk. Njegove pesmi so prevedene v tuje jezike, o njem so izšli eseji in daljše razprave. O Minattiju je napisala celo doktorsko disertacijo neka italijanska študentka in njegovo poezijo postavila v širši okvir sodobne evropske poezije. Zdaj nam Minat-tijevo liriko predstavlja in znova približuje zbirka Kondor (to je njen že 135. zvezek!), ki je v prvi vrsti sicer namenjena dijakom in študentom, po njej pa radi segajo prav vsi prijatelji dobre knjige in domače literature. Zlasti še, ker imajo te knjige kratke in jasne uvodne besede ter opombe in tako delo pesnikov in pisateljev še bolj približujejo bralcem. Minattijevo liriko v zbirki Kondor (izdaja jo Mladinska knjiga) predstavlja Mitja Mejak, ki je napisal krajši uvodni esej. V njem predstavlja pesnikovo življenjsko pot in umetniško rast od mladega partizanskega pesnika do enega naših najpomembnejših pesniških ustvarjalcev srednje generacije. Mitja Mejak je zbirko poezije tudi uredil. Pri tem pa se ni držal običajnih meril, saj so dosedanji izbori temeljili na skrčeni predstavitvi posameznih zbirk. Pesmi tega izbora, zbrane v i;nji-gi z naslovom Ko bom tih in dober pa so urejene po izpovednem in tematskem načelu. Pesmi so zato razvrščene v posamezna poglavja po njihovi izpovedni sorodnosti, ne glede na to, v kateri zbirki so prej izšle. Izjema je samo prvo poglavje, Bele gazi, ki v celoti prinaša pesmi iz vojnega in prvega povojnega obdobja v zbirki S poti. V drugem ciklu z naslovom Pa bo pomlad prišla je razpet lok Minat-tijeve erotične poezije. Tretji cikel, Bolečina nedoživetega, prinaša pesnikove lirične impresije in refleksije, četrti cikel, Nekoga moraš imeti rad, pa obsega pesmi spoznanja pesniške in človeške nemočnosti. Sledita še dva cikla. Prvi z naslovom Termitnjak je vizija sodobnega, potrošniškega sveta, dru-gi Ko bom tih in dober po prinaša nekaj novih pesmi, ki pomenijo izpoved popolne pesniške resignacije, utrujenosti in pesimistične vizije poslednjega človekovega praga. Tako se skozi noro urejeno Minattijevo pesniško zbirko srečujemo z vsemi obdobji Mi-nattijeve pesniške poti, z vsemi njegovimi slogi ter spremljamo razvoj in rast pesniške misli ter pesnikovega doživetja. Gre torej za zanimivo, žiro in sodobno urejeno zbirko Minattije-ve lirike, ki vsakega ljubitelja poezije prevzema s pristne pesniško besedo. Izbor poezije bi zaslužil morda še širši poudarek kot pa ga ima v zbirki Kondor, čeprav prav te knjige prihajajo v številnih izdajah med mlade ljudi in tudi odrasle ljubitelje domače literature. Sl. Ru. COMUNITA’ EUROPEE. Leto XIX, štev. 7. številka vsebuje med drugim članke z naslovi tComuni-ta e terzo mondo-», «Aiutiamo il sahel che muore» ter »II fascismo e VEuropa». LA REVUE. Jugoslovanska revija, ki izhaja v več jezikih in je namenjena v glavnem izseljencem. Uredništvo in uprava: Beograd, Terazije 31 Zuaui ruski filiuski umetnik Evgenij Leouuv kot šabalka v filma «7gmlbe na Dona* PETEK, 24. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA OTROKE Filmi, dokumentarci in slikanice: Poljski film MAGIČNI SVINČNIK Kanadski film RAZISKOVANJE Otroški film TRNULJČICA 18.35 GIORNALINO Dl GIAN BURRASCA Za TV priredila Lina Wertmuller Tretja epizoda PERESCE V OČESU 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike iri napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 POSEBNE ODDAJE DRUGIH Pripravil Ezio Zefferi 22.00 CREOLA Glasbeni spored Pripravila Castaldo in Faele. Vodi Carlo Loffredo, sodelu jejo Lino Banfi, Rossella Como, Shawn Robinson ter tercet Le vod blu Drugo nadaljevanje 23.00 DNEVNIK Napoved vremena in športne vesti DRUGI KANAL 18.45 V evroviziji SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO NA DIRKALIŠČU Prenos iz San Sebastiana v Španiji 21.00 DNEVNIK 21.15 LA COMMEDIA DELL’AMORE E DEL CASO Avtor P. C. de Chamblain Prevedel v italijanščino Claudio Novelli Glavne vloge: Daniele Lebrun, Jean-Jerre Cassel, Francoise Girct, Claude Brasseur, Andre Luguet, Henri - Jacques Huet. Režija Marcel Bluwal Nocoj bo italijanska televizija predvajala gornje delo, ki ga je za francosko televizijo pripravil Marcel Bluvval. To bo priložnost, da si italijansko televizijsko občinstvo privošči izvrstno izvedbo in izredno originalno in če hočemo zapleteno delo, ki obravnava »psihologijo ljubezni*. Oglejmo si, kako sam avtor, sloviti P. C. de Chamblain de Marivaux definira ustvarjalno obnašanje, ki označuje ta nov način čustvene komedije: «Brskal sem po najbolj skrivnih razpokah človeške ljubezni, kamor bi se mogla skriti ljubezen, ko se boji pokazati se javnosti. Vsaka moja komedija, vsako moje delo ima za cilj, odkriti to ljubezen v eni izmed omenjenih srčnih razpok* V luči te avtorjeve sentence dobi tudi sama struktura ko medije poseben pečat, ki bi se na videz mogel ztoiti pre prost. Vendar pa le na videz, kajti struktura komedije te melji na dvojni zamenjavi osebe, ki se je poslužujeta žaro čenča, ki «sta namenjena* zakonski zvezi, ki pa je ne pri pravljata ona dva, pač pa jima jo sklepata njuni družini Da bi se »plemenito dekle* moglo srečati s svojim zaročencem, prosi naj jo zamenja njena strežnica, v katero se zaročenka »prelevi*, ne da bi vedela, da je tudi zaročenec mo-al ubrati podobno pot in mu je pri tem pomagal njegov strežnik. Iz tega se rodi vrsta zamenjav in spletk, v teku katerih se oba strežnika kot tudi zaročenec in zaročenka, ki so ju v resnici starši spletali v zakon, zaljubita, pa čeprav hkrati tako eden kot drugi tožita, da morata ljubljeni osebi lagati misleč pač, da imata pred seboj neko drugo osebo in ne osebo, kateri sta namenjena. Pri tolikem zapletanju oseb in dogajanj pa vendarle pride do srečnega zaključka, v katerem se ne poročita le plemiško dekle in njej namenjen mladenič, pač pa tudi njuna strežnika. Se bi mogli govoriti o tej komediji, toda prepustimo raje dokončno oceno občinstvu, torej ljudem, ki bodo nocoj sledili televizijskemu programu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.10 OBZORNIK 19.25 VELIKI IN MAJHNI 19.55 DOKTOR NA POHODU Serijski film 20.20 TELESNA REKREACIJA 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.25 Propagandna barvna reportaža 21.35 Iz zakladnice svetovne književnosti L. Hellmann: OTROŠKA URA Režija William Wyller po delu Lilian Hellmannove. V glavnih vlogah igrajo Audrey Heppum, Scherly McLaine, Miryam Hopkins 23.10 POROČILA 23.15 BALKANSKE ATLETSKE IGRE Posnetek iz Aten, prenos do 00.45 KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RISANKA 21.15 DNEVNIK 21.30 GOSPA HELEN MC GOWERN Serijski film v barvah 22.20 NARODNA GLASBA Orkester Francija Puharja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Simf. skladbe domačih avtorjev; 18.55 Gil Cuppi-ni Big Band; 19.17 Na počitnice; 19.25 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.35 V plesnem koraku: 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.30 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Pisan spored; 15.30 Popevke; 15.50 Radijska črtica; 16.00 Koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orester Lindoc; 11.20 Melodije; 11.50 Pisana glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.40 Juke box; 15.00 Popevke; 15.45 Plošče Ri-cordi; 16.00 Pesmi; 17.40 Ital. pevski zbor; 18.00 Pops tops; 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasbeni cocktail; 20.00 Zborovsko petje; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Top hits; 22.30 Simf. koncert; 23.35 Današnji ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 12.20 Strnjena komedija z Rossello Falk; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.35 Sončnica; 19.25 Pianist Giorgio Lova-to; 20.20 Milanski koncert; 21.20 Glasbena fantazija; 22.20 Anda-ta e ritorno z Mino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Giovanna in Claudio Villa; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama, 9.50 Nadaljevanka; 10.35 Poseben spored z Biče Va-lori; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 F. De Roberto: L’illusione; 15.45 Glas beno govorni spored; 17.35 Pio šče za vsakogar; 20.10 Andata e ritorno z Mino. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Haendlove skladbe; 11.40 Sodobna ital. glas ba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.20 Klavir in violina; 16.10 Fideliusove simfonije; 17.20 Simf, koncert; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Klavirske skladbe; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Nalezljive bolezni. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Glasba vam pripoveduje; 10.40 Glasovi v ritmu; 11.15 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetij-ki nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Poljske ljudske pesmi; 16.40 Skladatelj Risto Savin; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester in zbor Henry Mancini; 18.10 Iz jug. simfonične literature; 18.50 Človek in zdravje; 19.00 Aktualnosti; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Vilija Petriča; 21.00 Skladbe Jakova Gotovca; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Paleta popevk. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NASTOPI^ NA UNIVERZITETNIH^ IGRAH V MOSKVI SE BLIŽAM KONCU Končno dan Američanov v plavanju Sovjetski zvezi zlato v vaterpolu V' V skokih s stolpa zmaga Cehoslovakinje Dučkove - Tesna zmaga košarkarjev ZDA proti Braziliji MOSKVA, 23. — Američani so končno slavili popolno zmagoslavje v plavanju. Vseh pet današnjih finalov se je končalo z zmago ZDA, pa čeprav s precej slabimi rezultati, katerim je botrovalo slabo vreme in mraz, ki je oviral tekmovalce v odprtem bazenu. Med vsemi finali je bil najbolj pričakovan dvoboj štafet na 4x100 m prosto. Sovjeti so boj izgubili že v prvi četrtini, ko je Bure nepričakovano zaostal za Američanom Eliottom. V nadaljevanju so domačini zgubljali stalno stik z nasprotniki in zaostali kar za 3”. V tej disciplini je nastopila v finalu tudi Italija, ki pa je s sedmim mestom razočarala, toliko bolj, ker je zabeležila tudi zelo slab čas. Zelo zanesljivo je zmagala Sim-monsova na 400 m prosto, pa tudi Johnson je na 100 m hrbtno zadal precejšen zaostanek ostalim. Najbolj izenačen je bil ženski finale na 100 m metuljček, kjer je najprej povedla Američanka Corcione, nato Sovjetinja Meerzon, na koncu pa je obe premagala Arden. Sovjetski ekipi zlato v vaterpolu Sovjetska zveza je po pričakovanju zmagala v vaterpolu. Tudi v zadnji tekmi je zabeležila zmago, in sicer s 6:4 proti Kubi, ki se je vseeno uvrstila na nepričakovano drugo mesto. Italijanom je bron ušel samo zaradi slabšega količnika (osvojile so ga ZDA), razočarali pa so Madžari, šele peti. Jugoslovani so po zmagi nad ČSSR (10:4), osvojili osmo mesto zaradi slabšega količnika, kot ga je imela Mehika. Zadnje odličje je pospravila ČSSR po zaslugi Dučkove, ki je v skokih s stolpa prehitela obe sovjetski predstavnici Dmitrovo in Celi- stali na 8. mestu, Jugoslovani pa so utrpeli čista poraz (0:3) z Japonsko in bodo v najboljšem primeru enajsti. Sabljanje Danes so se pomerile ekipe v meču. Italija je v osmini finala z lahkoto odpravila Iran in NDR, pa tudi v četrtfinalu ji je žreb dosodil lahkega nasprotnika, ZRN. Naprej pa verjetno ne bo šlo, saj imajo v polfinalu Italijani zopet za nasprotnika SZ, ki je seveda favorit za končno zmago. V drugem polfinalnem dvoboju se bosta srečali Madžarska in Romunija. Rezultat! PLAVANJE 400 m prosto — ženske: 1. Simmons (ZDA) 4’28”80 2. Strong (ZDA) 4’39”15 3. Matuhina (SZ) 4’41”56 400 m prosto — moški: 1. Tingley (ZDA) 4’02”37 2. Snasonov (SZ) 4’12”09 3. Namorado (Braz.) 4’12”74 100 m metuljček — ženske: 1. Arden (ZDA) 1’06”05 2. Corcione (ZDA) 1’07”34 3. Meerzon (SZ) 1’07”46 Štafeta 4x100 m prosto — moški: 1. ZDA 3’28”61 2. SZ 3'31”86 3. Brazilija 3’35”72 100 m hrbtno — moški: 1. Johnson (ZDA) 59”94 2. Potiakin (SZ) 1’00”59 3. Fish (Kan.) 1’00"67 VATERPOLO Italija -- ZRN 7:5 ZDA — Madžarska 6:5 SZ - Kuba 6:4 Končni vrstni red: 1. SZ točk 10 2. Kuba 6 3. ZDA 5 4. Italija, 5. Madžarska, 6. ZRN SKOKI V VODO Skoki s stolpa — ženske: 1. Dučkova (ČSSR) točk 361,35 2. Dmitrieva (SZ) 336,33 3. Celina (SZ) 325,86 Kvalifikacije PLAVANJE 400 m mešano: V finalu so Zaharov (SZ), Eng-strand (ZDA), Suharev (SZ), Fur- niss (ZDA), Marmolejo (Meh.), El-zerman (Niz.), Stili (ZDA), Čaka-rov (Bol.). SABLJANJE Meč ekipno (četrtfinale): Madžarska — ZDA 9:4, Romunija — Švica 9:3, Italija — ZRN 9:4, SZ — švedska 9:2. KOŠARKA Moški: Od 1. do 4. mesta: ZDA — Brazilija 66:60, SZ - Kanada 91:74. Od 5. do 8. mesta: Kuba — ČS SR 64:58, Jugoslavija -- Bolgarija 84:64. Ostali izidi: Vel. Britanija — Portugalska 70:61, Izrael — Portoriko 84:77, Nizozemska — Finska 62:60, Poljska - Sirija 91:53, Japonska — NDR 64:62, Iran — Peru 69:68, Libanon — Sudan 71:54. Ženske: Za 5. in 6. mesto: Bolgarija — Romunija 69:61; za 7. in 8. mesto: Madžarska — Poljska 61:38; za 9. in 10. mesto: ČSSR — Kanada 42:40; KOLAJNE PO 1. SZ 9. DNEVU 55 30 26 2. ZDA 13 9 15 3. Romunija 4 5 6 4. Poljska 2 3 5 5. Vel. Britanija 2 3 i 6. NDR 2 2 8 7. Kuba 2 2 1 8. ČSSR 2 2 0 9. Italija 2 0 5 10. Finska 2 0 0 11. Madžarska 1 8 4 12. Bolgarija 1 5 3 13. Franclja 1 2 0 14. Jugoslavija 1' ‘ 1 l 15. Japonska 0 8 1 16. ZRN 0 5 5 17. Kanada 0 2 4 18. Avstralija 0’ . r-. 3 19. Brazilija 0 0 3 20. Kenija 0 0 1 20. Mehika 0 0 1 no. Razlika med zmagovalko in o-stalimi je bila na koncu tekmovanja precejšnja. Bodo ZDA maščevale tri sekunde iz Miinchna? Jutri bo na sporedu verjetno najbolj pričakovan dogodek cele uni-verziade. ZDA in SZ sta v košarkarskem turnirju «mleli» nasprot; nike, zdaj pa ju čaka medsebojni spopad, ki ne bo samo odločal o zlati kolajni, ampak bo predvsem revanša iz dramatičnega finala v MUnchnu, ko je SZ na znani način premagala ZDA. Američani so morda imeli težjo pot, ali pa so enostavno skrivali svoje adute. Po dramatični igri s Kubo so ZDA tudi proti Braziliji malo «trpele». Po Precejšnjem vodstvu sredi tekme so Američani popustili in s težavo zdržali nasprotnikov finiš. Njihovi zmagi s 6 točkami razlike so Sovjeti zoperstavili visok uspeh proti Kanadi, ki je odpravila iz boja Jugoslavijo. Kanadčani so utrpeli hud poraz s 74:91 in verjetno ne bodo šli preko četrtega mesta V tekmi proti Braziliji. Kuba in Jugoslavija sta si privoščili ČSSR in Bolgarijo in se bosta pomerili za 5. mesto, ki predstavlja za obe ekipi neuspeh. Odbojka Domačini se približujejo končnim zmagam tudi v odbojki. Moški se bodo v odločilni tekmi pomerili s Kubo, ženske pa z Brazilijo, toda rezultat je znan že vnaprej. Moški so namreč danes premagali najhujšega nasprotnika, Korejo, in to s čistim 3:0, ženske pa sploh niso zgubile seta. Italijani so zgubili tudi z Brazilijo in so tako pri- za 11. in 12. mesto: Jugoslavija — Francija 82:58; za 13. in 14. mesto: Mehika — Danska 48:39; za 15. in 16. mesto: Libanon — Iran 54:53. ODBOJKA Moški: Od 1 do 4. mesta: SZ — Južna Koreja 3:0, Kuba — Poljska 3:2; od 5. do 8. mesta: Brazilija — I-talija 3:2, NDR - ČSSR 3:0; od 9. do 12. mesta: Madžarska — Francija 3:2, Japonska — Jugoslavija 3:0. Ostali izidi: Libanon — Kuwait 3:2, ZDA — Belgija 3:2, Iran --Mehika 3:0, Izrael — Venezuela 3:0. Ženske: Od 1. do 4. mesta: SZ — Romunija 3:0, Brazilija •- Bolgarija 3:1; od 5. do 8. mesta: Japonska — ZRN 3:0, Kuba — Kanada 3:0; od 9. do 12. mesta: ČSSR — Madžarska 3:1, Poljska — Mehika 3:0; od 13. do 14. mesta: ZDA — I-ran 3:0. KOLESARSTVO PRIPRAVE ZA SP Flamini zmagal, Baronchelli vodi na skupni lestvici VILLA D’ALME\ 23. — Gianpao lo Flamini je zmagal z 1’24” prednosti v drugi etapi amaterske kolesarske dirke v Bergamu, ki služi kot priprava za nastop na svetovnem cestnem kolesarskem prvenstvu. Gaetano Baronchelli je o-hranil prvo mesto na skupni lestvici, danes pa je prispel tretji. Današnja 167 km dolga etapa je bila precej naporna, saj so morali tekmovalci voziti preko treh vzponov in pod žgočim soncem. Do odločilnega pobega je prišlo 70 km pred ciljem, ko je Flamini sam nadaljeval pot, za njim pa je vodil zasledovanje Baronchelli, ki je skrčil zamudo z dveh minut in pol na poldrugo minuto. Vrstni red 2. etape Alme — Brun-tino (167 km): 1. Gianpaolo Flamini v 16,22”, poprečno hitrostjo 38,084 km/h 2. Mazziero zaost. 1’21” 3. G. Baronchelli 1’24” 4. Sartini 1’33” 5. Mirri 1’56” Skupna lestvica: 1. Gaetano Baronchelli 7.41’39” 2. Sartini Cesare 7.43’25” 3. Mazziero Daniele 7.44’04’' 4. Barsani Sergio 7.44’13” 5. Martella Giovanni 4.4413” 6. Landoni Gabriele 7. Rossignoli Luciano PLAVANJE Prvi dan prvenstva ZDA R0THAMERJEVA DOSEGLA SVETOVNI REKORD NA 400 METROV PROSTO Odlični Demoni - Zrušenih več državnih rekordov LOUISVILLE, 23. — V prvem dnevu ameriškega plavalnega prvenstva je 16-letna ameriška olimpijska prvakinja Rothammerjeva postavila nov svetovni ženski rekord na progi 400 metrov prosto s časom 4'18”07. Prejšnji najboljši čas na svetu je pripadal slavni avstralski plavalki Shane Gouldovi s časom 4'19”4. Ameriško plavalno prvenstvo se je torej pričelo pod srečno zvezdo. Dosežen je bil en svetovni rekord, dva državna in dva najboljša sezonska časa. Vseeno pa se plavalci in plavalke borijo bolj za nastop na svetovnem plavalnem prvenstvu, ki bo prihodnji teden v Beogradu, kot pa za razna odličja. Junakinja dneva je vsekakor Keena Rothammer, ki nastopa za klub iz Santa Clare, kjer jo vadi George Haines. Rothammerjeva je pričela razmeroma počasi, in je pridobila na hitrosti komaj po 200 metrih. Pri tem sta ji precej pomagali tudi njeni nasprotnici Babashoff in Greenvvood. Naravnost eksplodirala pa je v finalu. Zmagovalka se je logično uvrstila v ekipo za nastop na svetovnem prvenstvu v Beogradu, prav tako pa si ga je priborila tudi Greenwoodova, med- niiiiiimiiiiiiiiiimiMiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiimniniimiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiimimi............. SVETOVNO PRVENSTVO V DIRKALIŠCNIH VOŽNJAH SHEIUUOUNG IN KNUT KNUDSEN VČERAJ ZASLUŽNA ZMAGOVALCA V hitrostni vožnji amaterjev v četrtfinalu tudi Italijana Marino in Rossi tem ko bo morala Babashoffova zmagati v drugih disciplinah, če bo hotela odpotovati. Rick Demont, ki naj bi bil naslednik Marka Spitza, je za samo tri stotinke sekunde zgrešil svetovni rekord rojaka Krumpholza na 400 metrov prosto. Njegov čas 4’00”14 pa je drugi najboljši dosežek vseh časov. John Henken je za las zgrešil rekord Japonca Ta-guchija na 200 metrov prsno, osvojil pa je naslov ameriškega prvaka. Na 200 m hrbtno je pri ženskah zmagala Melissa Belote in je za las zaostala za svojim svetovnim rekordom. REZULTATI MOŠKI 100 m prsno: 1. Hencken 1’05”17 200 m hrbtno: 1. Haber 2’05”67 400 m prosto: 1. Demont 4’0O”14 100 m metuljček: 1. Backhaus 56”81 ŽENSKE 100 m prsno: 1. Morey 1’16”04 200 m hrbtno: 1. Belote 2'20”75 400 m prosto: 1. Rothammer 4T8"07 100 m metulj.: 1. Deardurff 1’03”85 pwš auxč ček407m eta sh xz etao TENIS Poraz Špearja v Anconi ANCONA, 23. — Italijan Vincenzo Franchitti in Avstralec Martin Mulli-gan sta finalista mednarodnega teniškega turnirja v Anconi. Franchitti je v prvi polfinalni tekmi odpravil Jugoslovana Špearja s 6:4, 6:3, medtem ko je v drugem polfinalu Mulligan premagal Grka Kalogeropoulosa, s 6:7, 6:2, 6:1. To srečanje je bilo nekoliko bolj zapleteno, saj jc grški predstavnik osvojil prvi set, nakar je Avstralcu uspelo nadoknaditi komaj v zadnjih dveh setih. Košarkarski dvoboj ua univerzitetnih igrah med ZDA in Brazilijo se je zaključil z zmago Američanov, ki so le za šest točk prekrižali račune svojim nasprotnikom SAN SEBASTIANO, 23. — Američanka Sheila Young in Norvežan Knut Knudsen sta zmagovalca današnjih finalnih tekmovanj na svetovnem kolesarskem prvenstvu v dirkališčnih disciplinah. Youngova je zmagala v hitrostni vožnji za ženske, kjer so doslej dolga leta prevladovale sovjetske tekmovalke, predvsem pa Ermola-jeva in Ponomarejeva, ki sta se letos uvrstili komaj na tretje in četrto mesto. V finalu sta tako nastopili Američanka Young in češkoslovaška kolesarka Iva Zajičkova. V prvi vožnji za dodelitev zlate kolajne v hitrostni vožnji za ženske se je Youngova huje poškodovala, saj ji je malo pred ciljem češkoslovaška nasprotnica zaprla pot. Američanka se je kar naenkrat znašla na tleh v mlaki krvi zaradi rane na čelu in na rami. Takoj so jo prepeljali v ambulanto, vendar se je izkazalo, da ni nič hudega. Čez dobre pol ure se je mlada ameriška tekmovalka zopet predstavila na cilju. Najprej so ponovili prvo vožnjo, takoj nato pa opravili še drugo. V obeh se je morala Zajičkova predati in tako prepustiti zlato odličje Američanki, ki si ga je popolnoma zaslužila zaradi svojega odličnega nastopa. V finalu za tretje mesto pa je izkušena Ermo-lajeva z lahkoto odpravila svojo rojakinjo Ponomarejevo v obeh vožnjah. Prav gotovo je bil ta finale med najzanimivejšimi dogodki današnjega dne, ki je zaključil zlato obdobje sovjetskih tekmovalk, ki so dolga leta prevladovale v tej disciplini (6 zlatih kolajn Ermola-jeva). Po drugi strani pa je treba občudovati izredno ameriško zmagovalko, ki je z lahkoto včeraj in danes odpravila vse svoje nasprotnice. Posebno se je izkazala danes, ko je kljub hudi poškodbi še ..........................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiuiiiuinimiiiiiiiiiHiiniiniiiiiinimiinnnnu»'..... AVTOMOBILIZEM PRIHODNJO NEDELJO V MONZI Tudi angleška vozila na « Veliki nagradi ltalije» Ukinjen sodni postopek proti Colinu Chapmanu MILAN, 23. — Tudi angleška vozila bodo po vsej verjetnosti nastopila na VN Italije, ki bo v Monzi prihodnjo nedeljo. Prireditelji so namreč sporočili predstavniku an- Naša nova nadaljevanka Spectator: MA n JA včeraj in danes Avtor naše nove nadaljevanke o mafiji v Italiji je znani časnikar Ive Mihovilovič. Nadaljevanka je že Izšla v posebni knjigi v hrvaščini, toda za naš dnevnik jo je avtor izpopolnil z najnovejšimi podatki. Pozneje bo delo izšlo v posebni knjigi založbe BOREC v Ljubljani v slov. prevodu D. Želje-znova. Novo nadaljevanko bomo začeli objavljati že jutri. UREDNIŠTVO gleške firme lotus, da je magistratura prekinila sodni postopek proti Collinsu Chapmanu, vodji športnega oddelka angleške firme, katerega so obtožili posredne krivde pri smrti znanega dirkača Jochena Rindta. Pred tremi leti je namreč Rindt prav na VN Italije izgubil življenje v nesreči, ki jo je povzročila okvara na vozilu; od tod postopek proti Chapmanu. Slednji je zato pred kratkim izjavil, da ne bo prišel v Italijo, dokler mu ne bodo zagotovili, da ga policija ne bo takoj ob vstopu priprla. Z njim so nato iz solidarnosti napovedali bojkot dirke tudi drugi angleški voditelji, tako da bi tudi BRM in tyrrell ne nastopili in s tem nihče od vozačev, ki so trenutno pri vrhu lestvice. VN Italije sicer ne bi smela bistveno spremeniti lestvice svetovnega prvenstva. Po dirki v Monzi sta na sporedu samo še dve VN, in sicer v Kanadi in ZDA, pred nost Stevvarta pa je tolikšna, da bi v treh zadnjih dirkah ne smel zbrati niti štirih točk, Fittipaldi pa bi moral osvojiti tri prva mesta. SYDNEY, 23. - V kvaliifkacijski tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je Avstralija pre magala Iran s 3:0. Zmagovalec srečanja se bo nato srečal z Južno Ko rejo NOGOMET PO ZMAGI V CERVIGNANU Triestina v nedeljo proti ekipi Belluna V sredo so Tržačani pokazali viden napredek • Precej možnosti tudi v italijanskem nogometnem pokalu Triestina je v sredo nastopila v Cervignanu proti tamkajšnji enajsterici, ki igra v nižji amaterski ligi in zmagala z gladkim 3:0. Vseeno pa ni bila naloga Tržačanov prav lahka, saj so jim domačini postavili nasproti močno ekipo, ki jim je skušala večkrat prekrižati račune. Proti takemu moštvu je Bonafinova ekipa pokazala, da je njena priprava zelo napredovala in do izraza je prišla tudi njena igra, ki ni mogla priti na dan proti Vi-cenzi. Medtem ko so prejšnjo soboto tržaški igralci podlegli dosti močnejšemu in kvalitetnejšemu nasprotniku, s° tokrat prikazali dober nogomet, ki je takoj obrodil sadove. Izkazali so se predvsem napadalci: Paganin je petresel mrežo takoj v prvi minuti igre, D’A-lessi je podvojil minuto pred koncem polčasa, Schillird pa je postavil dokončni rezultat v sredi drugega dela srečanja. Obramba je proti Cervignanu dokazala, da je nekoliko popravila svoje vrste in je lažje kljubovala nasprotnikovim napadom. Izkazal se je predvsem Soldo, ki se je menda že vživel v svoje novo moštvo in začel voditi svoje tovariše v o-brarhbnem sektorju. Na sredini i-grišča pa sta delovala odlični D’A-lessi, ki obljublja za letos uspešno prvenstvo, ter Tosetto. Po daljšem času je nastopil tudi Tugliach, katerega pa je v drugem polčasu zamenjal Truant, za katerega se nikdar ne ve, kako bo reagiral na igrišču. Napadalna vrsta pa se je morda najbolje izkazala. Paganin je dokazal, da je res napadalec, od katerega si lahko Tržačani precej pričakujejo, Schillird pa je pokazal svoj trden značaj v igri, katerega smo že opazili v lanskem prvenstvu. Triestino čaka sedaj težko delo, saj se v nedeljo prične tekmova nje za italijanski pokal polprofesionalnih moštev. V prvi tekmi bodo Tržačani nastopili v Bellunu proti tamkajšnjemu moštvu C lige, v sredo pa se bodo v nočni tekmi spoprijeli v Tržiču z Udinesejem. Ker gosti Udinese, bi morali to tekmo odigrati v Vidmu, vendar pa tamkajšnji stadion ni opremljen z raz svetljavo, zaradi česar so Videm-čani sami predlagali, da bi nastopili na tržiškem stadionu, kjer se lahko igra tudi v večernih urah Tržačani si v italijanskem pokalu ne pričakujejo velikih stvari. Trener Bonafin je izjavil, da ga bolj zanima prvenstvo C lige, kot pa predprvenstvena srečanja. Ta bi morala služiti zgolj za pripravo, če pa bo prišlo tudi do dobrih rezultatov, jih ne bodo zavrgli. nastopala in zmagala dvakrat zaporedoma. Drugo današnjo zlato kolajno pa so dodelili norveškemu kolesarju Knudsenu v zasledovalni vožnji. Knudsen je v finalu premagal Nizozemca Ponsteena. Na tretje mesto pa se je uvrstil Nemec Kratzer, ki je v odločilnem dvoboju za dodelitev bronaste kolajne premagal Švicarja Kurmanna. Tega je v polfinalni vožnji odpravil že Knudsen, ki ga je po 3,300 km dohitel. Omeniti je treba, da je današnji zmagovalec osvojil zlato kolajno tudi lani na olimpijskih igrah v MUnchnu, vedno v zasledovalni vožnji. Danes so opravili tudi hitrostne vožnje amaterjev in vožnjo za motorji. Povsod so se odvijali repasaži, finali pa bodo na sporedu jutri. V hitrostni vožnji se je med drugimi uvrstil v finalni del tekmovanja tudi italijanski kolesar Marino. Poleg njega so se uvrstili v polfinale še francoski as Daniel Morelon, Sovjet Kravtson in Avstralec Nocholson. Ti kolesarji so morali opraviti repesaže, medtem ko so šli naravnost v četrtfinale Vackar, Italijan Rossi, Pedersen, Tkac, Jablunowski, Fredborg. Izpadel pa je sovjetski kolesar Pa-kadze, ki je doslej prevladoval med amaterji. Italijani so z današnjim dnem lahko zadovoljni. Čeprav so pri ženskah zasedli komaj šesto mesto z Bissolijevo, so med mošl.imi prešli najtežje ovire. V hitrostni vožnji sta se Rossi in Marino s precejšnjo lahkoto uvrstila v četrtfinale, kamor so prispeli skoraj vsi najboljši. NOGOMET Priprave za prvenstvo D lige V nedeljo Pro Gorizia proti Lanerossiju Po nedeljskem delnem uspehu proti Udineseju, se Pro Gorizia vestno pripravlja za nedeljski nastop proti prvoligašu Lanerossiju iz Vicenze. Tekma se bo pričela ob 17.30 na novem nogometnem igrišču na Rojcah. Zaradi nezadovoljstva, ki je nastalo med gledalci prejšnjo nedeljo zaradi menjave v drugem polčasu cele ekipe Pro Gorizie (vstopnina je bila 1.500 lir), je trener Valentinuzzi odločil, da bodo nekateri igralci nastopili proti Lanerossiju oba polčasa, čeprav je tak poskus pretiravan. Igralci so namreč začeli s treningi in prevelik napor na igrišču bi jim lahko samo škodil. P. R. prijavili za poletni trening na zaključni sestanek, ki bo v soboto, 25. t. m. ob 12. uri v Ulici Geppa 9. Opozarjamo, da bo potovanje v nedeljo ob 6. uri v smeri Trst — Nova Gorica z vlakom in nato Neva Gorica — Vršič z avtobusom. • • « ZSŠDI obvešča zamejska slovenska športna društva in skupine, ki mislijo sodelovati na letošnjih 13. slovenskih športnih igrah, da se 31. avgusta nepreklicno zaključi vpisovanje za sledeče panoge: odbojka, košarka, nogomet, namizni tenis, igra med dvema ognjema in spominski štafetni tek Opčine - Bazovica na predvečer bazoviških žrtev. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ulica Geppa 9, tel. 31-119. Za. vse ostale panoge pa se vpisovanje zaključi 15. septembra. • • • V nedeljo, 26. t.m. bo balinarsko meddržavno srečanje za pokal pa-trona Opčin. Organizira balinarska sekcija Dopolavoro Ferrovia-rio — Opčine. Nastopajo sledeče ekipe: Iz Slovenije: Komen, Tupelče, Štanjel, Sežana, Koper, Izola in Postojna. Iz Trsta In okolice: Dopolavoro Ferroviario Opčine, Balinarsko društvo «Nevio», Š.d. «Gaj&», Ses-Ijan, Postelegrafonlci, Triestina. Ekipe bodo sestavljene iz štirih tekmovalcev. Tekmovanje bo na Opčinah istočasno na štirih stezah. Pričetek ob 8.30. * • * ŠZ Bor obvešča odbornike, da bo seja odbora v ponedeljek, 27. t.m. ob 19.30. Obyezna je prisotnost referentov zaradi ureditve formalnosti za nastop na 13. SŠI. KOŠARKA KLJUB NASPROTNIM VESTEM Raga ostane pri Ignisu VARESE, 23. — Italijanski košarkarski klub Ignis je zanikal, da bi njegov igralec Raga prestopil k španskemu klubu Barceloni za dobo dveh let Vest so sporočili iz Španije, kjer so celo izjavili, da je Ignisov košarkar že podpisal prestop v njihov klub. V resnici pa je pred časom Raga le izjavil, da bo v primeru zamenjave ekipe vzel v pretres najprej vabilo španskega mesta. Poleg tega pa se je izvedelo, da bo mehiški igralec celo zaprosil za italijansko državljanstvo in so torej vse govorice brez podlage. KOŠARKA VIDEM, 23. — V Vidmu bo od 7. do 9. septembra mednarodni košarkarski turnir, na katerem bo nastopila italijanska državna reprezentanca, izbrana vrsta Kanade, neka ameriška ekipa in morda državna reprezentanca Poljske. Povabljena je bila tudi Romunija, vendar se ne bo mogla udeležiti turnirja zaradi drugih oovez-nosti. ATLETIKA MEDNARODNI MITING V OSLU Nov svetovni rekord v štafeti 4x1500 m OSLO, 23. — Štirje novozelandski atleti so potolkli danes v Oslu enega izmed najstarejših svetovnih rekordov, tek v štafeti 4x1500 m, s časom 14 minut 40’'4. Prejšnji rekord je pripadal Franciji, ki ga je dosegla leta 1965 s časom 14'49”. Novozelandsko štafeto so sestavljali Walker, Polhill, Dixon in Quax. OBVESTILA Drevi bo v Lonjerju na sedežu PD Lonjer - Katlnara ob 20.30 sestanek za sestavo ekipe za nastop na 13. SŠI. Vsi, ki namera-| vajo nastopati v Lonjerju, naj sc I seje udeležijo. • • • 1 SPDT vabi smučarje, ki so se VIDEM, 23. — V prijateljski nogometni tekmi ja danes v Vidmu Udinese premagal Verono z 2:1. Gola za Vi-demčane sta dosegla Pelizzari in Stevan, medtem ko je bil za goste uspešen Vriz. KOLESARSTVO PECCIOLI, 23. — Mauro Simonetti je zmagal danes v kolesarski profesionalni dirki za pokal Sabatini v Piši. Petkratni svetovni prvak v hitrostni vožnji za amaterje Francoz Daniel Morelon, Avstralec Clarck (za Morelonom) in Rainer Erdmann (ZRN) med Izločilnimi tekmovanji UredniJtvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. w ,ncc^r0Čnma za ino2ems!vo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» Y SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18 — letno 180,— din za organizacijo in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din PoStni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 24. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtrice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT * Trst ZARADI NENEHNEGA PORASTA DRAGINJE V Zah. Nemčiji vedno več ccdivjih stavk» v podjetjih Sindikati obetajo, da bodo odločno nastopali na pogajanjih za obnovitev kolektivnih pogodb BONN, 23. — Nov val »divjih stavk* je zajel včeraj in danes zvezno deželo Severno Renanijo -Vestfalijo, ki je takoreč industrijsko središče Zahodne Nemčije. Pravimo »divje* stavke, ker pri tem zelo razširjenem sindikalnem gibanju niso zapletene sindikalne organizacije, temveč protest izvira iz hotenj, spontanih v največ primerih, same delavske baze. Napovedovanja uglednega tednika «Die Zeit* se torej v neki meri že uresničujejo. Ta list je napovedal, da bo prišlo do »črnega septembra* na področju sindikat nih bojev. V zackijih dveh tednih je na tem področju prekrižalo roke (v bistvu zaradi zahtevkov po zvišanju mezd) 34.000 delavcev, ki so praktično onemogočili proizvodnjo v desetini in več industrijskih podjetij. Med prizadetimi so bile jeklarne »Rheinstahl, Gutehoffnungshuette* ter obrati avtomobilske tovarne »Opel* v Bochumu. Stavkajoči delavci so bili sicer manjšina, čeprav zelo izdatna, toda predstavljajo nekakšno predstražo delavskega gibanja, oziroma rastočega nezadovoljstva v vrstah delavcev zaradi naraščanja cen. Delavci zahtevajo zvišanje plač. oziroma en kratna izplačila v znesku od 200 4o 400 mark mesečno, kar naj bi Jfm omogočilo znosnejše življenjske pogoje do obnovitve kolektiv-irih delovnih pogodb (konec le-fcjšnjega leta) zaradi nenehnega porasta draginje. Zvezni vladi se namreč ni posre-lilo do sedaj, da bi zajezila v odločilni meri naraščanje cen. To se 0RNIT0L0ŠKI SPOR Proizvodnja jrancoske tovarne Nestle je v nevarnosti zaradi spora ... omitološke narave med delavci in tovarno. V prejšnjih mesecih si je na blestečih strehah tovarne, v kateri pakirajo mleko v prahu, na stotine lastovk zgradilo gnezda. Ljubke oznanjevalke pomladi pa so že od starih časov skregane s čistočo. Po mnenju uprave tovarne so njihov i odpadki postavili na kocko najosnovnejše higienske zahteve. Od tod odločitev, da je treba pregnati lastovke. Ukrep je izzval ogorčenje med 180 delavci, ki grozijo s stavko, če bi si uprava drznila pregnati ptice. In če stavka ne bo zalegla, bodo zahtevali tudi poseg zoofilskega društva. POLITIČNA TREZNOST Na prvem kongresu sDanske stranke za napredek» je bilo sklenjeno, da vodstvo stranke ne bo sprejelo novih članov. Članstvo je omejeno na osem ljudi in sicer na ustanovitelja, odvetnika Mogensa Glistrupa, in na sedem njegovih najzvestejših sodelavcev. Stranka je bila ustanovljena v začetku letošnjega leta in po rezultatih anket specializiranih zavodov za raziskovanje javnega mnenja naj bi uživala podporo dobre četrtine danskih volivcev. Politični program novoustanovljene stranke vsebuje le štiri programske točke: zdesetinjevje birokracije, drastično zmanjšanje davkov, u-kinitev vojske in okrnitev izdatkov za javno izobrazbo. »Lastnik* svojevrstne stranke je le napovedal, da bo vo političnih volitvah (o uspehu na volitvah sploh ne dvomi) prodal na javni dražbi svoje poslance tisti stranki, ki se bo obvezala, da uresniči njegov program »O tempora. o mo- ali so na tem da začnejo, stavkovne akcije. Vteh razmerah so se sindikati in zveza, ki jih združuje, znašli v precej neugodnem položaju. Na eni strani ne morejo sedaj odkrito nastopati za zvišanje mezd, na drugi strani pa se bojijo, da bodo delavske množice šle še naprej. Zato obljubljajo, da bodo pri prihodnjih pogajanjih nepopustljivi. ter da bodo skušali zagotoviti mezde, ki bi zagotovile delavcem vsaj sedanjo življenjsko raven. ji je posrečilo le v manjši meri. Delavci danes upravičeno dokazujejo, da se je zvišanje njihovih prejemkov konec lanskega leta razblinilo zaradi povišanja življenjskih stroškov. Zahodnonemški sindikati so sedaj v precepu. Kolektivne pogodbe jim onemogočajo direkten poseg v spore, ker so pač vezani na sprejetje obveznosti, toda na drugi strani ne morejo spregledati sedanjih delavskih zahtev po zvišanju prejemkov zaradi porasta življenjskih stroškov. Industrijci pa zahtevajo, naj sindikati posežejo vmes ter naj svetujejo delavcem, naj počakajo do konca leta. Tudi kaj takega sindikati ne morejo sprejeti. V teh razmerah se polemika razpihuje. V radikalnih delavskih vrstah očitajo sindikatom, da so lani zastopali preveč popustljivo politično linijo. Na drugi strani pa zgleda, da imajo ti oporečneži prav, ker je direktna akcija delavcev že prisilila vrsto podjetnikov, da so sprejeli njihove zahteve, ki so izven lanskoletnih kolektivnih pogodb. Večje število podjetij je sprejelo delavske zahteve še preden je prišlo do stavk. Popuščanje na ravni delodajalcev so skušali seveda prikriti. Kljub temu je prišlo do prave verižne reakcije, kar je ohranilo tudi tiste, ki so že začeli, V Ulstru aretiran voditelj organizacije UDA LONDON, 23. — Angleške oblasti so aretirale danes enega od vidnejših voditeljev polvojaške protestantske organizacije »UDA* v Ulstru. Gre za podpredsednika organizacije Tommyja Herrona, ki je bil kandidat na listi protestantskih političnih strank na zadnjih deželnih volitvah, kjer pa ni žel pomembnega uspeha. Oblasti so ga zasliševale 18 ur, potem, ko sta ga priprla dva angleška vojaka, ker sta našla v njegovem avtomobilu nekaj tisoč funtov šterlingov. Herron je izjavil, da je denar pripadal vsoti, ki so jo zbrali politični somišljeniki UDA za pravno obrambo nekega mladega protestanta, ki je zaprt v republiki EIRE pod obtožbo, da je umorii dve osebi. Po zaslišanju so oblasti izpustile Herrona na svobodo Medtem se stopnjujejo polemike zaradi prihodnjega obiska angleš kega premiera E. Heatha v Ulstru, kjer naj bi se udeležil pogreba lorda Brookenborougha, ki je bil eden od najbolj zagrizenih sovražnikov ulstrskih katoličanov. Katoliški severni Irci ostro kritizirajo, da je Heath izbral prav to priložnost, da bi se pogovarjal v ULstru z raznimi političnimi strankami. Preteklo noč je neka protestantska skupina ubila nekega katoliškega mladeniča. Gre baje za povračilno akcijo zaradi umora nekega protestanta. Sindikalna federacija o nesreči v predoru pod Gran Sassom RIM, 23. — Sindikalna federacija delavcev gradbene stroke je danes zahtevala strogo in poglobljeno preiskavo o vzrokih nesreče, ki je včeraj terjala štiri smrtne žrtve v predoru pod G"an Sassom. Sindikati so nadalje sporočili, da bodo v prihodnjih dneh predložili pristojnim organom poglobljeno študijo o problemu nesreč na delu, ki terja nujne pre Sindikalna federacija je izrazila svoje sožalje družinam nesrečnih žrtev in istočasno poudarila, da kljub zagotovilom podjetnikov in pristojnih državnih organov še ni videti konca tragični verigi nesreč na delu. ki vsak dan terjajo človeške žrtve. Poplave v Pakistanu RAVAI.PINDI, 23. — Pakistanska vlada je uradno sporočila, da je 263 IjucU umrlo v pokrajini Sind, kjer je reka Ind prestopila bregove in je poplavila polja v okrožjih Dabu in Larkana. Naraščanje draginje in grožnje odpustov so sedanja stvarnost za delavce tudi v zahodni Evropi. Na sliki: prizor iz tovarne čevljev Salamander v Franciji, ki bi jo lastniki hoteli zapreti RAZMAH OSVOBODILNEGA GIBANJA V JUŽNI AFRIKI ZAMBIJA: TARČA NAPADOV JUŽNOAFRIŠKIH RASISTOV Predsednik Kaunda opozarja na nevarnost napada na Zambijo ■ Atentat na Kitajce NAIROBl, 23. — Zambija je sprejela zelo stroge varnostne ukrepe na vsem svojem ozemlju potem ko je predsednik Kenneth Kaunda o-menil včeraj možnost, da bodo rasistične dežele južne Afrike poslale letala, ki naj bj trosila letake ter vnašale zmedo med prebivalstvom konec tega tedna, ko se bo začel pomemben kongres zambijske največje stranke »United na-tiona! indipendence part;/*, ki ima v svojih rokah oblast v Zambiji. Položaj Zambije na robu »rasističnih* držav v južni Afriki je zelo kočljiv. Ta država meji predvsem na Rodezijo, kjer gospoduje peščica belcev nad veliko večino črnskega prebivalstva. Predsednik Jan Smith, ki se zaveda skoraj brezupnega položaja belcev v tej bivši angleški koloniji, skuša orga- odbor stranke. ....................................mn... DRAMATIČEN ROPARSKI PODVIG V ŠVEDSKI PRESTOLNICI Zabarikadiran v stockholmski «Sveriges Kreditbank» zahteval odkupnino in osvoboditev starega znanca Policija jo ugodila roparjevima zahtevama, a bandit ni odnehal: zahteval je še letalo - Pogajanja so še v teku ■ Tri uslužbenke stockholmske banke še vedno v rokah drznega zlikovca STOCKHOLM, 23. — Dramatičen rop v stockholmski »Sveriges Kredi tbank*, ki mu rti še videti končnega razpleta: svetlolasi bandit je še vedno zabarikadiran v bančnem zavodu s tremi talci. Poslopje je obkolilo 100 policistov v popolni bojni opremi, nad banko pa stalno brni motor helikopterja. Vse se je začelo danes dopoldne, ko je v bančni zavod vdrl visok svetlolasi ropar., Z brzostrelko v rokah je ukazal uradnikom naj zabarikadirajo vse vhode. Ob prihodu policije je neznanec sprožil proti agentom rafal, ki je lažje ranil v roko nekega policista. Nato so se začela dolga zaple tena pogajanja med roparjem in policisti. Moški, ki govori le angleško, je zahteval tri milijone švedskih kron in osvoboditev ban dita Karla Olofssona. Ta je bil pred nekaj mesti.! obsojen na šest let zaporne kazni zaradi ropa v neki goeteborški banki. Policisti so ugodili roparjevim zahtevam. Okrog 17. ure so funkcionarji izročili banditu denai, uro pozneje pa so na ukaz pravosodnega ministra Geijerja peljali Olofs sona v banko. Kdo je bandit in zakaj govori samo angleško, doslej ni bilo mogoče ugotoviti. Morda g-e za starega Olofssonovega znanca, kate rega naj bi švedski ropar spoznal v ZDA, kjer je preživel 6 let Policija je zaprla prometu vse ceste okrog bančnega zavoda in povzročila velikanske zastoje v ventivne in represivne ukrepe iiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiimiiMHMiiiMMiiiiiiHiiiiiiiiimHiiiimnifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiMimiiiiiiiiiiiiiiinia« V FRANCU! IZBRUHNIL NOV ŠKANDAL Ponarejeni bor doječ Žlahtno črnino so pridobivali z dodajanjem kemijskih snovi cenenemu španskemu belemu vinu - Goljufija nesla vsaj 2 milijardi lir PARIZ, 23. — Po zadevi Lip, | ber del lažnega bordojca so pro-ki je razdvojila Francijo na dva I dali v Franciji in v tujini v žad-tabora, je v teh dneh vest o njem letu s pomočjo navidezne del-novem škandalu, ki bi lahko imel I niške družbe, ki so jo ustanovili tudi pomembne politične posledice, ! nalašč v ta namen. Le tri tisoč polarizirala pozornost francoskega petsto hektolitrov so preiskovalci l ____ -.-.-In P nn i o tvsnorarlKn javnega mnenja. Gre za ponaredbo 22 tisoč hektolitrov enega najbolj znanih francoskih vin «Chateaux bordeaux», ki je nesla goljufom vsaj dve milijardi lir. V afero so vpletene najbolj znane dinastije bordojskih trgovcev, ki že nekaj stoletij monopolizirajo trgovino žlahtne francoske črnine. Gre za izredno bogato buržoazijo, ki je v povojnih letih stalno podpirala bivšegjt predsednika parlamenta in ministrskega sveta Jacquesa Chabana - Delmasa. Preiskava o goljufiji se je začela 28. junija letos. Davčni inšpektorji finančnega ministrstva so odkrili nekatere nepravilnosti v knjigovodstvu največjih trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo s komercializacijo bordojca. V prvem trenutku so trgovci zelo ostro reagirali na preiskavo in so obtožili, davčne inšpektorje, da uporabljajo iste metode kot gestapovci. Preiskovalci pa se niso pustili ugnati kar tako in niso vrgli puške v koruzo. Zavedli so se namreč, da ne gre zgolj za davčno goljufijo, ampak da kakovost proizvodnje ni bila na zahtevani ravni. Trgovci so namreč kupovali ceneno špansko belo vino, (na fakturah so ga označili za črno) in ga pomešali z navadnim črnim vinom. Okus in barvo žlahtne bordojske črnine pa so neokusni zmesi dajali primerni kemijski adiktivi. Tako pridobljen bodojec so vste-kleničili 'n proda.jali pod etiketo «Bordeaux apellation controlee*. Ker je nelo vino trikrat cenejše od črnega, so imeli trgovci od ponarejanja 300-odstotni zaslužek. Do- zaplenili v kleti nekega trgovca. Doslej je preiskava o ponarejenem bordojcu izključno davčne narave. Inšpektorji finančnega ministrstva so že izročili dokazno gradivo bordojskemu državnemu prav-dniku, ki pa še ni začel sodne preiskave o goljufiji, čeprav večina izvedencev meni, da je preiskava neizbežna. Drugi pa so prepričani, da je francoska vlada bolj naklonjena kompromisu s trgovci kot pa javnemu procesu. Sodni postopek proti najbolj znanim bordojskim trgovcem bi lahko v veliki meri škodoval ugledu, ki ga bordojec uživa v svetu. Izvoz žlahtne črnine pa nese francoski državni blagajni lepe denarce. Po drugi strani pa marsikateri politični komentator vidi v škandalu le politični manever finančnega ministra Valerya Giscarda D’Estainga. Značilno je, da je bil francoski tisk obveščen o preiskavi še preden je bila zaključena, kar je v nasprotju z dosedanjim sistemom dela inšpektorjev finančnega ministrstva. Tarča D’Estain-govega manevra naj bi bil bivši ministrski predsednik Jacques Cha-ban - Delmas, katerega podpira večina bordojskih trgovskih dinastij. Začel naj bi se v Franciji politični boj za predsedniške volitve, ki bodo šele leta 1976. Vse kaže pa, da bordojec ni edino francosko žlahtno vino, ki ni nastalo v sodu pač pa v kemijskem laboratoriju. Po listu »France Sot* prometu. Izvedelo se je tudi, da so agenti priprli nekega moškega, ki je sedel v svojem avtu parkiranim pred banko. Po mnenju policistov je možno, da je neznanec vpleten v roparski podvig. Na zahtevo policijskega inšpektorja Sve-na Thoranderja, ki vodi policijski odred, je vojska dala na razpolago blindo. Oklopno vozilo je parkirano pred banko s topom usmerjenim proti vhodu v bančni zavod. Pod večer je ropar osvobodil tri talce. Po nepotrjenih vesteh naj bi imel v rokah še tri talke. Moški — opisujejo ga kot svetlolasega približno 30 let starega fanta — je po telefonu zahteval, naj mu policija pripravi letalo na letališču Arlanda. Vest ni bila še uradno potrjena in ni bilo mogoče izvedeti, če bo policija ugodila tudi tej roparjevi zahtevi. Ve se le, da so pogajanja še v teku. Neki bančni funkcionar je medtem izjavil časnikarjem, da je bandit zahteval odkupnino v starih obrabljenih bankovcih. Zavrnil je sveženj novih bankovcev, ki so mu jih ponujali talci v »Sveriges Kreditbank*. Med pogajanji je neznanec nepričakovano sprožil rafal proti policistom. ki so se po njegovem mnenju skušali preveč približati poslopju. Na srečo ni bandit zadel nikogar. Kako se bo končal dramatični poskus ropa je težko predvidevati. Po vesteh iz Stockholma policija koleba med neposrednim napadom na banko, s čimer bi spravila v nevarnost življenje treh talk, in zadostitvi vseh zahtev roparja. Trenutno odlaša z odločitvijo in zavlačuje pogajanja z roparjem morda v upanju, da bosta utrujenost in spanec premagala drznega bandita. Izvedelo se je, da ministrski predsednik Olof Palme osebno sledi razvoju dogodkov skupno z nekaterimi ministri svojega kabineta. kazal, pobila veliko krakovskih Judov Na procesu, ki je trajal 5 mesecev, je pričalo 80 bivših internirancev m žrtev nacističnega nasilja. Baechei in Quabucsh sta bila obtožena, da sta pobila 108 oziroma 35 ljudi, sodniki pa so med razpravo znižali število njunih žrtev na 20 oziroma 25 zaradi pomanjkanja dokazov o ostabh umorih. Bogata ležišča nafte in naravnega plina odkrita ob istrski obali PULJ, 23. — V teh dneh so v istrskih vodah pospešili iskanje morebitnih naftnih in metanskih ležišč. Raziš-koveha dela vodi družba Nafta • plin. i;l je vključena v državno petrolejsko družbo INA, s pomočjo francoskih tehnikov in vrtalne platforme »Neptune*. Po prvih vrtiinah kaže, da so izvedenci zadovoljni z doseženim rezultatom, saj je po njihovem mnenju področje bogato z nafto in drugimi viri energije organskega izvora. Prepričani so, da bo Jugoslavija črpala iz ležišč znatne količine nafte in naravnega plina. NIKOZIJA, 23. — Bombna eksplozija je danes zjutraj uničila neki avto v središču ciperske prestolnice Nikozije. V zadnjih mesecih so podobne eksplozije poškodovale že ogrog 200 vozil. V Limassolu pa so neznanci snoči napadli policijsko postajo. Na srečo ni bilo človeških žrtev. nizirati strnjeno fronto vseh belcev v državah južne Afrike, da bi bil z združenimi močmi kos ofenzivi črnskih domorodcev. Zambija pa meji tudi z Mozambikom, kjer gospodarijo Portugalci. Prav tu je zelo razširjeno osvobodilno gibanje «Fremlino», ki praktično kontrolira dobršen del dežele. Portugalci pa so tudi v škripcih v Angoli, na najzahodnejšem delu južne Afrike, s katero Zambija prav tako meji. K vsemu temu je treba dodati še, da Zambija meji, vsaj deloma z jugozahodno Afriko, ki spada upravno (čeprav samovoljno) pod Južnoafriško republiko, kjer so beli Buri vsilili režim «apa/thei-dev, se praivi najbolj stroge rasne diskriminacije. V severozahodni Afriki je prišlo v zadnjih časih do spopadov med črnskimi političnimi gibanji in policijskimi oblastmi. Gibanje «Swapo» zahteva ne odvisnost jugozahodne Afrike, kar pa gospodarji v Pretorii trdovratne odklanjajo. Zambija se je tako znašla v navzkrižnem ognju. Če je na eni strani razumljivo, da ta mlada afriška država skuša podpirati vsa afriška črnska gibanja ter nudi zavetišče političnim preganjancem iz bližnjih dežel, kjer so na oblasti belci, pa je na drugi strani tudi nesporno, da sama kot taka ne razpihuje teh osvobodilnih gibanj, ker ta pač obstajajo samostojno, kot so se samostojno porodila. Za južnoafriške belce, ki hočejo na vsak način obdržati oblast v svojih rokah in je ne deliti s črnskim prebivalstvom pa je Zambija nekakšen vir vseh njihovih «nesreč». Zato nj nič čudnega, če si zamišljajo, da bi uničenje te države predstavljalo Istočasno tudi uničenje notranjih sovražnikov na njihovih lastnih ozemljih. Rodezija je zanikala, da bi zahtevala od Južne Afrike in Portugalske pomoč v boju proti osvobodilnim gibanjem. Zambijski predsednik Kaunda pa zel0 odločno obtožuje te države, da pripravljajo uničenje njegove domovine. Kongres zambijske vladne stranke bo pojutrišnjem v Milingušiju. Meje med Zambijo in Rodezijo (ob reki Zambezi) So že več časa zaprte. Zambija trpi zaradi tega velike gospodarske izgube, ker je odrezana od Indijskega oceana. Šele čez dve leti bo zgrajena železniška proga Lusaka - Dar - Es Salam, ki jo gradijo Kitajci. Naj omenimo še, da je konec prejšnjega tedna eksplodirala bomba v kitajskem veleposlaništvu v Lusa-ki ter ubila ženo nekega kitajskega diplomata. Tudi ta atentat dokazuje, kako vroče je postalo o-zračje v tej afriški republiki, ki je izpostavljena nenehnim napadom rasističnih držav na jugu viiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiinimimiiiiiiiiiiiia Delegati hceb izvolili novi osrednji! brez sledu. VIDEM, 23. — Ker so se v videmski pokrajini v zadnjih časih zelo razpasle kače, je pokrajinski odbor sklenil, da bo nagradil s tisoč lirami vsakogar, ki bo ubil kačo. # * # ŽENEVA, 23. — Neznanci so v torek ponoči ukradli v neki zueri-ški umetnostni galeriji Picassovo sliko «Portret ženske*. Slika, ki spada še v tako imenovano Picassovo modro dobo, cenijo okrog 20 milijonov lir. ft # # CANNES, 23. — Francoska policija je danes aretirala domnevnega morilca bivšega svetovnega smučarskega prvaka Francoisa Bonlieua. Gre za 22-letnega neapeljskega pomorščaka Antonia Oreta. • * » PARIZ, 23. — V Besanconu so se predstavniki delavcev tovarne LIP danes sestali z Vladnim pogajalcem Henryjem Giraudom. Po treh urah pogovorov so se razšli, ne da bi dosegli sporazuma. * * * VIBO VALENTIA, 23. - Nepri-čakovat: zapletljaj v Vibo Valentil na prireditvi za izvolitev Miss Italije. Najlepša Rimljanka je izginila Preiskava o pokolu v kmečki banki Dr. D’Ambrosio zaslišal industrijo A. Sartorija MILAN, 23. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerado D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o zločinskem atentatu na milansko kmečko banko je danes štiri ure zasliševal industrijca Alberta Sartorija. Podjetnik je bil skupaj s fašističnim založnikom iz Trevisa Gio-vannijem Venturo solastnik tiskarsko - založniške družbe «Litopress*. D’Ambrosic, ki je zaslišal Sartoria že dvakrat, naj bi zahteval od podjetnika pojasnila o finančni podpori, ki jo je dal Venturi skupaj z grofoma Guamierijem in Loredanom. Psihiatrični pregled za Henleya in Brooksa HOUSTON, 23. — Houstonsko kazensko sodišče je odredilo psihiatrični pregled za 17-letnega Helmera.W. Hen-leya in 18-letnega Davida Brooksa. Fanta sta obtožena sodelovanja pri umoru 27 mladeničev med sadističnimi homoseksualskimi orgijami, ki jih je prirejal pokojni elektrikar Dean Corll v svojem stanovanju. Nacistična krvnika obsojena na dosmrtno ječo ZAHODNI BERLIN, 23. - Zahodno-berlinsko kazensko sodišče je danes obsodilo na dosmrtno ječo bivša ese-sovca. ki sta bila obtožena, da sta v letih 1941 in 1942 ubila 20 oziroma 25 naj bi pred kratkim ugotovili v i poljskih Judov. Bruslju, da na 56 steklenic »beu- | Gre za 61-letnega Johona Beaeherja jolaisa*, naj bi bilo le 20 stekleni' ! in 68-letnega Hansa Qua! uscha. ki sta pristnega vina, I na lastno pest, ne da bi jim kdo u .................I.......i..milimi.muli.i.„■■■„......... V NEAPELJSKI PODRUŽNICI BANKE »CREDITO POPOLARE- Neizkušeni roparji streljali brez razloga: bančni uslužbenec in klient hudo ranjena ■ NEAPELJ, 23. — Trije oboroženi in zakrinkani roparji so danes dopoldne oropali neapeljsko podružnico banke »Credito popolare* v Ulici Galileo Ferraris, ranili kurirja Antonia Fornaia in podjetnika Baldassarija Niccolčja. Takoj nato so banditi pobegnili s »fiatom 125* temne barve, v katerem jih je čakal pajdaš s prižganim motorjem. Po prvih ugotovitvah kaže, da so se zlikovci polastili 10 milijonov lir: Takoj po begu roparjev so prisotni odpeljali ranjenca v bolnišnico Loreto Nuovo, kjer so zdravniki nemudoma operirali Niccolč-ja, katerega so svinčenke zadele v trebuh. Fornaio, ki je bil zadet v nogo. Po pričevanju očividcev kaže, da so bili banditi preplašeni in neizkušeni, saj so streljali brez razlega, ko so vsi prisotni že dvignil' roke. Policija je postavila cestne bloke na vseh cestah, ki peljejo iz Neaplja, a zaman. Možno pa je, da so se roparji skrili v bližini pristanišča, kjer so preiskovalci našli »fiat 125», s katerim so jo banditi pobrisali. Banditi so vdrli v banko nekaj minut po 11. uri. Po pričevanju prisotnih (v tistem trenutku so bili v bančnem zavodu ravnatelj Vit-torio Santarelli, podravnatelj Vin-cenzo Rivieccio, blagajnik Felice Rivieccio, uradnika Davide Decimo in Catello Carulli, kurir Antonio Fornaio in podjetnik Baldassarri Niccolo, lastnik tovarne vijakov v bližnji industrijski četrti S. Gio-vanni a Teduccio) so roparji ukazali vsem, naj dvJgnejo roke. Kurir Fornaio je bil blizu vrat in banditi so se verjetno zbali, da bo skušal zbežati in obvestiti karabinjerje Začeli so streljati. Svinčen- ka je zadela Fornaia v nogo, Nic-coloja pa, ki je bil blizu blagajne, so zadeli v trebuh. Roparji so se nemudoma približali blagajni in z orožjem v roki ukazali blagajniku, naj jim izroči denar. Felice Rivieccio je napolnil plastično vrečko z bankovci, ki jih je imel v predalu, a banditom ni bilo dovolj. Ukazali so mu, naj odpre varnostno blagajno in naj jo izprazni. Ko je bila vrečka polna denarja, so jo urno pobrisali s «fiatom 125», v katerem jih je čakal pajdaš. Po prvem trenutku zmede so se bančni uslužbenci znašli in priskočili na pomoč ranjencema. Nemudoma so ju odpeljali v bližnjo bolnišnico Nuovo Loreto, kjer so zdravniki operirali Niccoloja. Svinčenka je namreč povzročila podjetniku notranjo krvavitev in njegovo zdravstveno stanje je zaskrbljujoče. Po pričevanju oropanih kaže, da so bili banditi oboroženi s samo-kreskom, puško s prisekanima ce verna in z brzostrelko. Na glavo so si dali najlonske nogavice, a v sili so jih slabo nataknili, tako da so očividci razločili vrsto so-matičnih značilnosti. Eden je imel kodraste lase temnorjave barve, drugi pa je bil svetlolas. Vsi trije so govorili tipično južnjaško narečje. Preiskovalci iščejo tudi avto »alfa romeo 1750» z evidenčno tablico iz lepenke, na kateri je bil napis Roma in številka. Očividci naj bi opazili avto v bližini banke med ropom, takoj po begu banditov pa naj bi odbrzel za fiatom roparjev. Policija je nadalje ugotovila, da je bil »fiat 125», ki so ga banditi u-porabili za roparski podvig, ukraden Neapeljčanu Antoniu ScogUa-migliu 13. avgusta.