i 98. številka. b za torek 17. avgusta 1897< (t Trsta, f torek zjutraj dne 17. avgusta 1897.) Tefoj XXII. „^DIHKOST" Itbaje po trikrat; nu teden t ieatlh ls-4** j in oh torkih, 6*trtklh ■ u BoJbcKSiti1:, Zjutranje izd»uj« ii-bsja ob 6. uri ijutraj, Težerno pa ob 7. 1.-1 reior. - Obojno ladanju Bt»n«>: « . I. I.—, izven Avstrija t. 1.50 *« t« mb»iiTfti ^k***1 •»* froetor, kolikor ootčgii naradnih vratic oslana. osmrtnice in javne zahv le, $<>■ ■aži oglati itd. aa ra&nnajo po pogodbi. Yal dopiai naj ae poSiljajo arsdaiAtvu ulica Caierna it. 13. Vaako piaao nora biti frankorano, ker aefrankovana «e a* •prejemajo. Rokopiai ne ne vreHajo, NaroCcino, reklamacije in oglaao aprt-jena upravniitvo ulica Molino pk« oolo hSt. 3, II. nadst. Naročniao in oglaao je plafievati loco Trat, Odprte reklama olje ao proata poitniae. Blatilo sloventkaga političnega ricu£tva xm Primopok Oi t „T « rno*". Sibirska železnica. Letos je prišla Rusija se svojo sibirsko železnico jako daleč. Ta železnica se vleče na tisoče in tisoče kilometrov proti Vladivostoku in Tihemu Morja. V ilustrovanih listih Citamo o velikih mostovih, o prekopih, o izseljenih delavcih, nastanjenih v vagonih, kateri vagoni se pomikajo naprej z delom, o cerkvah, ki so na vagonih itd. To so vse zanimive epizode iz tega velikega dela in to se pripoveduje kakor kurijozum v Evropi. Mej tem delajo Rusi neumorno, tako, da Je že gotovo, da se bode moglo s početkom novega veka voziti na železmčni progi v komodnih kupejih, v katerih bodo lepe sobe, restavracije itd., po oni zemlji, katera vzbuja strah in trepet po vsem izobraženem svetu. Ta železnica znači dvoboj med Rusijo in Angležko za prvenstvo. Ž njo je vrgla Rusija ro-kovico pomorskim vožnjam iztoka, s katerimi je razpolagala do sedaj Velika Britanija. Ves orjaški zaklad Azije moral je ploviti po vodi v napredno Evropo. Indija, prednja in zadnja, prebogati azi-jatski otoki, rodna in ogromna Kina z raznimi pridelki prouzročile so zidanje raznih pristanišč, ki so postala kar bliskoma svetske znamenitosti. Bombay, Ealkuta, Siagapor, Batavia, Honkong, Kanton so imena teh empoiijev, od koder se suče na tisoče orjaških parobrodov po valovih Indijskega Oceana skozi Suec v Evropo, kjer izročajo Londonu, Liverpola, Hamburgu, Marselju, Genovi in Trstu bogastvo iztočnega sveta; riža, svile, raznih dišečih stvarij, sadja in vsega onega, česar nima stara Evropa. Skoraj vts ta promet je v rokah Angleške; ona vpravlja žnjiro, zapoveduje in z orjaško floto čuva parobrode svojih otrok, kateri so si na ta način vstvarili svojo mater kakor najmočnejšo in najbogatejšo zemljo na svetu. Sibirska železnica pa prouzroči popolni preobrat. Ona se spušča po malem na bogata polja orijenta. Njegov promet obrne se sedaj na to stran PODLISTEK Nantaa. ROMAN. Francoski spisal Z., prevel Hinko. On pa se je priklonil spoštljivo prosč jo, naj se ne da žaliti po njegovih besedah. Stališče obeh je zelo delikatno in obema se bode treba navaditi na gotova iskanja, ne da bi trpela lepa sporazumnost. Ogibal se je, še dalje dirati vanjo. Pri nekem drugem razgovoru mn je gospodičina Chuin natančneje povedala o prestopku Flavije. Njea zaupljivi je neki pl. Foudettes, soprog njene prijateljice iz samostana. Bila je meoec dni pri zakonskima na dvželi. Tam jo je doletela sraaota, ne da bi sama prav vedela, kako je to bilo in v koliko je ona privolila. Gospodičina Chuin je govorila Bkoro o nasilju. Kar se jo oglasila v Nantasu prijateljska strao. Kakor vsi, svoje moči zavedni ljudje, je tudi on se rad kazal dobrosrčnega. .Vidite, milostljiva", je govoril navdušeno ; .midva niti ne poznava drug drugega in storila bi si veliko krivico, ako bi takoj na prvi pogled se zaničevala. Morda sva ustvarjena za to, da se sporazumeva... Vem pač, da me vi prezirate, to pa le vsled tega, ker ne poznate zgodovine mojega življenja. in tisoče in tisoče vlakov, naloženih razRim božjim blagom, dirjalo bode v evropejske strani. Sibirska železnica dajala bode iztoku mnogo boljo zvezo se zapadom, nego so to tudi najhitreji angležki parobrodi. Radi tega bode ta promet mnogo vspeineji v konkurenciji z morsko vožnjo in posledica temu bodr, da dobi sueška pot ve-liki udarec, da no bode Kina gledala več v Evropo skozi Honkong, nego skozi Mongolije in Vladivo-stok — na kar vzrastejo na ruski zemlji nova trgovska središča, ki potemne dosedanjo slavo gospodarjev morja. Dunaj, Pariz, Beroliu, Hamburg in zapadna mesta Petrograd, Moskva, Novgorod, Odesi in iztočna Evropa privezana bodo s to železno progo z bogatim iztokom pod mnogo ugodnimi razmerami, nego dosedaj in promet se obrne na to stran, kakor živahna reka, ki se je navrnila v novo korito. V trgovsko-prometnem pogledu izvede sibirska železnica preokret, ki ne bode nič manji od onega, ko se je odkrila Amerika. Naravno torej: posledice se bodo občutile še v veči meri s politične strani. Rusko-angleško nasprotstvo se dotečeta. Že sedaj se opaža, kako pazljivo gleda Rusija na bogate indijske zemlje, katerim gre nasproti z drugo železnico čez Turkestan. Angleži trepečejo, ko misle, da bi mogel priti dan, ko bi se nadel Pamir in Himalaja izvrtan se svedri ruskih inženirjev. V obeh indijah niso zadovoljni z angležkim gospodstvom. Narod od 250 milijonov mora nekdaj postati deležen slobode. Prav sedaj, ko je augleška kraljica slavila svoj jubilej, nastali so tam veliki nemih in morda tudi ne zgrešimo, če posumuičimo tudi tukaj ruski prst. Razuu tega boje se še Angleži, da naraste ruski vpliv tudi v Kini na njihovo škodo, in za slučaj ustaje je že gotovo to, da more Rusija poslati v kratkem času silne svoje čete naj si bode v Indijo ali v Mandžurijo in Vladivostok, kjer se gradi veliko vojno pristanišče, katerega važnost gotovo poskoči radi železniške zveze. In sedaj je začel govoriti strastno in raz-vneto. Opisuje častiželjno življenje, kakoršno je imel v Marseillu, jezo in srd nad dvema mesecema napolnjenima brezvspeSnem prizadevanjem, katera je preživel v Parizu. Potem je pokazal svoje zaničevanje nad tem, kar svet imenuje rodbinsko pokoljenje, katero uklepa večino ljudij. Kaj spremeni obsodbo sveta, ako mu stopiš na vrat ? Gre se za to, da Re popneš nad množico. Si bil vsega mogočen, bil »i tudi vsega oproščen. In v velikih potezah je načrtai suvereno življenje, kakoršno U-redi. On se ne vstraši več nobene zapreke, nič se ne more upreti njegovi moči, in on bode mogočen, bode srečen. „Držite me za navadnega sebičneža" je pristavil konečno; prodajam se ne za vaše bogastvo, vaš denar vsprejmem le zato, da se morem po-speti kvišku... O, ko bi vedli za vse, kar kipi v meni, ako bi znali, koliko noči sem prebdel, da sanjam vedno isti aan, katerega mi je vedno iztrgala resničnost prvega jutra, o, potem bi me morda umeli in vi bi bili ponosni, da se lahko uprete na mojo roko, ker bi si morali reči, da ste mi dali sredstva, da zamorem biti nekdo !* M0IČ6 ga je poslušala, ne da bi se spremenila jedna črta na njenem obrazu, On pa si je stavil vprašanje, katero je premišljeval še-le tri dni, ne da bi mogel najti odgovora: ali ga je za- Vse to vidijo Angleži iu radi tega jim je sibirska železnica črnejša pred očmi, nego vrag in kadar pišejo o njej, tedaj izgubljajo svojo proverbijalno hladnokrvnost. Oni se boje^da par iz rusko-sibirske lokomotive uniči, česar ne bi mogla uničiti niti Filip II. niti Napoleon I.: njihovo nepremagljivo armato. Naravno je, da ob tej trgovski prometni mobilizaciji Rusije niti Angleži ne stoje prekrižanimi rokami. John Buli razvija tukaj celo ženijalno slav-noit. Najprej gleda on, da si zagotovi gospodstvo na morju silnimi železnimi trdnjavami, ki jih zida neprestano in jih spušča v morje. Dokler je morje naše, ne bode vse izgubljeno, si misle Angleži in obračajo se v temu nezvestemu elementu, katerega imajo zahvaliti na — vsem I Odločili so, da se učvrste v Indiji tako, da bi se vsaki napad moral poplačati s krvjo. Trdnjavo do trdnjave vzdigajo oni po Himalaji, Pa-miru in Afganistanu in drugo še močnejo trdnjavo v narodu samem z raznimi uredbami in vladanjem, ki je slično onemu starih Rimljanov v Galiji, Španiji in Daciji. Indijanski upori se dušijo, a angleški npliv deluje tako silno na oni narod, da je močna angležka kultura, v dotiki z budhistično braman-skim duhom, objela poslednjega in dala mu je neko, tako rekoč aoglo-iadijako impregnacijo, v kateri se bolj in bolj izrazuje angležki značaj.; Ali, da se tudi dogodi, da vržejo nezadovoljni Hindi — z rusko ali drugo pomočjo — od sebe angležko gospodstvo, so oni vsejedno istotako maguetično vezani z Britanijo, kakor je to ostala i mnogo napredniša Severna Amerika. Ali An* gležom so preveč na srcu te zveze, kakor da bi hoteli politično pritiskati v onih deželah. Zato so tudi v njihovih kolonijah skoro neodvisne vlade; in je takih ljudij, ki dokazujejo, da ni Angležka ni Čisto nič zgubila z osvobojenjem Zaveznih držav, 1 ker je trgovska zveza ostala z mater jo-zeml jo ži-\ vahneja, nego kedaj. Ali kakor da bi jim ne zadostovale vse te gledala na oknu njegove sobe, da je tako hitro privolila v načrt gospodičine Chuin, ko ga je ta predlagala? Prišel je celo na pustolovsko misel, da bi se bila zbudila morda v njej romantična ljubezen do njega, ako bi bil razžaljeno odklonil kupčijo, ki mu jo je ponudila vzgojiteljica. On je molčal in Flavija je ostala hladua. Kakor bi jej ne bil razkril ničesar zaupljivega, ponovila je suhoparno : .Torej moj soprcg samo po imenu, najina pota so popolnoma ločena in popolna svoboda !• Tudi Nantas je pal zopet v prejšnji formalni glas in kazal zopet obraz Človeka, ki razpravlja važno pogodbo. ,V tem sva torej jedina, milostljiva«. Nazadovoljen sam s seboj je zapustil sobo. Kako se je mogel udati želji, da bi prepričal to žensko ? Ona je lepa in bilo bi gotovo ume^tneje, da ni med njima nobene skupnosti, ker bi lahko njega ovirala v življenju. II. Deset let je minolo. Nekega jutra je sedel Nantas zopet v pisarni, kjer ga je bil baron Danrilliers tako ostro vspre-jel o priliki prvega razgovora; baron, ki se je bil med tem spravil z zetom in s hčerjo, jima je prepustil vso hiša, za-se je obdržal samo pavillon na drngem koncu vrta proti ulici Beaum. (Pride še.) \.s> obrane, ao m poprijeti tudi one Bismarckove, da je dobro držati vedno dva telesa ? egap. In tdko tndi držijo oni, ne samo dva, ampak štiri; poleg Azije, Avstralije, Amerike (Kanado), sadnji čas, posebno Afriko. Vsa angležka politika v Afriki, to je jasno, da gre za tem, kako bi na preptodni in prebogati senilji tega Četrtega dela sveta'zasnovala aagte« ško-afričansko cesarstvo. Od Kaplanda do Egipta, skozi vso Afriko skoro more sedaj Anglež delati in sidati na teh ogromnih zemliah, nad katerimi zapoveduje — in si vsaki dan preskrbuje novih — in širi svoja posestva. Že se lahko opaža njegova osnova, in železnica iz Kapa v Aleksandrijo morala bi ovenčati delo Chamberlaina, Jamesona in Cecil Rhodesa, ženijalnih ljudi, ki so sedaj — radi politike — prisiljeni, da mečejo jeden drnzega v »apore, ker so hoteli pomesti malo transvaalsko republiko, ki stoji na potu njihovim velikim osnovam. Ali cilj njihov je vedno isti. Zanimivo je ogledati si ta veliki boj, ki se vodi br ez žveketa sabelj in pokanja topov, ali radi tega je ljuteji in ubijalneji, nego vsakateri drugi boj, ki se je izvojeval na svetu do sedaj. Sibirska železnica, ta nedolžna dvotračnica, je prouzročila vse to. Gradnja iste porodila je nate-canje med dvema velikima narodoma. Kako se zvrši? Kedo zmaga? Tega se še ne more vedeti nikakor. Oba protivnika imasU dobrih in slabih strani, kreposti in napak, ugodnih in neugodnih položajev in bodočaost sama odgovori na to vprašanje o rusko-angleškem sporu, ki — kakor amo videli večkrat — sestavlja in razstavlja zaveze po Evropi in navdihuje vso svetovno politiko, naj si bode v Koreji in Japanu, na Kreti, Tesaliji in JCacedoniji, naj si bode v Etijopiji in na cesarja Meuelikovem dvoru. Povsod se križajo angleško-ruski interesi, med tem ko prihajajo ostali v poštev še-Ie v drugi vrsti. (Zvršetek pride.) DOPISI. Iz Pulja, dne 14. 8. 97. Gospod uredniki V 1B. št. Vašega cen. lista sem izrazil željo, kaj več naznaniti o našem ces. kr. gimnaziju in sem Vas za to prosil za prostor. Ker se mi je moja želja izpolnila, završim danes svojo obljubo. Danes torej mislim pisati bolj obširno. Samo jedna stvar me muči, no vem namreč, kje da bi začel in kako da bi vse, kar je važnega, napisal. Na nekaj pa moram hotč pozabiti. Saj vse se ne sme in se tudi ne more pisati — že zaradi prostora ne. Citul sem letos večkrat o koperskih škandalih. Čudil sem se ze!6, da sh more še kaj jedna-kega dogoditi dendanes, na koncu 19. stoietja v olikani državi. Ako bi sam dobro ne poznal teh lepih, istrskih šolskih razmer, bi še verjeti ne mogel. A ker imam priliko opazovati take odnošaje tudi tukaj, ni je vse še dokaj jasno. Tndi na našem c. kr. gimnazijn se prigodi marsikaj, kar nam dovolj priča, da nas Slovane hočejo ugonobljati povsod. Tudi na tem zarodu je ravnatelj in par pro-fessorjev, katerim so slovanski učenci trn v peti. Posebno ravuatelj kaže svojo mržnjo do slov. dijakov s svojo strogostjo in svojim vedenjem. Tukaj navedem le par slučajev. Lanskega šolskega leta je prišla od nauč-nega ministerstva naredba, naj se naznani število onih učencev, ki hočejo obiskovati hrvaščino kot neobvezni predmet. Upisalo se je v to svrho preko 70 učencev. To število je ravnatelja gotovo prestrašilo. In kaj je zaukazal on? Ukazal je nam-reč, da naj prinese vsak dijak, ki se je oglasil za ta predmet, od svojih starišev ali njih namestnika, pismeno potrdilo, ker ustmena odločitev da ne velja za učenje tega jezika. Starejšim dijakom se je smešno videlo, a vedeli so, kam da pes taco moli. Ali si more kdo misliti to, da bi kateri slovanski oče zabranil svojemu sinu, da se uči svo jega materinega jezika, ko vsak zna, kako dobro je sedaj za onega, ki govori več jezikov. Tega bi ne storil niti italijanski oče, izjemoma, ako ni tako srečen, da svojemu sinu ni treba iskati državne službe. To pismeno potrdilo bi bilo torej nepotrebno. Saj za druge neobvezne predmete ni treba nika-kega pismenega potrdila. Razume se ob sebi, da tega potrdila mnogi učenci niso prinesli, posebno oni iz nižih razredov ne. Stvar se lahko pozabi, brigal se nihče ni za to, in tako se je število gotovo skrčile in tndi s» t» -»uja.ker i« Mom se ai «M im^Šik. iefeka višja oblast bi morala sprevidcti drugače, po Ite-vffc, *«ffe« v ' prve, la \m ta ptfoiet na tem gimnazija rava« take petrefeea, kakor obvezni predmeti po drngih gimnazijah: francoščina ali italijanščina. Da, še več. Neki učenec III. rasređs, stanujoč v Polju, se je oglasil za nčenje brv. jezika. Ko slili to italijanski profesor, pregovoril je dijaka takoj za italijanščino; učenec je zafie! obiskovati italijanščino še med letom. G. ravnatelj, ali vam je prinesel ta dijak pismeno potrdilo P Ne, no — .basta', da se pove; saj za ta predmet vabijo dijake cel6 profesorji sami! Ko se letošnjega š. leta slov. dijaki oglasijo še v večem številu, so bili nejevoljni, ko so izvedeli, da s hrvaščino ne bode ie nič. Ker se niso nadejali pomoči od nobene strani, so si hoteli pomagali sami. Naredili so prošnjo skozi g. dr. Laginjo vred na ministerstvo za uk in bogočastje, brez da bi kaj znal o tem ravnatelj. Ko se je povrnila prošnja, se je naš ravnatelj seveda zel6 razjezil. Kakor sem čr.l, je bila radi tega velika preiskava. Posebno je ravnatelja skrbelo, kdo da je sprožil to misel in drugim svetoval, da so podpisali to prošnjo. Temu bi se slaba godila. A zvedeti ni mogel, in radi ttga to dobili vsi strog ukor za kazen. __(Zvršetek prih.) Politiike vesti. V TRSTU, dne 16 avguBta 1897. „Narod morilcev". Na Dunaju izhajtgoča „Deutsche Zeitung" naziva Čehe „narod morilcev*. No, mi bi se ne dotikali tega članka, ako ne bi zvenelo iz njega nekaj sorodnega onim glasovom, kakoršnih moramo i mi v jednomer »lišati od svojih nasprotnikov. Naj Nemec ali Italijan še tako brutalno nastopa proti Slovanu ali pa v življenju sploh, na njem ne obleži nikoli senčica kake temne sumnje, a mi Slovani smo jim takoj inferijorno pleme, narod morilcev in izzivačev, in ako tudi le branimo svojo kožo. Vsak pojav z naše strani se napihne za nebo visoko in tn se vedno najdejo kaki imenitni možje, ki si izpuhajo svoja pluča o slikanju slovenske grozovitosti in brezrčnosti, da bi nas pred svetom kar največ očrn li in dali duška svojemu penečemu sovraštvu. Na brezdušna in menda kakor klopotec mehanična klevetanja .Deutsche Zeitung'-e, istega lista, ki zamore pod jednem in istim naslovom biti zdaj to, zdaj ono, zdaj Žid in liberalec, zdaj kri-stijan in nemški nacijonalni antisemit, le ne nikdar pravičen Siovanst\u — odzval se je dunajski „Tagblatt* s primernim okrcanjem osebe urednika .Deutsche Zeitung". Szeps-ov ,Wiener Tagblatt" ni na glasu prijateljstva do Slovanov, vendar se mu je pri-gabilo pisarenje iz Žida v krščenika prelevljenega lista. O osebi urednika pravi „Tagbl.", da je bil jedenkrat mali zavarovalni uradnik v Bukareštu, ondi pa so mu začela goreti tla pod nogami in prišel je, nepoznan, na Dunaj, kjer je napravil s plačano častjo nasoljeno karijero. Nadalje pravi, da na vrhu dunajskega življenja plava obilo tacih lahkih eksistenc, ki se rijejo v javnost, da bi tem lože zakrivali, kar počiva grdega v globočini njihovega življenja in jedna teh eksistenc je dr. Wiibner, urednik „Deutsche Zeitung". Kar torej taki ljudje, ki imajo svoje prepričanje na prodaj v raznih barvali in oblikah, pišejo in govore, vredno ni piskavega oreha, in se tudi ni ozirati na to. Ako dr. "VVahuer slika Čehe kakor narod razbojnikov in morilcev, ki sć svojim nastopom onečaščajo nemštvo mesta Dunaja, nam je častno izjaviti, da to še ne škoduje uemštvu Dunaja kar nič. Nemštvo Dunaja nima z „Deutsche Zeitung" prav nič opraviti. Ako ta list na svojo plačano roko črni in diskredituje vse Čehe kakor .narod morilcev« zaradi jeduega slučaja, to narodu Češkemu ue škoduje prav nič. Ravno tako ue more biti ves nemški narod odgovoren za dejanje nekaterih pretiranih razsajačev, ki se rijejo se svojim imenom v javnost. Takih in še druzih je vrgel v glavo uredniku .Deutsche Zeitung*. Szepsov „Tagblatt44 in reci moramo, da takrat je govoril iz naših ust. Tudi mi povdarjamo vedno, da to, kar piše plačani brezvestni pisač v kakem kričavem listu, še ne more biti odločilno za usodo kacega naroda. Plačani pisun kakega lista, ako ima le količkaj brbljave domišljije, napiše lahko na koše psovk razne vrste in to se dogaja največ pri ljudeh z izpitim mozgoa In suhimi možgani, ki kar mehanično sučejo svoj« zamazano pero, ne da bi navadno sami zaah kaj fiečkajo. Taka dva, tri liste Imamo mi v Trstu. „Pic-colo* in .Indipendente" delata sicer nekako .javnost" v našem priprostea tržaškem ljudstva, a stavimo še kaj, ako bi čitatelji teh listov poznali pisače, ki mažejo pri)teh listih,"in bi mogli pogledati notri v votlino njihovih praznih duš, zagnjusilo bi se jim pred listi tako, kakor se nam zagnjusi pred nekatero jedjo, ako vemo kako in kdo jo pripravlja. In ta lista sć svojimi plačanimi mazači ometavata kar po rokodelski Čast našega naroda in ga stavita v očeli svojih lahkovernih fiitateljev doli v gnojnico nevrednosti in lopovstva. Lahko je odvzeti komo čast in dobro ime, * teže je vrniti oboje; se vć, da takega časniškega lopova malo briga odgovornost, ki si jo nalaga oni, ki tako pile o jednem celem narodu. Vendar bi bila dolžnost — državnega pravdnika nočemo klicati na pomoč — vsega dostojnega občinstva, da pokaže svoje zaničevanje ljudem, ki brezvestno z blatom ometavajo čast jednega celega uaroda. Proigram avtonomistov. Zadnji .Slovanski Svet44 se bavi z adreso večine in priznava grofu Dzieduszickemn, da tako pišejo le ljudje, ki pošteno zagovarjajo svoje prepričanje. V adresi da je opisano lepo in prepričevalno, kako da je prišlo, da se je kršila samouprava dežel, kako da je državni zbor preobložen z raznimi nalogami, ki mu jih je nadel ponemčevalni centralizem in kako da je vrniti nekatere posle deželnim zborom Le to ne ugaja .Slov. Svetu*, da se adresa ni jasneje izrekla o narodnem vprašanju. To je ne-dostatek, ki ga vidimo pri vseh deželnih avtono-mistih. Tudi grof Dzieduszicky bi hotel prepustiti deželnim zborom, da urede narodno vprašanje. To pa je prava nesreča. Čehom in Poljakom bi Že ugajalo to. Ali kako bi bilo z Malorusi, Slovenci in istrskimi Hrvati P Česa naj se nadejajo Slovenci in istrski Hrvatje od Nemcev in Italijanov ? Ako bi tudi smeli misliti, da so rešeni kranjski Slovenci, vendar bi ostalo še 4. in pol milijona Slovanov, ki ne bi mogli priti do narodne jedna« kopravnosti. Kako morejo pošteno misleči deželni avtonomisti slovanske krvi tako množico najšibkejših, najubožnišib, najbolj zanemarjenih Slovanov izročati deželnozborskim večinam, ki niso nikdar kazale ni mrvice Čnta pravičnosti do slovanskih sodeželanov ? 1 Poštenje in resnična vzajemnost zahtevata torej od slovanskih flvtnnom^tn«. da se glede narodnega vprašanja postavijo na stališče skupnih potreb in koristi. Te skupne koristi — meni Slov. Svet* — pa je možno danes, ob sedanjih osnovnih zakonih, zagovarjati jedino le v državnem zboru. Tu v državnem zboru treba zasnovati narodnostni zakon, po katerem sleherni narod dobi svoj pravni zastop ali organ, ne pa da bi se za vsako deželo posebej urejala jednakoprav-nost. .Slov. Svet" se boji torej, da sedanja večina ne pripomore slovanskim narodom do jednako-pravnosti v pravem zmislu avstrijske ustave. Zato opozarja Maloruse, Hrvate in Slovence, naj bodo previdni 1 Na vseslovenskem shodu v Ljubljani naj se stvari določijo jasno. Za jasnost pa treba skrbeti že naprej. Saj je zaklical že princ Schwar-zenberg: Javno, javno 1 Smatrali smo za svojo dolžnost, da smo se tu dotaknili dobro premišljenega in gotovo tuđi pošteno mišljenega svarila v ,8Iov. Svetu". Evropski mir. Listi zadovoljstvom pišejo, da se je zagotovil evropski mir in to največ po uplivu ruskega cara in v sporazumljenju druzih miroljubivih vladarjev, v prvi vrsti našega milega nam cesarja. Dasi delujejo izvestni elementi za prekucijo v Evropi, ker bi ta prekucija najbrže bila v korist dotičnim elementom, vendar modri nad vso nizko kliko političnih prekucuhov stoječi vladarji, drže z železno roko nazaj vojno furijo, ki ima pripravljene razpete črne peroti, da se vrže na mirne poljane, kjer živi že itak premnogo trpečj človeštvo. Obisk nemškega cesarja na carjevem dvoru, naj se istemu morda tudi pripisuje od kake strani kak egoistični nemški pomen, vendar v jedru svojem ni imel druge svrhe, nego evropski mir. Že dejstvo samo, da najmogočniši činitelji v Evropi tele mir, je jamstvo, da se ti beti sa najbližji čas »ič hudega in če se ta in tem kej vname ▼ poslopja Evrope, do splošnega požara ne pride, kar tega nočejo oni, katerim ai ca nesrećo človeštva. Tadi na onih kraji b, Itfer se je v poslednjem časa kaj malega in slučajnega pripetilo v zmislu kaljenja splošnega zadovoljstva, se stvar Hitro sopet poleže, — v Italiji so se za hip razburjeni dahovi zaradi tiste male pomote ob francoskih vežbanjih na italijanski meji zopet pomirili. Italijanski general Ponza je najuljudneje pozdravil na meji franc. predsednika in takrat so hvalili vsi franc. listi ta korak, nasproti pa so izjavili tndi italijanski časniki: da ni nikjer zapisano, ako je Italija v trojni zvezi, da ne bi smela sklepati prijateljstva s Francijo. — In tako si podaja v*a Evropa roko in v tem stisku roke je utrjena zavest o splošnem evropskem miru. Različne vesti. Družbi iv. Cirila In Metoda v Ljubljani so poslali: Slavno uredništvo „Slov. Naroda" v Ljubljani zbirko 594 gl. 86 nč.; Avg. SkoČir, kurat v dež. bolnici v Gradcu, 5 gl. kakor prispevek za mesec avgust; Ormožka ženska podružnica 17 gl. 68 nč.; podružnica v Mokronogu po g. R hrmannu 17 gl. udnine, 4 gl 59 nvč. iz nabiralnika v gostilni Pleteržka in 29 gl. 67 nč. kot čisti donesek veselice, skupaj 49 gl. 26 nč.; vesela družba v gostilni .pri Zori" v Šmarati po g. Janku Žuri 2 gl. 50 nč.; podružnica sa Bled in okolico po g. Jos. Žirovniku v Gorjah 3» gl. 31 nč.; slavna posojilnica v Gornji Radgoni 6 gl ; vinski bratci v Poljanah nad Loko zložili 3 gl. 55 nč.; si. „Kat. polit, društvo za radovljiški okraj« 15 gld.; podružnica v Šknfji Loki po gdč. Amaliji Sušnikovi 100 gold. pokroviteljnine; prijateljska družba ob novi maši g. Jankota Mlakarja na Breznici 6 gl. 50 nč.; podružnica Žaženberk po g. H. Povšetu 35 gl.; od šempeterske družbe nabral g. Turk ml. 5 gl. 50 nč.; duhovnik 2 gld.; slavna posojilnica v Klečah 30 gl.; ženska podružnica po svoji tajnici, gospej Rozi Bajt ovi 100 gl. pokroviteljnine; podružnica za Kotmaro Ves in okolico 8 gld. in Mohorjani v Bilči Vesi 8 gl. — Slava darovateljem ! Živeli nasledniki 1 Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. •Che belle flori 1" Prijatelj nam piše: Znamenje, kako zares ljubijo naši okoličani svoj mili materni jezik iu da se le nekako prisiljeno ozirajo na usiljajočo se jim italijanščino, naj vam kaže sledeča nvčna dopiodbica. Ko sem se sprehajalne« davno se svojo soprogo blizo Lonjera, nesel sem v roki šopek cvetja natrganega tam zunaj v prosti naravi. Hkrati nam pridejo po cesti nasproti vaška dekleta in jedna se tako daleč spozabi, da je steg-nivša svojo roko po cveticah, vskliknila: „Che belle fioril* Jaz sem jo na to vprašal, ako je Italijanka, da-si sem znal, da je Slovenka ona in njene tovarišice. Na to se je zalo dekle silno prestrašilo in bilo je j*ko iznensdjeno. Se sramom v licu je deklica odvrnila: ,oh gospod, ne zamerite mi, tako sem se zmotila! Kdo pa je mogel misliti, da ste Slovenci! Drugikrat se več ne spozabim". V srce mi je segia ta blaga odkritosrčnost slovenskega dekleta, iz katere je zvenela ljubezen do svojega jezika. Ob jednem pa sem izpoznal, da so ljudje po okolici že tako nadahneni po misli, da ga ni gosposko oMečeuega človeka, ki bi govoril slovensko, da smatrajo le kmeta za Slovenca. In to je zeI6 napačno, drsgi, mili nam okoličani 1 0-pustite nadalje to misel in vedite, da nas je mnogo, prav mnogo slovenske gospode, le da se ne prikažemo tako pogostokrat med vami, kar bi bilo seveda prav. Vi imate dobro vino, ste blagi ljudje z dobrim srcem in nepokvarjeno dušo in kar škoda vas je, da bi vas oblizala laška kultura. V bodoče ne pozdravljajte nobenega človeka, bodisi gospod ali kmet, drugače nego v svojem milem jeziku! Saj tudi laški kmet ne pozdravi nikogar v slovenskem jeziku, ali ste vi slabejši od Laha? Vi ne smete niti znati italijanski, ako ate resnični, pošteni Slovenci, in to zaradi tega, ker se Italjani nočejo brigati za vaš jezik. Se bodo že priučili pofias:. — Torej lepa Loujerka, v bodoče ne reci več .ah, che belle flori", marveč „ah, kako lepe cvetice* ! Negozio commestibili, Italijanščina se zarašča med nami okoličani kakor plevel med žitom in ako ne bodemo bolj pritni, kakor smo bili do sedaj, preraste itn ta pi%v*i vso njivo in potem bodemo gledali, kje bodejo pridelovali svoje lito. Člevlk Čiste slovenske krvi gleda užaljen, kako dopničajo naši okoličani, da naNfttj^o Italijani v njihov« naselbine svojo italifanlčino in da ne onemogočijo obstanek takim ljudem v slovenskih naselbinah. Tako n. pr. se kar meni nič tebi nič prikrade trgovec s mešanim blagom, krčmar ali kaj dru-zega v čisto slovenske kraje, prodaja samim Slo- f vencem svoje blago, živi od samih slovenskih nov- I cev, med tem pa lepo blišči nad njegovimi vrati ! kaka „trattoria" ali kak .negozio commestibili" in ne zmeni se živ slovenski krst za to. Ne -vett, ali smo okoličani zares same šleve, ali kako bi se nam reklo, da vse to kar trpimo mirno in na lepem. Potem zares kar nič ne smemo tarnati, ako nas taki nesramni tujci še zmerjajo s .ščavi* itd. To se nam godi prav, ker tujec vidi, da nismo vredni prav nobenega rešpekta, ker smo tako nesramno pohlevni. Potem pa se še postavljamo, da imamo nekaj v glavi. Prav nič nimamo v glavi, niti tistega spoštovanja do svoje slovenske naselbine, da bi spravili to tnjo luliko izpred naših oči. Kaj bi storili n. pr. v Piranu, ako bi ondi odprl Slovenec prodajalnico in bi nad vrata zapisal „proda-jalnica z mešanim blagom ?• Najgotoveje bi Italijani prodajalcu zamazali tablo, ali jo razbili na drobne kose, pobili okna in vrata, in naposled natepli prodajalca samega do krvi. V najboljem slučaju bi mu občiha naravnost prepovedala prodajati blago pod slovenskim napisom. Ako pa bi vse to ne hasnilo nič, recimo, ne hasnilo tako nič, kakor če se naš slov. okoličan npre z besedo in opominom proti takemu prodajalcu, nad čegar vrati stoji italijanski napis, — no, tedaj bi se piranski Italijani prav gotovo raje vozili čez morje kupovat blago v Trst, ako bi ne imeli druzega italijanskega prodajalca 1 Da, to bi storili Piranci! In vi, slovenski okoličani ? Vi trpite krivico, kakor neka poznana potrpežljiva žival ? Zdi se mi, da ste še ljudje in da ste Slovenci 1 Toraj kličem: spravite ven Iz svojih naselbin italijanske napise ! Prvo je, da zahtevate od prodajalcev, da v vaših naselbinah obesijo na svoje prodajalne slovenske napise in ako ne store tega tekom osmih dni od dne vaše zahteve, zapustite njihovo prodajalno in ne hodite več kupovat k njimi t To jih izuči. In ni vrag, da bi jih ne ! Trst ni daleč, dovolj imate ljudij, ki Vam nanosijo potrebnega za dom iz Trsta od slovenskih trgovcev. Pa verjamite mi, da je še vedno Častneje za Vas, da hodite v Trst kupovat k Italijanu, nego pa k človeku v vašem kraju, ki onesnažuje vašo naselbino s tujščino. Ne recite mi, da je to presti ogo in da Italijani v Piranu ne znajo slovenski, Vi pa da znate italijanski. To je prazen izgovori Italijana Čisto nič na briga, da znate tudi italijanski, kakor bi ga ne brigalo, ako bi znali še francozki in angleški. Z a take ljudi ne smete znati italijanski 1 Ako hočejo živeti od Vas, uče naj se, govore naj slovenski, sicer si lahko pomagate brez njih I - Tej potrpežljivosti mora biti jedenkrat konec 1 Ako ste okoličani pravi Slovenci, nastopajte, kakor pravi Slovenci, ali pa se pustite kar najhitreje poitalijaučiti in pognati z svojih domov! O Svetoivančanih in Rojančanih pravijo, da sopravi Slovenci. Jaz jim tega ne verujem prav, kajti v njihovih naselbinah nahajam le premnogo italijanskih napisov. Doli s temi napisi, sicer ne recite nikdar več, da ste pravi Slovenci 1 II .Piccolo' in pa otok Kreta 1 Nedeljski „Piccolo" poroča da je odplovil Lloydov parnik .Etore" preko Benetk v — Kreto (!) po naše vojake 111 To so novice ! samo škoda da so popolnoma — izmišljene. Kar pa Žida malo briga, saj babe in pa neumni Slovenci ga vsejedno kupujejo. Ker vemo da po .PiccoJu" iztrobljena novica zanima naie ljudstvo osobito pa kako — ljubico, javljamo, da vojaki ostanejo kjer so in da „Ettoreu je šel v Dalmacijo prepeljevati tamošnje domobrance z ednega v drugo mesto in nič drugega 1 10 zapovedi irredentovsklh! 1. Gorje njemu, ki se kaže Avstrijca! 9.) Ako je Slovan prifcl v Trst si kraka služit, križajte, bičajte ga, nalagajte Ha kazni po ttrito*. Si) Slovan se mera odpovedati svojemu nahodu in svoji veri 1 4.) O volitvah mora Slovan delati proti samemu sebi! 5.) Potek au treba zopet povišati plačo in govoriti ž njim sladko, za hrbtom pa se mu — smejati! 6.) O volitvah mora irredentovec dobivati plačo, tudi če nič ne dala. Nič ne de, tudi če ves mesec ne pride v službo, 7.) ("e je irredentovca zadela kazen, mora gledati vsa krivonesa družba, da ga osvobode! 8.) Ko je Slovenec odpal od svoje narodnosti, prišteva se med Italijane ; toda obvezan je, da do svoje smrti nasprotuje svojemu rodu in svoji državi. d.) Ako je storil to obljubo, je lahko brez skrbi, da ga obdrže v službi, dokler bode le mogel hoditi. Če ne za drugo, pa za ovaduha vodjem Irredentizma. Sosebno mora paziti, kdo se udeležuje obhoda na večer dne 17. avgusta in kdo razsvetljuje svoja okna. Gorje slovenskemu renegatu, ki se ne rav * po tem zakonu irredentovskem 1 Vzlic vsemu temu pa je dovoljeno irredentovcem vsprejemati dobrote od — države avstrijske. 10.) Irredenta ima še druzih pravic. Priporoča sVojim voditeljem še druge razne izdajice poleg slovenskih, ki se jej silijo v službo. Jaz pa vsklikam: Oh pridi pridi skoro. Kralj Matjaž, se svojo veliko vojsko, na naše Primorsko, da se hodo tresli pred tvojimi soldati gnusni slovanski in nemški renegati 1 A n c i. Rešitev delavskega vpraianja se bliža! Tako nam je zagotovil neki štajerski — zapeljani sin! Prišel je v Trst kakor nemškutar, naletel je na druzega narodnega Štajerca in ta ga je opilil toliko, da se ni sramoval slovenski goVoriti. Toda lisiea zgubi dlako, iavadk, pa ne. V par letih je postal Štajerec pravi pravcati prorok lažiliberalizma. Vi dragi čitatelji in čitateljice gotovo mislite, da je gori navedeno le — šala, toda stvar je preresna, da bi se človek zamogel šaliti se svojim obstankom. Omenjeni socijalni demokrat se je te dni izjavil v pričo večjega števila delalcev da: „ta slovenska iu laško podporna društva so sama sleparija, ostala da bodo le še malo časa, ker socijalisti se že resno pripravljajo na uničenje vsega, kar je narodno in da za podporo bolnim in potrebnim bodo njih socijalna društva že sama skrbela" ! Podpisani in kar je bilo zavednih smo ga zavrnili kakor je zaslužil. Reklo se mu je: vse kar si Vi od ust odtrgate in znesete vašim kolovodjem, ne zadostuje niti zanje, a kam da bi Vi podporo prejemali! Naši predsedniki, tajniki, odborniki itd. delajo vsi in vse brezplačno, med tem ko Vaši delavski voditelji zahtevajo 5.000 plače na leto l! I Vsakako pa bode dobro, da smo oprezni, ter da odbori storijo svojo dolžnost v tem obzira. Neb od i ga treba. Iz Podgrada nam pišejo dne 14. avgusta: Menda je načelo, da v Istii mora biti poštar Italijan, pri nas Petech — puro sangue, kakor kaže ime. A ti ljudje ne znajo biti nepristranski. Pošta je c. k. urad in kot takega ne briga prav nič, da je Petech zet gostilničarke, kjer je bil uprizorjen prvi in drugi .mačji" ples, ali pa, da se ekspedi-toriea Schlebnigg iz posebnih razlogov zanima za tak ples. Poročali ste že, da je bilo razgrajanje in upiranje proti občinskim naredbam dne 25. julija od 10. ure zjutraj do 9. ure zvečer mogoče za to, ker c. kr. poštni urad ni hotel sprejeti brzojavke tukajšnjega županstva. Ta junaški čin bil je tudi pohvaljen v .Mačji". Poštno in brzojavno ravnateljstvo pa ni pohvalilo te samovoljnosti nego jo je, ako tudi zel6 rahlo, obsodilo. Poučilo je poštarja in ekHpeditorico, da morata uradne brzojavke in tudi zasebne, ako so silne, vsaki čas sprejemati, ker je tako predpisano. Vse priznanje si. županstvu, da je tudi v tem slučaju odločno nastopilo. Slavnoisto naj bi sploh sestavilo spomenico o nerednostihMn samovoljnostih na tukajšnji pošti in jo predložilo slavnemu ravnateljstvu, katero bi tako morebiti prišlo do prepričanja, da treba odločne remedure. Povoda je dovolj za to. Dokazov je, da se poštni urad zapre pred j pretekom uradne ure, da primanjkuje poštnih vred- j nostnih znamk, da se rabijo italijanske tiskovine itd. A uradna tajnost ? Znano je, da se je dnć 25. julija spraznilo plesišče eb 9. uri zvečer prej, nego je dobilo županstvo brzojavk«. Kdo je opozoril razgrajalce ? Menda vender ne orožniki, ki so dobili isti čas tudi brzojavko. Pevsko druitvo ,Zarja" v Rojanu napravi danes zvečer kot v predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja baklado s petjem. Domača zabava bode po bakladi v krčmi gospoda J. Ka-talana. Nemške občine na Koroškem. Nemci na Koroškem štrajkajo! Sklenili so ustaviti posla v prenesenem delokrogu in da se to zgodi v velikem obsegu, za to bobnajo po svojih nltragerman-skih glasilih. Ti ljudje že kar diktirajo po vsej deželi, naj se založi vladi zaušnica zaradi jezikovnih naredeb. — No, da bi že toliko ne delali šuma s temi jezikovnimi naredbami in ne govorili nevednemu ljudstvu, dajjim ni za jezikovne naredbe, marveč za dosego nadvladja v Avstriji, katero se jim je jelo tako pomenljivo majati v rokah. Slovenci Koroški morajo zdaj sprevideti, da je zadnji čas, da se krepko dvignejo proti oholosti svojih nemških sosedov. Ker so delo pričeli, jim je isto tudi častno dovrSiti, ker so se dvignili do pol života, naj se dvignejo s celim telesom, da jim bode možno postaviti se na noge, sicer jih Nemci potisnijo nazaj na tla in jim vrhu tega še stopijo na vrat in jih zaduše jedenkrat za vselej. Do tega groznega hipa, ko bi koroški Slovenec zopet ležal popolnoma na tleh, bi Nemci radi pripravili, zato je zdaj boj postal obupen, gorje, ako bi podlegli. Slovenci koroški najjse zatorej obilo udeleže vseslovenskega shoda, da ondi ukrenejo, kako jim je nastopati od tega hipa nadalje v pravdi svojega naroda nasproti krivičnemu zatiralcu. Slike iz življenja. i. „Samomorilec". Šla sta po drevoredu in gledala v tla, oba sta molčala. Ona je bila mlada, cvetoča, veseleča se življenja, on Smeren, bled, temnega pogleda in s tisto črto okrog usten, ki naznauja svetobol. Ravnokar sta se bila sprla in še so viharno valovile njene prsi. Dejal jej je, da se morata ločiti. .Zakaj ?* je viknila ona, hipoma se tresoča po vsem životu, ,kaj sem Ti storila, Dore? Povej naravnost! Me-li morda ne ljubiš več?" .0 pač, ali--" »Ali kaj je druzega ? Se-li zamoreš čutiti nesrečnega ? Glej, mlad, lep si, lepe imaš dohodke v trgovini in vse te ima rado..." „Vse? Kdo? Ni res! Vse me sovraži, vse me gleda po strani, vsi mi žele nesrečo, pogin, smrt../ „Motiš se, dragi I Pa, ako bi te črtil ves svet radi tvojega Čudnega, temnega bitja, jaz, jaz, tveja Van da, ljubim te tem strastneje in ne pustim te nikoli več, — čnj me, moj bledi, sladki nesrečnik, nikoli večl Samo še dva meseca vztrajaj, da postane® polnoletna, pa se vzameva." „Saj to je ravno, da se morava ozirati tolikanj na druge, da morava kljubovati z najino ljubeznijo tvojim roditeljem, to me skeli, to me peče, da bi--!" „To naj te ne peče, Dore. Ljudje so že taki. Nikdo nima nič proti najini zvezi, celft moj ponosni oče nič, a ker si ti takov--" »Glej--?• „Nu da, ker si takov, tak temnež, da ni moč govoriti s teboj, to jezi moiega očeta, da kljubuje, iz jeze, ker bi rad govoril a teboj, a mu obračaš hrbet.8 „Ha, z menoj govoril, da bi me ponižal, da bi se vzpel nad manoj, kakor jastreb, da bi mi kazal vso svojo mogočnost, — za to sem prepo-nosen, zato preveč zaničujem ves svet, vse človeštvo in bi zaničeval tudi Tebe, Vanda, da nisi Ti sama del moje duše, temne, kakor je nebo polnočno'. „Kadar sije tiha luna na njem« je šepnila šegavo iu mu stisnila laket. „Toda danes tudi s teboj ni govoriti, zato se posloviva.' „Dobro, do jutri, ali za jutri mi obljubi lepši obraz, jasneje srce, moj Dorček. Češ ? „Ako mi bode — mogoče," zagrmel je zamolklo v prsih in jej podal roko. „Ne ie, — tukaj ni nikogar, daj mi po-ljubček I" Ponudila mu je hitro napeta ustna. In zopet je zagrmel v sebi: „Morda je poslednji" in se dal poljubiti. „Kaj si rekel ?* je dehnila. .Nič, lahko noč 1* „Na svidenje!' On je dejal „hum I' in odšel dalje po cesti. Dospel je na višek pobrežja ob morju in sedel v suho travo. Precej dolgo je moral hoditi do onega samotnega kraja, kajti luna je že priplavala izza gorovja in posijala na njegovo nesrečno sključeno postavo, držečo v roki svitli samokres. Držal ga je krčevito, stiskal ga k sebi in poljubljal, mej tem pa govoril težki monolog. „Ha! Kako si hladen!' je nagovoril samokres, ko je pritaknil njegovo mrzlo cev na svoje vroče sence. »Kako si hladen in dober! Ti jedini si še ■oj rešitelj iz tega groznega labirinta, ki mu pravijo svet, — jaz ga zaničujem! Da, zaničujem ga, zato se hočem ločiti od njega! Kako sem zašel tu notri v to pusto zem-sko šaro, kjer je vse tako suho, prazno, brez poezije, idejalov, kjer se meče vse za trdo rudo in papirjem, ki je le suhoparni del te puste skorje — kako, prašam, sem zašel tu notri, jaz, duh iz drugega, boljšega sveta? Po kaki pomoti Stvar-nikovi me je zanesla usoda semkaj, kjer mi je vse tako tuje, kjer sem vsemu tako tuj tudi jaz ? Ha, ako premislim, kako lepo bi lahko bilo, ako bi to ljudstvo, čegar podobo po nesreči, ali vsled zloradne prefriganosti kakega zlobnega duha nosim tudi jaz, bilo vsaj po malem delu, kakor sem jaz — kako lepol A tako I Vanda? Tudi ona se mi ne zdi prava iz-voljenka moja, — vie preveč mi ljubi to življenje, vse premalo odmeva njena duša glasovom, ki grme po moji. Da me ljubi — hm, veruj, kdor hočeš : strast! In tako ostajam sam, — sam, kakor črni krokar na veji, ki se je ločil od tolpe tovariše?, ki so navalili na mrho, gnjusečo se mu, kakor tovariši.... Ha, kako mirno in tamno je morje in široko! Mirno, tamno in široko, kakor moja duša, a luna ondi na nebu, ki se zrcali v Črni globočini, luč j je izpoznanja mojega o obupu, ki se valja v dnu j duše moje, črna pošast... v malo trenotjih pa se | združiva jaz in morje, za vedno, za vedno--* i Nastavil je samokres na sence, napel pote-j lina, dotaknil se ga s prstom ... „Stoj, ne še tu vzkliknil je in planil po konci „ne še 1 Pozabil sem nekaj. Pozabil sem ostaviti Bvetu spomin, kako ze!6 ga zaničujem. Hitim domov, napišem list, iz katerega naj čitajo vse moje globoko zaničevanje, — potem pa se vrnom ...' Skril je samokres zopet v žep in se napotil domov. V znani ulici mu je zadonelo na uho h krati iz neke krčme znano petje. „Še njim pokažem, kako malo mi je ležeče na — vsem* siknil je mej zobmi in vstopil. Od omizja je zadonel glasen pozdrav prijateljev, ki so ga zvabili k sebi. „Kaj vraga delaš ti tako pozno v noči? Da bi smela Vanda tako dolgo s teboj sanjariti v luninem Bvitu? Tega ne verjamemo !" „Tega ne verjamemo!' grmelo je navskriž okrog njega. „Alo ven z besedo !• silili so vanj. Toda prej nego se je zavedel, potegnil mu je nekdo iz žepa samokres in ga pokazal vsej družbi. Planili so kakor besni po konci. „Ustreliti, usmrtiti se je hotel, trinog, tiran, ženin najbogateje in najlepše neveste, to je brutalno, to zasluži kazen !u „Da, kazen, naložimo mn jo! Na predlog se glasuje — dobro : Oroslan ima besedo, naloži mu kazen, najstrožo, kakoršno si le more izmisliti tvoje vroče buče fantazija!" „Silencium!" Vse je zrlo v Oroslana, ki je stal podoben Martialu z samokresom v roki sredi sobe. H krati je zabučal: „ruma sčm T Prinesli so ruma. Nalil je ž njim cev samo-kreaa, potem spregovoril: „Na moje povelje ima tovariš Dorče K. za kazen, ker se je hotel usmrtiti sam, iz vzroka, nepoznanega nam njegovim najboljšim pri-jateljem, nstreliti s tem samokresom ono-le muho na stropu, ki sedi in grdo gleda nanj, malopridneža. Ako pa bi ne zadel in bi muha odfrčala nepoškodovana, plačati mora še nocoj dvajset litrov refoška. Vse je pritrdilo jednoglasno temu nalogu m Oroslan je previdno stisnil Dorčetu z rumom na-liti samokres v roko. Ta je sprožil, zagrmelo je, srene so se stresle, grom je odmeval daleč po ulici, na stropu pa se je pokazala grozna brazgotina. Toda v tistem trenotku je bil že Dorče tudi pri vratih in na cesti, tekel je, kar so ga nesle noge, ra seboj pa je čul topot zasledujoče ga policije. Zamahnil je v drugo ulico in v trenotku izginil v hiši, kjer ga je čakala mehka postelj. Ko je že ležal in vpihal Inč, je dejal sam pri sebi: „Dobro, danes se mi je ponesrečilo, jutri pa gotovo izvedeni svoj sklep!" A že zjutraj je bilo čitati po lfatih, da se ie Dorče K. v noči v krčmi „pri treh solnčnicah" ustrelil in doletela ga je še po vrhu neprijetna naloga, da je moral na hudomušno šalo na svojo sramoto odgovoriti v „Poslanem" sledečimi besedami : „Jaz Dorče K. se nisem nsmrtil, marveč živim in se veselim svojega življenja. Zaničujem pa is vsega srca onega malopridneža, ki je na moj račun hotel prevariti javnost in mi pritisniti pečat samomorilca — sram ga bilo!" Najnovejie vesti. Petrograd 15. Predsednik Faure dojde 93. t. m. v Kronstadt in se poda s čarom na poset carice v Petrov dvor. Carigrad 16. „Times" poroča iz Carigrada, da se je na shodu v soboto v Tofanah sklenilo držati se načrta nemške vlade gledć izpraznevanja Tesalije. Angleški poslanik pa je sporočil zboru, da je 8alisbury proti temu načrtu. MT Za slabotne bolehave vsled pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preiskušenega učinka je železnato vino lakarja Piocolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pollitorska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgovinske br«oj«vlie *n v na ti. BttditnpAitn. Pšenic* zu jesen 11.33 11.34 Pšenica ?a spomlad lat 8 11 25 do 11.26 Ovob j -on 6.01 G.C6. — it.r,'/h jesen 8.53 8 55, Kcnaa m september 4 99' 4.93 Pi i-.lca nova od 78 kil. f. 12 1R -12.20 3 75? *.lo. 12 25 12 30 80 kil f. 12.30—12 25., od 81. '.12-35 12 40, od 88 kil. for. ——.—. nt< 6 20' 6 40 Pšenica: Slabe ponudbe, bolje povpraševanje. Prodaja 25000 mt. st. 5—10 nvč. dražjo. Vremo: silna vročina. mota. Nrtr«*''wirnwi sludkn* ..<• avgust 44.26 ik december 45,— bolje. liare.: Hanio« u»'-ragft jt* september 36.50, za december 37.25 za marc 38.—. za maj 38.50. mirno. 23umtud»lK* bona 16. avgusta stM««*. d:ines predvčeraj Državni f»olg v papirju .... 10225 102.85 „ „ v srebru .... i02'30 Avstnjakf. renta t zlatu . . . 124 — „ „ t kronah . . .101.60 Kreditne akoije..... • 86o 50 London !OL*t.......119 80 Napoleoni.........9.52'/, 21) murk . . 11.75 100 »tali, 1<< .....45.10 102.35 123.75 101.55 367.50 119 55 w.52 11.74 •15.25 Prva trgovina z oljem v Trstu I Velika korist! Pošiljat ve olja od 5 I. naprej. Usojnm si naznaniti svojim p. n. g g. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem, kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da zaradi močne in razširjene mojo trgovine, odulej dobijo naročeno blago na dom v o z n i n e prosto. Imam blago vselej prve vrste in postrežba je vedno točna, solidarna in poštena. Blago zamenim takoj, ako ne ugaja. Za Trst in okolico prosto na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo na domu, brez are ! Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1 32; finejše 1. 34; najfinejše 1, 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino i. 48; nam. finejSe 1 52; nam. naiUnejšo 1 56; ukstrafino 1. 60-64; specijalitetno olje 1. 72-80. „Svoji k svojim !tt Pričakovoje obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej s6 spoštovanjem Anton ftivoa, Acquedotto 9. Lastnik kenaorcij lista »EdinoBtr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.