Naročnina mesečno 25 Diu. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno K> Din, za inozemstvo 120 Din i Uredništvo je r Kopitarjevi uLb/Ill SEOVENEC Črk. račun: Ljulv l|«lia Al lO.bV! I« III 341 za lUHt-mle« Sarajevo Stv 75(>Y Zugreb 4«v VMMl. Praira-I )unn| 24.7')' U |i r h v n . kopimr-|eva b. telefon 2y<>9 Telefoni arednlitvat dnevna alniba 205S — nočna 299«. 2994 in 209« Izhaja vsak dan tjotraj. razen ponedeljka in dneva po praznika Neizogibni razvoj Sodba nepristranskih opazovalcev in pametnih mislecev na zapadu se strinja v tem, da se ruski komunizem, ki nosi ime boljševizma, počasi, a sigurno oddaljuje od prvobitnega socializma, kateremu je položil temelje židovski filozof Marx. Ze nekaj let sem vidimo v Rusiji znamenja razlikovanja med posameznimi državljani, difereneiranje plač, različno pojmovanje in metode potreb kmet»skega, delavskega in inteligenčnega stanu, razlike življenjske in kulturne ravni, če gre za delavca, kmeta ali inteligenta vseh vrst, kakor tudi povratek k nekim temeljnim nravstvenim nazorom in navadam ostalega kulturnega sveta, na primer antipatijo do preveč svobodnih oblik spolnega soživ-ljenja, oteževanje zakonske razdružitve, priporočanje družinske skupnosti in proslavljanje raznih čednosti, ki so tudi na zapadu stebri naravnega moralnega življenja. Da se to no ujema z nekaterimi osnovnimi dogmami marksizma in da je gotovo nedosledno, če se ljudje ali njihovi voditelji, ki se vračajo k nekaterim nravstvenim nazorom, ki veljajo v krščanski družbi, še nadalje z nezmanjšanim fanatizmom bore tako zoper cerkev kakor zoper krščanstvo in vsako religijo sploh, to je drugo vprašanje, ki ne spada v okvir teh izvajanj. Sedanji diktator Rusije Stalin je že večkrat ta počasni zaobrat v nekatere prejšnje pojme in oblike življenja teoretično utemeljeval, praktično pa se jc to dalo razbrati že pred leti, ko se je srdito boril tako proti desnemu krilu boljševiške stranke, ki mu je bilo greveč konservativno, kakor proti levemu, i je napadalo »pobnržujenje« oficielnega ruskega komunizma. Videti je, da je Stalin pristaš zapadne življenjske modrosti vsaj v tem, da si jo vzel za politično maksimo znani izrek očetov naše kulture, starih Rimljanov, da jc skrivnost pravega vladanja v izbiri zlate sredine. Največji vtis pa je napravil lanski govor Stalina, v katerem je povzdigoval ogromni pomen človeške osebnosti, ki ni samo golo sredstvo takozvanega proizvajalnega in delovnega procesa ter samo brezvoljno kolesce v družabnem mehanizmu, ampak je tudi po svoji lastni naturi izvor zgodovinskega dogajanja s svojimi sposobnostmi, po katerih se čiovek od človeka razlikuje. V najnovejšem času smo doživeli uvedbo nekaterih starih činovnih razlik in naslovov v rdeči armadi, pred katerimi bi se bili »boljševiki prve ure«, kakor bi jih imenoval Muasolini, svojčas zgrozili, ako bi si bili sploh mogli predstavljati take reforme, ki pomenijo vsaj delno restavracijo v smislu ancien regime, čeprav seveda ne pomenijo več nego zopetni zunanji poudarek neizogibne razlike med človekom in človekom v isti instituciji ter priznanje od strani boljševizma, da ni vse, kar je rodila buržuazna družba, bedasto in zločinsko in goli izraz nesocialnih instinktov vladajočega sloja. Večjo pozornost kakor vse to pa zasluži pojav takozvanega stahanov-stva, o katerem smo že govorili, ki pa jc vreden, da se ponovno z njim pečamo. Mi vemo, da stahanovstvo pomeni povratek k nekemu delovnemu principu, ki je otrok evropskega in ameriškega visokega kapitalizma. Ne bomo govorili o tem, ali je rusko stahanovstvo isto kakor takozvani taylorski sistem pri nas. Taylorski sistem namreč ne obstoja bistveno samo v tem, da posameznega delavca ženemo k čim višji ali rekordni delavnosti, ki naj rodi kvantitativno in kvalitativno čim višjo produkcijo, ampak zapadni delovni sistem tega imena pomeni bistveno organizacijo vsega dela sploh. Delo in mezda za delo ne more sloneti izključno le na izrednih doneskih izredne produkcije tega ali onega delavstva, te ali one skupine delavcev, te ali one tovarne ali tovarn, ampak jo treba zmožnosti, prizadevanja in rezultate prav vsakega človeka in stanu, ki je člen v verigi celokupno produkcije, med seboj harmonizirati, kar je veliko težje delo in zahteva večdcsetletno vzgojo in privado. Toda recimo, da bodo sovjeti to dosegli. Bolj važno, kot to, je v principielnem oziru nekaj drugega. Stahanovstvo je namreč izraz neke resnične globoke preorientacije miselnosti ruskega državnega komunizma, ki je globlja nego vse druge preusmeritve, ki smo jih omenjali zgoraj. Kakšna je ta preusmeritev, nam razodeva govor Stalina samega, ki ga je imel na prvi konferenci stahanovcev. De jal je: »Nekateri mislijo, da jc mogoče okrepiti socializem s pomočjo določene gospodarske izenačitve (standardizacije) ljirdi na podlagi revnega življenja. To pa jc napačno in pomeni neko malomeščansko miselnost socializma. V resnici socializem ne more zmagati drugače kakor na podlagi povišane produkcije dela, daleko višje, nego je jod kapitalističnim režimom, na podlagi izobilja ni o izvodov za konsum vseh vrst, z eno besed t, na podlagi življenja, ki zahteva in teži po blagostanju.« In v pojasnitev tega je še dejal: »Med socializmom in komunizmom je razlika. V socialistični državi prejema Mak produkte za uživanje, ne po tem, kolikor je za življenje potrebno, ampak v razmerju z delom, ki ga je storil za družbo. Toda v komunistični državi, ki predstavlja višjo stip-njo razvoja, sprejema vsak to, kar potrebuje kot kulturni človek, kojega potrebe rastejo in rastejo, ne pa po nekakšnem abstraktnem, nikoli točno ne izračunljivem njegovem doprinosu za skupnost.« Zato je io Stali rovi opredelitvi stahanovstvo nujno sredstvo. d'i se pomnožijo dobrine, ki jih človek potrebuje, do najvišje mere. , Pustimo na stran, ali je to Stalinovo razlikovanje med socializmom in komunizmom dejansko upravičeno. Na vsak način pa vidimo v Stalinovem govoru teorijo izobilja gmotnih in kulturnih blag, z eno besedo teorijo največjega možnega blagostanja vseli in vsakega, ki so jo oil samega začetka postavili kot bistven smisel in težnjo filozofi Boji na vseh abesinskih bojiščih Abesinci stoje pred Aksumoi Italijani so Mahale izpraznili — General Graziani še prodira naprej Reuter koroča iz Addis Abebe: Čeprav vladnii krogi o tem molče, se vendar zdi, da so čete rasa jeluja že prispele v okolico Aksuma. Italijani so delno izpraznili Makale in pustili tam samo nekaj čet Askarov. Vesti iz italijanskega vira, da je v pokrajini Godžamu nastala pobuna, se delno potrjujejo. Abesinski vladni krogi pa ujiajo, da je u por zadušen in obnovljen red. Informacije iz bolj oddaljenih pokrajin prihajajo počasi zaradi cenzure. A n g leži internirali Hal. lelalo London, 17. jan. AA. Reuter poroča: Britanska vlada je sporočila italijanski vladi, da je italijansko vojaško letalo, ki se je 15. t. m. s štirimi možmi posadke spustilo v Sudanu na tla, internirano v Port-Sudanu po določbah dopolnilne haa-ške konvencije iz leta 1923 o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav. Znano je, da je britanska vlada že oktobra lanskega leta izjavila, da se bo ves čas italijansko-abesinske vojne strogo držala vseh mednarodnih določb o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav. Bitka ob Ganale Dorio Abesinska konjenica besno „kot vihar" napada italijanske redne in spredjne kolone Reuter poroča: Vojne operacije na južnem bojišču se nadaljujejo. Medtem ko italijanske kolone v odseku pri Dolu preganjajo čete rasa Deste, prodirajo druge kolone, sestavljene iz italijanske redne bele vojske in domačinov, ob reki Šebeli in Fafani. Italijani so tako odpravili neprestano nevarnost, ki je grozila njihovemu levemu krilu in lahko zdaj začno ofenzivo proti Sasabeni, nato pa v sineri proti Džidžigi in Hararju. Ni še znano, ali prodiranje Italijanov v centru in na desnem krilu pomeni začetek nove ofenzive, ali je pa samo uvod v te operacije. Abesinci so se v bojih ob reki Kanaledo-rio ogorčeno upirali in abesinska konjenica je izvršila več uspelih napadov. Te vesti potrjuje tudi Reuterjev dopisnik pri italijanski vojski Abesinci so bili v tem odseku izgradili več čvrstih strojniških postojank, ki so obvladovale teren Vzlic temu so pa italijanski tanki mogli brez posebnih težav dospeti vse do roba abesinskih jarkov in s strojniškim ognjem pobiti moštvo, ki je streglo abesinskim strojnicam. Po teh uspehih so Italijani nadaljevali preganjanje abesinskih čet. V neki fazi teh bojev je abesinska konjenica napadla ko vihar italijanske redne in izredne kolone, ki so prodirale ob južnem bregu reke Ganale Dorio. Italijani so imeli velike izgube, vendar se niso umaknili, in ko so dobili tanke, se je morala abesinska konjenica v ogorčenih bojih umakniti. Italijanske strojnice iz lankov so pokosile vrste abesin-ske konjenice. Bila je ogorčena bilka med konjenico in tanki, in seveda so tanki odnesli zmago. Medtem ko so se vršili ti ogorčeni boji v odseku pri Dolu, je napadla italijanska kolona pri Amnai in je prodrla ob severnem bregu reke Ganale Dorio ter zavzela vse kraje v tem predelu Med temi boji. trajajočimi štiri dni, je italijansko letalstvo brez prenehanja bombardiralo tiste čete rasa Deste, ki so se nahajale v zaledju, da ne bi mogle priti na pomoč četam v sprednjih postojankah. Danes se že vrše boji med prednjimi oddelki italijanske vojske in tistimi četami rasa Deste, ki ščitijo umik abe-sinske vojske. V Addis Abebi ne vedo nič Mavasov posebni poročevalec poroča: Abesinska vlada izjavlja, da ji ni nič znano o bitki, ki naj bi se po italijanskih poročilih vršila na somalijskem bojišču. Abesinska vlada ni do zdaj dobila še ni-kakih poročil od rasa Deste o tej bitki. Italijansho uradno poročilo 99 Rim, 17. januarja. AA. Agencija Štefani objavlja komunike št. 90: Bitka pri predoru Dorija, ki jo je začel general Graziani 12. januarja, se je končala s popolnim uspehom naših čet. Premagani sovražnik beži, preganjan od naših. Zadnji odpori abesinskih čet so bili zlomljeni na vsem bojišču. Čete rasa Deste beže v neredu po karavansih poteh, ki vodijo proti severozapadu. v nekih predelih so naši motorizirani oddelki prodrli pred včerajšnjim 120 km od svojih izhodišč. Zasledovanje sovražnika se nadaljuje. Abesinske čete ne nudijo nobenega odpora več Sovražnikove izgube so zelo velike. Do včeraj je znašalo število padlih abesinskih vojakov 4000. že od prvega dne imamo ujetnike. Prav tako smo zaplenili obilno municije, strojnice in puške ter več topov. Naše izgube so malenkostne. Hrabrost domačih vojakov zasluži vsako pohvalo. Na eritrejskem bojišču je letalstvo bombardiralo sovražne oddelke v Tembijenu pri Ambaradamu in Kvoranni. Ras Desta odstopil in mora k negušu, da se opraviči Asmara, 17. januarja, b. Po veliki zmag« Italijanov pri Ganale Doria, ki jo Italijani smatrajo kot svojo največjo zmago v sedanji vojni z Abesi-nijo, bo intel sedaj general Graziani popolnoma svobodne roke v svojem nadaljnem prodiranju proti Hararju, ki je njegov glavni cilj. Ker je osvobodil nevarnega pritiska svoje levo krilo, bo lahko s pomočjo hitrih prevoznih sredstev lahko vrgel svoje glavne čete v srednji del bojišča ter odstranil tudi nevarnost, ki tnu grozi z desnega krila. Tako zavarovan hoče napredovati do Hararja in dalje do ^Omein' Gorah Bo du D enem C Diredave in presekati železniško zvezo med Dži-butijem in Audis Abebo. Po zanesljivih vesteh iz Addis Abebe in Dessie je poraz rasa Deste napravil na neguša globok vtis in največje iznenadenje. Neguš je zaradi tega poraza tudi v velikanskih skrbeli, kajti v armado rasa Deste jc polagal svoje največje upe, tembolj, ker je ras Desta svoje čete lahko preskrbel s potrebni*! živežem in vojnim matrrijaloni iz britanske Kenyje. Največja nevarnost za italijansko južno fronto je odstranjena za dolgo časa. Po neki vesti je ras Desta takoj po porazu podal ostavko. Po drugi vesti pa ie bil poklican v Addis At^bo, da se opraviči. Vsekakor njegova usoda ne bo rožnata. Navdušenie v Italiji Rim, 17. januarja. AA DNB poroča: Ofenzivo fenerala Grazianija so sprejeli v vsej Italiji z veli-im navdušenjem. Italijanski lisli in javnost poudarjajo, da se bodo prave posledice te zmage iu ofenzive pokazale šele kasneje. Listi so mnenja, da bo ofenziva generala Grazianija velikega pomen« na razvoj vojnega položaja ne le na somalskem bojišču, temveč tudi na ostalih abesinskih bojiščih. Schuschnigg v Pragi 99 Obnova srednje Evrope 64 ČTK poroča iz Prage: Na vabilo kluba indu-strijcev je imel avstrijski zvezni kancelar g. dr. Schuschnigg snoči predavanje o »Gospodarski obnovi srednje Kvrope«. Predavanju so prisostvovale najuglednejše osebnosti mesta Prage, med njimi tudi predsednik češkoslovaške vlade dr. liodža, člani vlade, poslanci in člani diplomatskega zbora. Dr. Schuschnigg je podčrtal stoletne zveze med Dunajem in Prago in dokazoval ne-možnost absolutne avtarkije. Govoreč o zgodovinskih in gospodarskih problemih Podonavja, je govornik |K>udaril ugodne rezultate, dosežene od Male zveze in na podlagi rimskih protokolov leta lil.')4. Gospodarsko zhližanje med podonavskimi državami, je dodal dr. Schuschnigg, sc mora izvajati neodvisno od političnih momentov. V nadaljevanju svojega predavanja je govornik navajal, da je sistem preferencialov učinkovit, toda hkrati je podčrtal, da utegne prestrogo izva- Egipt je ves v orožju tO0.000 Angležev čaka napada Pariz, 17. januarja. AA. Današnji »Petit Pa-risien« poroča iz Kaira: Pred nekaj dnevi so dobile britanske čete v Egiptu ojačenje kakih 20.000 mož. Včeraj se je pa v Aleksandriji začelo izkrca-vanje še ene pehotne brigade, ki ji poveljuje general g. Hovvard. V severnovzhodnih krajih Egipta naglo utrjujejo važne strateške točke. Po najnovejših oja-čenjih cenijo celotno število britanskih čet v Egiptu na 60.000 mož. V tej številki pa niso vštete britanske čete v Sudanu, ki jih takisto stalno oja-čujejo (20.000 mož). V poučenih krogih izjavljajo, da sta glavna namena teh ukrepov zavarovanje pred morebitnim napadom na egiptski Sudan in okrepitev ugleda Velike Britanije v Egiptu, da se čimprej sklene nova britansko-egiptska vojaška pogodba, neobhodno potrebna glede na življenjske interese pomorskega in kopnega prometa v britanskem imperiju. kapitalizma, iz katerega se jc rodil sodobni velekapitalizem. Mi menimo, da je to načelo prevzel tudi Marxov socializem in da je ta težnja duša tudi njegovega nazora, tako tla utegne Stalinov nazor, da je komunizem nekaj drugega in višjega, biti samo umeten. Na vsak način je proglašeno za vrhovni cilj vsega človeškega prizadevanja in delovanja preobilje izključno gmotnih oziroma civili-zatoričnih blag. Iz tega je tudi razumljivo, od kod izvira strupeno sovraštvo komunizma do religije, ki postavlja človeku prave in najvišje cilje, ki ležijo daleč izven golega nasičenja z zemskimi dobrinami. Boljševizem .ie odpravil osebni dobiček v kapitalističnem smislu, zasebno lastnino vsaj preko neke mere in osebno svobodo ter sc poslužuje socialnih in kolektivnih čustev, ki jih podžiga do najvišje stopnje, tla bi gonili naprej produkcijo iu človekova prizadevanja, tla se proizvaja čim večja množina dobrin. Toda to maksimalno blagostanje, po katerem sanja komunizem, ni mogoče doseči. To blagostanje s« namreč čedalje boli oddaljuje, čini bolj človek misli, da ga je dosegel. Zakaj, kasor hitro so zadovoljene obstoječe potrebe na stajajo nove še večje. Zalo je treba produci-rati vedno več in več. In če hočemo človeka pripraviti do tega, da bo njegovo delo zadovoljevalo vedno bolj naraščajoče potrebe in zahteve, ga bo treba neprestano naganjati s tem, da se bodo zatlovo!j;li tudi njegovi najgloblji instinkti čedalje večjega dobička, inko da bomo neizogibno zopet morali priti do priznanja individualnih razlik, ugodnosti in dobička ter doseganja višje stopnje v družbi. Z eno besedo, tudi Stalinov oziroma ravno Stalinov socializem bo prišel na ploskev, od koder ga bo nesel razvoj tja, kamor ni hotel priti: zopet v kapitalizem. Le krščanski socializem more zadržati tak povratek iz kapitalizma preko socializma zopet v kapitalizem, ker itna merilo za pravo vrednotenje zemskih in eivilizatoričnib dobrin v večnem namenu človeka, kojega duša, duševna kultura in izveličanje je po Kristusovih besedah več vredno nego vsa bogastva sveta. janje klavzule n največjih ugodnostih pomenili resno zapreko za gospodarski razvoj. Kazen loga je naglasih da je treba pobijali idejo, da obstoje velika nesoglasja med koristmi industrije iu kmetijstva. Na koncu je kancelar dr. Schuschnigg poudaril, da bi bilo krivo naziranje, ki se sliši v raznih državah, da se pripravlja izprpiuemha avstrijske notranje in zunanje orientacijo. Nasprotno, Avstrija misli, da je potrebno, da sp še izpopol ni jo in razširijo dosedanje pogodbe, zlasli na go spodarsko polje. Schuschnigg pri Benešu in praškem kardinalu Praga. 17. jan. r. Avstrijski zvezni kancler ,if imel danes zasebne razgovore z raznimi osebno strni, ki so ga obiskale v hotelu »Esplanadc« in v avstr. poslaništvu. Opoldne je s svojim spremstvom obiskal kardinala nadškofa dr. Kusparja. pri katerem je ostal četrt ure, nakar je šel peš na grad, kjer je bil sprejet od predsednika republike dr. Beneša. Po avdijonci. ki jp trajala precej rasa in ki se jp razen obeli državnikov ni nihče udeležil, jp avstrijski zvezni kancler ostal pri dr. Benešu na kosilu. Kosila so sc udclpžili tudi predsednik vlade dr. Ilodža, kancler dr. šamal. tet ministra dr. Krofta in Ktrimpl. Po kosilu, ki jc trajalo dolgo popoldnp, sp jp Sclmsrlinigg vrnil » svoj hotel. Na dnevnem rpilu ni bila več nobena uradna prireditev, kpr se češkoslovaška vlada trudi, da bi ohranila zaseben značaj Sehtischniggo vpga obiska. Češkoslovaško časopisje zpIo prijazno piše «> avstrijskem obisku. Uradna »Pragpr Presse« je objavila daljši članek, v katerem pobija raznp vesti, ki so sp nanizale okrog tega obiska, posebno pa odklanja listp vpsti. ki govorijo, da sp hočpta Avstrija in Češkoslovaška zvezati proti Nemčiji. »Deutsche Prpsspc naglasa pomirjevalno vlogo, K i jo igra katolicizem na političnem polju, kpr uspešno posreduje mpd raznimi nasprotujočimi si stru-jami. Preosnova čsl. vlade Na seji širšega glavnega odbora agrarne stranke je predsednik vlade Ilodža dal obširno |>oročilo o notranjem političnem položaju. Dejal jp med drugim, da so morali rekonstrukcijo vlade s češkoslovaško ljudsko stranko in upniško krščansko socialno stranko odložiti, kpr ieli vlada pu-svpliti vse svoje si|p borbi proti brezposelnosti in drugim važnim gospodarskim vprašanjem. Zato bo v kratkem samo manjša izpretnemba kabineta. Vlada in stranke večine bodo prihodnje dni predlagale predsedniku republike, naj za poštnega ministra imenuje poslanika Alojzija Tuonija, seda njega poštnega ministra dr. Krankeja pa za prosvetnega ministra. Dosedanji prosvetni minister dr. Kromar izstopi iz vlade. Odločitev o zasedbi zunanjega ministrstva l>o padla šele kasneje. jSLUVENEG«, ilne 18. januarja 1938 Anglije* Mir v okviru Zveze narodov Zunanji minister o organizaciji kolektivne varnosti 99 Lepa naša domovina London. 17. jan. TG. Danes popoldne je imel pred svojimi volivci svoj težko pričakovani govor angleški zunanji minister Antliony Eden. — Za temo svojega govora je vzel besede lorda Brycea: Ce ne boste končali vojne, bo vojna končala vasli Njegov govor zalo tudi ni bil agresiven, kot so pričakovali, ampak je bil posvečen samo zamisli, kako organizirati mir v Kvropi. L. 1935 je dejal, je bilo v tem pogledu zelo temno in novo lelo nas kliče k velikim žrtvam, da organiziramo sodelovanje vseh narodov na podlagi kolektivne varnostne službe. V tem duhu bo on kot zunanji minister Velike Britanije deloval in k temu cilju bo usmeril tudi vse svoje napore v Ženevi. Do sedaj je Ženeva v tem pogledu mnogo pripomogla, toda izkušnje so dokazale, da bo treba iti še n nogo dalje, da bo treba trdno držati skupaj, da ;e ustvarijo takšni |>ogoji, da v bodočnosti noben napad ua drugo državo ne bo več mogoč. V novem letu moramo doseči to, da bodo mirna pogajanja zadostovala, da uredijo vse spore, ki bi med narodi lahko nastali in odstranijo vsa nezadovoljiva. Uporaba orožja pa mora biti onemogočena m naloga Zveze narodov, pod katere okriljem hočemo ustvariti kolektivno varnost v svetu, bo, la te pogoje tudi ustvari. Vendar pa moram v imenu angleške vlade lakoj izjaviti, da je vsako besedičenje o kolektivni varnosti prazno, če mora njeno težo nositi samo ena država ali kvečjemu dve ali tri. Vsi člani /.veze narodov morajo postati tako močni, da bodo lahko zavrnili vsakogar, ki bi hotel mir motiti. Sistem kolektivne varnosti pa je tudi edina pot, ki nas bo privedla do resnične razorožitve. Kden je izjavil, da politika Anglije ni naperjena proti nobeni državi, da tudi noče podpirati nobene države. ampak želi samo to, da se vendar enkrat organizira kolektivna varnost in bo zalo vedno na slrani liste države, ki bo delovala za imenovani cilj in bo nastopila vedno proti oni državi, ki bi hotila mir motiti. Če bi se zgodila nesreča, rla ponovno izbruhne vojna, ki bi bila večja kot je bila svetovna vojna, potem ni nobenega dvoma, da bo naša civilizacija končno propadla. Novo leto Beck drži z mora v očeh angleške vlade bili v prvi vrsti posvečeno velikemu- delu okrepitve Zveze narodov, ki naj nam postane jamstvo, trdno janiHtvo za ohranitev miru, V zunanje političnih krogih ta govor zelo komentirajo, ker je silno miroljuben, ker niti z eno besedo ne omenja abesinskega spora ali sankcij proti Italiji. Iz tega sklepajo, da se Anglija na zasedanju Sveta Zveze narodov zaenkrat ne bo zavzemala za poostritev sankcij, ampak da bo posvetila vse svoje napore temu, da se v okviru j Zveze narodov najdejo možnosti mirnega posredovanj med Italijo in Abesinijo. Skupne vafe angleškega in balkansko- turškega brodovja Rim. I", jan. b. l'o vesteh i/. Aten trdijo tukajšnji listi, da se bodo v začetku februarja pričeli skupni britansko-grški manevri na morju. Koncem februarju pa bi se ti manevri prenesli v vzhodni del Sredozemskega morja, na katerih pa b« sodelovalo vse grško brodovje, del britanskega brodovja ter vojne mornarice balkanskih in azijskih držav. 70 novih križark London. IT. jan. b. Pomorski sotrudnik Daily Tclcgrapha« sporoča, da ho Velika Britanija v teku 5 let zgradila 70 najmodernejših križark. Aleksandrija, 17. jan. b. Danes je priplula v alrksandri jsko luko britanska transportna ladja Sofia« z novim kontingentom britanskih čet. To je odgovor na mrzlične priprave, ki jih v zadnjem času vrši Italija na egiptsko-Iibijski meji. Prihod britanskih čet v to luko je napravil v Egiptu globok vtis. kajti ljudstvo se zaveda, da neprestano pošiljanje vojakov ne pomeni nič dobrega. Vojaki so bili začasno razmeščeni po raznih vojašnicah in barakah. nakar bodo odposlani na egiptsko mejo. ItCtKpO ^ov zunanjepolitični Hm^HMan govor pred sejmom Pat poroča iz Varšave: Na včerajšnji seji odbora za zunanje zadeve je na koncu povzel besedo zunanji minister g. Beck, da odgovori na pripombe nekaterih poslancev. Glede položaja poljskih državljanov v inozemstvu, je dejal g. Beck, misli vlada, da je njena dolžnost zaščititi svoje državljane ne glede na narodnost in vero. Ta problem se lahko gleda z dveh strani. V vsakem primeru je pa težki položaj Poljakov v inozemstvu v veliki meri posledica političnih in socialnih težav na svetu. Vlada intervenira po diplomatski poti, ki ji je ljubša od poetične. Kjer bi poljski državljani trpeli preganjanje zaradi drugih, intervenira poljska vlada odločno. Posebno pozornost posveča vlada Poljakom na Češkoslovaškem. Glede litevskega vprašanja je gosp. Beck opozoril na intervencijo pokojnega maršala Pilsudskega pred ZN, da se odpravi fikcija o nekaki vojni med Poljsko in Litvo. Gosp. Beck z obžalovanjem ugotavlja, da ni ZN izvršila v tej smeri nikake intervencije. Gosp. Beck izjavlja, da zato ni optimističen glede možnosti kake akcije v tem vprašanju. Glede na zveze s Francijo je g. Beck podčrtal, da ima zadoščenje, da Francija vse bolj in bolj razume poljsko stališče, kakor se to vidi iz pisanja francoskih listov o njegovem najnovej- šem ekspozeju. V zvezi s tem je g. Beck navajal nekatere pasuse iz govora poslanca Torresa v francoskem parlamentu, ko je ugotovil, da francoska javnost že z zadovoljstvom sprejema na znanje zbližanje med Poljsko in Nemčijo. Med poljsko in francosko delegacijo v Ženevi je doseženo tesno prijateljsko sodelovanje, polno medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Minister bi samo želel, da bi takšno razmerje obstojalo med vsemi zavezniškimi državami. Gosp. Beck je nato prešel na živahno polemiko, s katero je svetovni tisk sprejel prizadevanja g. Lavala za mirno likvidacijo italijansko-abesin-ske vojne. Pri tej priložnosti je Poljska sodelovala v vseh točkah s Francijo. Gosp. Beck želi ugotoviti, da je Zvezi narodov javno preciziral stališče Poljske glede metod, po katerih naj se ZN ravna pri urejanju tega spora. Pri tej priliki je izkazal priznanje nezlomljivi volji g. Lavala in njegovemu prizadevanju za dosego miru. Glede zahteve nekega govornika o tem, da naj se poveže vladna gospodarska in zunanja politika, je g. Beck odgovoril, da ne more podrediti zunanje politike gospodarski. Poljska politika se I ne prodaja, čeprav je Poljska siromašna država, i Za vse bogastvo sveta se Poljska ne more kupiti. (Viharno odobravanje na vseh straneh.) Albanci v izgnanstvu proti sedanjemu režimu v Albaniji — Ženeva, 17. jan. m. Zaradi stališča uradne Albanije v vprašanju sankcij je albanska emigracija v Parizu poslala Zvezi narodov protest, v katerem omenjena emigracija, ne glede na Zogujev režim, »ki ie vsiljen in vzdrževan od inozemskih sil, nima nikake moralne avtoritete, da bi predstavljal in obvezoval albanski narod, da dela v svojem lastnem interesu, a v nasprotju z življenjskimi interesi in aspiracijami svoje države«. V protestu nadalje emigracija iz Pariza poudarja, da pravi interes male Albanije dokumentira globoka privrženost Ženevi ter se v tem pogledu monstru-ozno naglasa, da se ravno ona proti svojim interesom in za račun ene izmed inozemskih sil proti-vi soglasnim sklepom Ženeve, kateri tudi dolguje svojo svobodo. Protest predočuje ogorčenje, ki ga ie to stališče Zogujevega režima izzvalo prav po vsej Albaniji. Zaključuje z udanostjo Albanije Zvezi narodov in principom pogodb. Tej izjavi, ki Je pisana zelo ogorčeno ter je vsebinsko zelo jedrnata, daje posebno moralno moč dejstvo, da so /o podpisali sami bivši ministri, narodni poslanci v izgnanstvu in pravi predstavniki one Albanije, ki je sedaj obsojena na molk od njenih zatiralcev. Letale c Elsworth najden London. 17. jan. c. Reuter poroča, da se je ndji »Discnvery«, ki je že dolgo iskala izgubljenega letalca Klsvvortha, ki je dne 33. novembra udletel. da preleti južni tečaj in se je izgubil, posrečilo. tla je pogrešanega letalca in njegovega opremljevalca našla in ga zdravega spravila na varno. Podrobnosti o tej čudežni rešitvi še manjkajo. Gospodarski svet BZ Bukarešta. 17. jan, A A. Rador poroča: Gospodarski svet Balkanske zveze je danes začel svoja zasedanja pod predsedstvom državnega podtajnika Savla Radulosra in v navzočnosti poslanikov držav Balkanske /.veze. Savel Radulesco je pozdravil prisotne v imenu romunske vlade, /.a g. Radnlescom so govorili voditelji posameznih delegacij. Telefonskim naročnihom Uredništvo »Telefonskih imenikov Jugoslovanskega novinarskega združenja obvešča vse z ozirom na mnogoštevilna vprašanja poedinih tvrdk iz vse države, da »Skupni telefonski imenik za 1935. leto«, kateri je izšel te dni in kateri se prodaja po 150 Din, ni izdalo Jugoslov. novinarsko združenie. Direkcijski imeniki za 1936. leto bodo izšli v založbi lega združenja v mesecu februarju t. 1., a skupni imenik za vsa ravnateljstva, kateri stane v prednaročbi 85 Din, takoj za temi. (Iz pisarne Telefonskih imenikov« Jugoslov. novinarskega zdn^enia, Relgrad. hrankn^iannva ulica 28.1 Razen mnogih političnih shodov, ki jih je med letom prirejala bivša I IS,S, na katerih so Hrvatje pokazali svojo politično usmerjenost ti shodi so na zahtevo vodstva sedaj, na zimo, prenehali —, so zlasti proslave stoletnice hrvatske himne in brv. preporoda tako številne, du zaslužijo našo |>ozornost in da se tudi mi od Hrvatov lahko učimo narodne zavednosti, ki ne klone niti v najhujših viharjih in najtežavnejših časih. Da, v tem oziru se lahko učimo in se bomo učili od bratov Hrvatov, ki so nam luko bli/u po veri, kulturi in nravi! Proslave hrvatske himne najbolj značilno kužejo. kako se izživlja iu mora izživljati narodna /.uvest. Menda že skoro.ni več kraja po vsej Hrvatski od 11 r v. Primorja in dalmatinskih otokov pa do Slavonije in Srcnia, ki se ne bi s kako akademijo, prireditvijo, sprevodom ali veselico spomnil lega jubileja. Pri teh proslavah sodelujejo vsi stanovi, od nepismenega čobana do vaškega li-škulu, otroci i/, ljudske šole in akademiki, bogo-slovci in stari župniki Narod se tu zbere in poje in sviru in se veseli stoletnice svoje himne. Spremljali smo proslave v teh krajih: v Zele-njuku (ali Mihunovicovem dolu) obenem z odkritjem spomenika pesniku, ki jc himno spesnil. Antonu pl Mihanoviču-Petropoljskom: to je bila prva tovrstna proslava, nato pa vsako nedeljo, v mestih in delavskih krajih pa tudi med tednom. V Sarajevu, v Banja Luki, v Travniku. v Djakovem, v /upanji, v Pleternici. v Slavonskem Brodu v Varaždinu, v Veliki Gorici, v fvanic-gradu v Krapini. v Tesliču, v Gornji in Dolnji Stubici, v Ogulinu. v Selcih in Pučišču na Braču, v Vrbniku na Krku, v Splitu, v Glini, v KalinoVeu, v Otočcu, v Kostreni sv. Lucije, v Orehovici, v Prapiitnjaku in še v mnogih drugih manjših krajih. Te proslave potekajo povsod precej enako. Najprej je v cerkvi sv. maša včasih tudi ob priliki primeren nagovor, med mašo ljudsko ali zborovsko petje, zlasti priljubljena je pesem: »Rajska devica, kraljica Hrvatov«. Po sv. maši pa jc v kaki dvorani ali na primernem dvorišču zunanja prireditev, kjer se pred očmi rodoljubov in krajevnih veljakov vrste dekln-macije .recitacije in petje včasih tudi kak kratek igrokaz. Deklamirajo sc največ: »Lepa naša domovina , »Naša zemlja« in -»Pozdrav domovini« P. Proradovica, Trocdini barjak (zastava) naš« Avg. šenoe in Klcvetnikom Hrvatske« A. Scnoe. Pevski zbori pa pojo: »Lepa naša domovina«. »Oj Hrvati, jošte živi« »Još Hrvatska nij propala«, »Glasna jasna«, »U boj« in podobne. Zaključijo pa se navadno take slavnosti z vzkli-kanjem in brzojavnim pozdravom dr. Mačku, nli kakemu njegovemu krajevnemu zastopniku in s skupnim petjem najbolj znanih in priljubljenih pesmi, kakor »Lepa našu domovina«, •Ustaj bane. Hrvatska tc zove«, Ljubimo te. naša diko«. Največkrat sc cela prireditev vrši pred sliko pok. St liadiča da jc pa vse v zastavah. je pa med Hrvati najbolj naravno. »Nedelja«, tednik za katoliško delo, socialno življenje in prosveto. takole opisuje glavne točke take proslave v Baški na otoki. Krku: »Kakor večina naših vasi in mest po vsej naši Hrvatski Domovini, tako je tudi naša Ba-ška slovesno in dostojno proslavila stoletnico Hrvatske himne. Vsa Baška je sodelovala, vse. kar hrvatsko misli in čuti. Že v soboto zvečer jo vsa Baška plavala v morju svetlobe... vsa obala in hiše so bile lepo razsvetljene. Naši pastirji so po okolnih bregovih kurili kresove, da s tem vsem naznanijo, da je jutrišnji dan slovesen za našo Baško. Zgodaj zjutruj sc je Baška prebudila, prvič po težkih sedmih letih, okrašena z našimi narodnimi zastavami. Ob 9. sc je vse ljudstvo zbralo v Narodnem domu in pred njim in slovesno smo krenili. / narodnimi iu križarskimi zastavami, v cerkev k slovesni službi božji. Cerkev je bila slovesno razsvetljena in nabito .polna. Slovesno službo božjo je opravil proč. gosp. župnik Dinko Vlaku nčic ob asistenci gg. Vinka Preinude in Boža Ribariča, našega nadvse priljubljenega kaplana, ki je vedno prvi. kudar gre za našo narodno stvar. Med mašo so lepo in skladno prepevale naše pridne pevke pod vodstvom marljive gdč, Djur-djice Dorčič. Po končani službi božji so zapeli : Tebe Boga hvalimo«. Iz cerkve grede se jc. ljudstvo postavilo v vrsto, tla s svojimi zastavami odide skozi mesto, ko je prišlo obvestilo, da je okrajni glavar iz Krka prepovedal sprevod. Ljudstvo se jc zopet lepo, kakor je prišlo v cerkev, vrnilo v Narodni (lom, kjer je zapelo Lopo našo domovino«. Zvečer so naši vrli Križarji, ki tu prav lepo napredujejo, priredili pod vodstvom g. B. Ribariča akademijo v Narodnem domu. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna ljudi, da vsi niti notri niso' mogli. Ljudstvi veselo in radostno prepeva naše hrvatske popevke, ko so pred zugrinjalom pojavi naš dragi Ribaric ■/ razlago, kako in kje jc nastala naša narodna himna. Z močnim glasom poziva vse. da složno utrdimo svoje vrste, da izpeljemo naše narodne ideale. Z besedami: »še smo, še Hrvatje« zaključuje svoj ognjeviti govor, da nato prejme vihar odobravanja. Na koncu so naše Križance izvedle lepo simbolično igro stiospa naša« Po vsem tem smo zapeli »Lepa naša« in sc veseli razšli po svojih domovih, srečni in zadovoljni, da tudi mi nismo zadnji ki smo vsem. ki so mislili, da nas ni več, povedali, da hrvatski rod še živi.« Nekateri pravijo, da je tudi v Slovenijo zašlo mačkovstvo. Toda kakšna razlika! Kdaj je šo slovensko mačkovstvo izpregovorilo kaj o himni »Naprej zastava Slave«, kdaj je proslavljalo krščanski značaj naroda in njegove kulture, kdaj jo svoje shode družilo s službo božjo? Mučkovstvo v Sloveniji goji samo grobo ljubezen do gmotnih dobrin, neti sovraštvo do vsega duhovnega, zlasti verskega, iz narodove tradicije pa se norčuje. Kakšna notranja razlika med gibanjem, ki gu na Hrvatskem vodi dr. Maček, in med mačkovstvom v Sloveniji. Tega »mačkovstva ne vodi niti Zagreb, nili Kupinec, ampak koininterna. Slovensko mačkovstvo ni del gibanja dr. Mačka, amoak del komunističnega gibanja Zato se bodo morali politični pristaši dr. Mačka iz Kupincn tudi na zunaj, po imenu in v nastopih ločiti od mačkovstva« iz Moskve. Kadar bo ta ločitev, ki se je žrt začela, popolnoma izvedena, s,- bo šele pokazalo, koliko resničnih pristašev iina dr. Maček v Sloveniji, potem se bomo z njimi lahko odkrito in na demokratični način pomenili, kaj more slovenski narod pričakovati od politične taktike in kulturne ideologije dr. Mačka in kako naj bi se trdno vkoreninilo in v popolni edinosti gojilo nujno potrebno slovensko-hrvatsko politično in kulturno sodelovanje: s komunizmom smo si pa na jasnem, tudi o tisti njegovi veji. ki se po krivici imenuje »mačkovstvo«. Seja vlade Osebne vesti Belgrad, 17. januarja, ni. S kr. ukazom so postavljeni za člane disciplinskega sodišča pri apela-cijskem sodišču v Ljubljani: za predsednika dr. Vladimir Oolja, predsednik apelacijskega sodišča, za namestnika dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik apelacijskega sodišča, za člane pa apelacijski sodniki dr. L. Mastnak, dr. Erik Eberl, Josip Janša in Vinko Strasser, za namestnika pa dr. A^ilko Kranjc, dr. Leopold Vičar, Alojzij Debeljak in dr. Jakob Prešeren. Belgrad, 17. januarja, m. S kr. ukazom so napredovali v IV./: Janko Kariovšek, sodnik okrajnega sodišča v Litiji, Josip Zorko, sodnik okrajnega sodišča na Vranskem in Josip Cerne. sodnik okrajnega sodišča v Škofji Loki; v VI. pol. skup. pa: Vladimir Kraut, sodnik okrožnega sodišča v Celju, Fran Logar, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Konjicah. Belgrad. 17. januarja, m. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz o imenovanju dr. Grego-rija Žerjava in dr. Alojzija Zupana za kanonika v Ljubljani. Belgrad, 17. januarja, m. Z redom sv. Save II. stopnje je odlikovan dr. Fran Vončina, načelnik splošnega oddelka kr. banske uprave dravske banovine v pokoju Belgrad, 17. januarja, m. S kr. ukazom sta postavljena v istem svojstvu na pošto Ljubljana L Ivan Kambič, višji kontrolor VI. pol. skup. v Novem mestu, in na pošto Maribor I. Marija Mrak. kontrolorka VII. pol. skup. v Brežicah. — Upokojena je Anka Rekar. višja kontrolorka VI. pol. skup na pošti Belgrad XVII. - Z odlokom glavnega ravnateljstva državnih železnic ie prestavljen po službeni potrebi Josip Zaplatnik. prometnik IX. pol. skup. in šef postaje Vojnik za šefa postaje Lovinac. Odlikovani delavci in delavke tobačne tovarne v Liub*iani Belgrad, 17. jan. Odlikovani so z zlato kolajno za vestno službo Marija Dolenc, Marija Kese in Ana Dobnikar. delavke v tobačni tovarni v Ljubljani; s srebrno kolajno za vestno službo: Bagi. Marija leban, Marija Dejak. Ivana Kržiš-nik* Marija Žibert, Roza Rožanc, Fran jo Mezeg, Marija Sever, Franjo Vrenšak. Ivan Petrovčič, Franjo Tobijak, Marjeta Novak. Frunjo Uršič, Marija Čelesnik, Franjo Vode in Franjo Pečar, delavci v tobačni tovarni v Ljubljani. Belgraisfce vesti Belgrad, 17. januarja, in. Jutri zvečer bodo od-|iotovali na otvoritev proge Veles Prilep, prometni minister dr. Melmied S|iaho, minister za gozdove in rudnike Gjura lankovič, gradbeni minister dr. Marko Kožul in minister brez portfelja dr. Miha Krek. Belgrad, 17. jan. m. Prihodnje leto se bo meseca septembra verjetno vršil v Belgradu kongres mednarodnega društva za kazensko pravo. Dunajska vremenska napoved: Dež, vetrovno. jiozneje morda tudi sneg. Belgrad, I", jan. m. Popoldne od 17 do 19 jc pod predsedstvom predsedniku kr vlade dr. S t o j a d i n o v i č a bila seja ministrskega sveta, na kateri je med drugimi referiral minister za socialno politiko in ljudsko zdravje ter zastopnik ministra za telesno vzgojo ljudstva Dragiša Cvetkovič. da jo pripravil uredbo o spremembah in dopolnilih invalidskega zakona, ki je razposlana gg. ministrom v proučevanje s tem. da sc predloži v pretre« na prihodnji seji ministrskega sveta. Prosvetni minister Dobrivoje Stošovič jc referiral o problemu zaposlitve intelektualnih delavcev, smatrajoč to vprašanje za zelo važno, ker je v naši državi veliko število ljudi z dovršeno fakulteto, ki že po nekoliko let čakajo nn zaposlitev. V zvezi s tem je poudaril kot nujno potrebno reformo celotnega našega šolstva. ki bi imela za cilj. da se naše šolstvo prilagodi sedanjim narodnim potrebam Radi I tega je ministrski svet sklenil, da se izvoli poseben odbor ministrov, ki bo to vprašanje proučil ter ministrskemu svetn stavil predloge. V ta odbor so delegirani: prosvetni nun. Dobrivoje Stošovič, kmetijski minister dr. Stankovi«', trgovinski minister dr. Vrbanic tei ministra brez portfelja dr. Miha Krek in dr. š Belimen. Razen tega je liil na nocojšnji seji ministrskega sveta odobren na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje ter zastopnika ministra za ljudsko telesno vzgojo Dragiša Cvetkoviča sprejet naknaden kredit v i/nosn II milijonov rlin za prebrano ljudstva, ker so so doslej odobreni krediti izkazali za nezadostne Francoski finančni minister v Belgradu Belgrad, 17. ian. AA. Francoski iinančni minister Paul Reyuauld se pripelje jutri zjutraj v Belgrad. Prisostvoval bo svečani otvoritvi proge Prilep—Veles. Organizacija JRZ Belgrad. 17. jan. Izvajanje organizacije Jugoslovanski' radikalne zajednlc.e srečava |k>polno razumevanje v vseli krajih Jugoslavije. Izvršilni odbor JRZ v Belgradu je dobil poročilo, da so sc zadnja dva dni z zavidanja vrednim odzivom izvršile organizacije v Bački Topoli in v vsem okraju gro-čanskein. v Bosanski Krupi, Prokuplju, Veliki K1-kindi. Zeniunu. Bosanskem Šamcu. Centi, Debe-Ijači in Smedorevu. Sestanki opoziciie Belgrad, 17. jan. m. V tukajšnji politični jav-i nosti se je danes razširila vest, da je tc dni bilo ■ več sestankov med Nikolo Uzunovičem, predsednikom mirujoče JNS, Bogoljubom Jevličem, ne-usojenim fiihrerjem in glavnim junakom petomaj-skih volitev, ter bivšim predsednikom narodne skupščine dr. Kosto Kumanudijem. Na teh sestankih so govorili o političnem stanju po nastopu sedanje vlade do danes, ki je vse tri omenjene politične veličine z nekaterimi drugimi vred potisnila vstran. Pri presoji političnega stanja so baje prišli do zaključka, da jim ne preostane dru- gega, kakor da poskušajo oživiti umrlo JNS, V tem pogledu obstoja mnenje, da bi se spomladi sklical kongres stranke, na katerem naj bi se dale smernice za novo delo, na katero se bo pa treba šele navaditi, ker se bo seveda moralo vršili brez oblasti. Na tem kongresu bodo volili tudi nove člane glavnega odbora, ker se je precej sedanjih razbežalo na vse strani. Že danes se pa ve. da bo ob tej priliki izbruhnila na površje že dalj časa prikrita borba za vodstvo te stranke, za katerega se zelo pulijo jjohorci. Politične iz Belgrad?i Belgrad, 17. jan. AA. Jutri ob 7 zjutraj odpotuje s skupino poslancev minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič v južni Banat, kjer bo imel celo vrsto konferenc. Belgrad, t", jan. m. Danes so obiskali gradbenega ministra Kožulja predstavniki inženjer-ske zbornice ter z njim konlerirali o redigiranju novega zakona o civilnih in pooblaščenih in žen jer jih. ki bo v najkrajšem času predložen narodnemu predstavništvu. Belgrad, 17. jan. m. Dopoldne je bila konferenca, ki so se je udeležili pravosodni minister dr. Mile Miškulin, kmetijski minister dr. Stanko-vič in trgovinski minister dr. Vrbanič. Na tem sestanku so govorili o izdaji pravilnika k uredbi o razdolžitvi kmetov. Belgrad, 17. jan. m. Odbor za proučevanje novega trgovinskega zakonika, ki je snoči v glavnem dokončal svoje delo pri razpravljanju v načelu, je danes razpravljal o rezerviranih paragrafih. Popoldne je nadaljeval svojo sejo. Pričakuje se, da bo ta zakonski osnutek že v teku jutrišnjega dne v odboru definitivno sprejet tudi v podrobnostih. Urbane - 15 let robide Novo mesto, 17. januarja. Pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, kateremu je jjredsedoval s. o. s. Romih, votirala pa sta gg. s. o. s. Kudcr in Meršol, se je danes dopoldne ob nabito polni razpravni dvorani zagovarjal znani vlomilec Jože Urbanč, ki je bil prvič v tej dvorani 29. oktobra lanskega leta obsojen zaradi vlomov in tatvin na 10 let ro-bije. Zagovarjal sc je zaradi poskušenega umora nad paznikom Ludvikom Tesarjem. Državni tožilec ga ie obtožil ludi zaradi prestopka zoper osebno prostost in varnost, ker je nad paznikom Tesarjem Ludvikom z vzdignjenim bajonetom vpil: Sedaj pa ključe ali pa smrti« Na današnji razpravi so bile zaslišane priče, predvsem poškodovani Tešar, ki je že toliko okreval, da se je lahko udeležil razprave. Priče so v bistvu obtožnico potrdile. Po predlogu državnega tožilca Barieta in po obrambnem zagovoru advokata V c b I e t a je predsednik senata razglasil sodbo, s katero sc obtoženi Urbanč obsoja na 15 let robije, na trajno izgubo častnih pravic, na povračilo stroškov bolnišnici v Kandiji in na odškodnino poškodovanemu Tešarju. Zavrnil pa je senal obtožbo, v kolikor se tiče zoper prostost in var nosi po § 247 k. z. Urbanč je zoper razsodbo prijavil revizijo in priziv, Zagrebška vremenska napoved. Megleno, zmerno hladno s poslabšanjem vremena. In še enkrat s Nihče ne sme stradati, ne prezebati Tudi drugi članek s tem naslovom ie, kakor prvi, našel odobravanje in pritrjevanje: »Tako je prav! To je potrebno! Prav zares! Mi damo nekaj malega od svojega imetja ubogaime, pa mislimo, da smo storili svojo dolžnost ali da smo celo veliki dobrotvorci. Potem pa mirno in zadovoljno živimo dalje v svojem izobilju in si privoščimo po mili volji razne udobnosti in nepotrebe, dočim tisoči stradajo in prezebajo.« Taki pritrjevalni glasovi so prišli do mojih ušes. Veseli me, ko slišim, da vsaj nekateri uvidevnejši spoznajo in priznajo, da je naša dobrodelnost pre-piškava, da je naše socialno skrbstvo silno pomanjkljivo in da je naš družabni red tak. da ga ni več mogoče gledati, da ga je treba — prekucniti! Prosim, gospod državni pravnik, toliko počakajte, da se pomenimo, kako ga prekucnemo; potem šele. če bom državi in miru in redu res nevaren, potem me spet zaprite! To pa že zdaj rečem, da sedanji družabni »red« ni red, ampak nered, sicer bi ne bilo med nami toliko lačnih in prezebajočih! Ln ta nered je treba odpraviti! Oziroma: treba bo nekaj napraviti, da bo drugače. Da, prijatelji, 'ki z menoj soglašate, napraviti bo nekaj treba, da ne bo več stradajočih in prezebajočih med nami! Tega ne pozabite! Ni dosti, da mi pritrjujete, — mi moramo nekaj urediti, da bodo imeli vsi vse za življenje potrebno! Ti članki niso pisani zato, da se preberejo, potem pa se »Slovenec« na stran položi ali v koš vrže, mi pa nadalje življenje veselo uživamo, dočim drugi polfeg nas od hudega poginjajo. K a j narediti, to seveda ni lahko vprašanje. Zato sem že v prvem članku rekel: Premišljujte, kaj bi se dalo narediti, da se revščini odpomore, da se neznosne razmere, v katerih živimo, prenarede! Jaz bom že stavil svoje predloge, a vsi modri, ki z razmerami niste zadovoljni, razmišljajte o tem! Potem pa se skupaj pomenimo. Najprej pa je treba ljudem vest buditi in zavest vzbujati, da je »red«, v katerem živimo, grozanski nered, da tako ne sme več dalje iti. Saj se večina ljudi tega niti ne zaveda, sicer bi se bili že davno oglasili glasni klici proti temu neredu. Kakor če povodenj grozi, kakor če hiša gori, tako moramo klicati, plat-zvona biti: Na pomoč! Kdor moreš, pomagaj, da se reveži nasitijo, da se nagi oblečejo, da bo vsak človek mogel živeti, kakor se mu spodobi, da kričeče nesoglasje preneha, da se vnebo-vpijoča nasprotja izravnajo! Uredništvo »Slovenca« pa zato prosim, naj se nikar ne brani teh glasov na pomoč v svet pošiljati. To je zdaj najbolj aktualna stvar. Primum vivere! Najprej živeti! Vsi! Živeti po človeško, — ne po pasje! Nckai smo seveda že storili v polajšanje človeške bede. Nedavno smo slišali lepo predavanje o zlatih srcih ljublianskih. Gotovo je dokaj zlatih src v Ljubljani in drugod. Tudi številke, ki smo jih slišali, so lepe — po naših dosedanjih pojmih. Toda treba nam bo naše pojme o dobrodelnosti popraviti! Moralko, ki uči, da so premožni storili svojo dolžnost, če darujejo dva odstotka svojih dohodkov revežem, bomo vrgli med staro železo, kamor že davno spada. Zaprašeno in obledelo zapoved božjo »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« moramo obrisati prahu in jo nanovo prepleskati, da jo bomo imeli pred očmi v vsej njeni lepoti in blesku. »Kakor samegs sebe« se pravi »kakor samega sebe« in nič drugega! Zato pa se resno vprašajmo, če res ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe! In dognali bomo, kako daleč daleč smo za tem idealom. A kaj pravim: idealom, — sai je zapoved! "Iz tega bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če se ljubite med seboj.« Iz tega! Samo iz tega. To je Jezusu najeklatantnejši dokaz, da je naša vera prava. Boljši kakor vsa pisana apologija. Ali svetu dajemo ta dokaz? Doslej so pisali učene apologije krščanstva — cele debele kniige — a mislim, da so jih s tem malo spreobrnili. Danes je čas, ko je treba z dejanjem, samo z dejanjem, pokazati in dokazati, da je krščanstvo res prava Kristusova vera. Zakaj je tako malo vere na svetu? vprašuje moj mentor P. Grou, in odgovarja: zato, ker je tako malo ljubezni, Nismo brez ljubezni, gotovo ne; a vprašajmo se, če res ljubimo bližnjega kakor samega sebe! Le močna nepremagljiva ljubezen je zmožna današnji mrzli, Bogu odtujeni svet ogreti, led milijonov src otajati. Zgodovinar Weiss pove v svoji »Weltgeschichte«. da se ie v srednjem veku gojila dobrodelnost in duh bratstva proti kateremu so vse naše dobrodelne akcije bagatele (»Stiimpereien«). Samostan Clygny je pre-hranjal dnevno 17.000 revežev Bil je bogat, — a kolikor je imel, toliko je tudi dal. Ali tudi naši bogataši dado, kolikor imajo?! Slišali smo lepe številke o zlatih srcih ljubljanskih Nisem si jih natančno zapomnil, a nekako dva milijona se je predpreteklo leto v Ljubljani nabralo za siromake. Je že nekaj. Mestna občina pa je dala kakih 5 milijonov. Je tudi nekaj. Pri vseh teh milijonih pa — so mi rekli ira socialnem skrbstvu v Mestnem domu — jc v Ljubljani še veliko revščine, stradajočih in prezebajočih in tudi takih, ki nimajo strehe. Medtem pa smo brali v »Slovencu«, da je Maribor v preteklem letu pognal tobaka v zrak za 23 milijonov. Ljubljana torej nekako polovico več: blizu 50 milijonov. Popila pa najmanj še enkrat toliko: okroglo 100 milijonov. Kaj pa cela Slovenija! ... Pa nikarte misliti, da hočem, da bi se ne smelo nič vina piti! — In vendar! V odpomoč kričeči revščini: za najpotrebnejšo hrano, obleko in stanovanje, brez česar se živeti ne more — in pri tem mnogi še tega nimajo — 7 milijonov; za užitke, ki niso za življenje nujno potrebni, pogostokrat pa škodljivi: 150 milijonov! Ljudje božji in krščanski, kaj pravite, ali je to v redu? Ali je to volja Stvarnikova, ki je ustvaril zemeljske dobrine, da jih uživajo vsi ljudje?! Taka neenako-mernostl! Kje je tu zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!? Tisoči strada,o in prezebajo, drugi tisoči pa si medtem dovolijo vse mogoče užitke, brez katerih se da čisto lepo živeti. Nedeljske V Zagorju Vsem volivcem. Danes je zadnji dan pred odločilnim trenutkom, ko bomo odločevali, kdo bo gospodaril v naši občini. Pozivamo vas slednjič, da greste jutri takoj že v jutranjih urah volit našega kandidata Prosenca Antona. Ne dajte se begati od raznih ljudi, ki zasledujejo zgolj osebne koristi. Povsem upravičeno pričakujemo, da bo politična zrelost in razsodnost odločila v prilog JRZ, ki bo delovala v korist vseh občanov in dosegla razne ugodnosti za naše brezposelne rudarje. Na Brezovici Ker so se po Prešernovi pesmi tudi nam Bre-zovčanom »vremena zjasnila«, smo z najmanjšim naporom dobili več kot zadostno število podpisov za kandidatno listo z nosilcem g. Ignacijem Novakom na čelu, katero je sodišče potrdilo. Volitve se bodo vršile 19. januarja. Pripominjamo, da je nosilec naše liste g. Ig. Novak bil tudi nedolžna žrtev propadlega režima, čeravno je poprej več desetletij vodil našo občino v splošno zadovolinost. Naj omenimo še to, da se je sedanji župan g. Novak, p. d. Franck izrazil ob nastopu župano-vanja: »Ja dolgo časa sem se boril, sedaj sem vendar to dosegel.« Mi pa pravimo, da se je bilo prav lahko boriti, ko je imel narod zavezane roke in usta, ter ni mogel svobodno odločati Videli bomo pa v nedeljo 19. januarja, kaj bo ljudstvo reklo. Le žal, da gospodje od lako popularne bivše racionalne stranke niso postavili nobene kandidatne liste, da bi javnost videla, kako so bili poraženi. Ko so nas liberalci tlačili, je njih tednik pisal, kakšno razkopano gnezdo je Brezovica in da je podobna kači in gnilemu jabolku. Moramo priznati, da se je v zadniih letih v naši občini res nabralo precej gnilobe ter priklatilo v našo lepo faro mnogo »kač« in izvržkov, ki ne spadajo v našo družbo. Nimamo strahu, da ne bi v dog!ed-nem času iztrebili denuncijantske zalege. Mi pa, kar nas je poštenih mož in fantov, nas ni strah in bomo šli v nedeljo 19. januarja vsi na volišče ter oddali svoje glasove za.listo naše stranke Jug. Rad. Zajednice. katere nosilec je g. Ignacij Novak, Svet, kaj pa misliš?! In nikdo se nad tem ne zgraža! Nikdo ne zakriči, da to vendar ne gre, da to ne sme biti, da je treba red napraviti! Nasprotno mi še mislimo, kaki dobrodelniki smo, ko damo stradajočim nekaj drobtin s svoje mize . . , Toda — kje je pa še vsa druga potrata! Kdo bi mogel vse našteti, za kaj vse se po nepotrebnem denar izmetava! In prešteti, koliko visokih milijonov se za to izmeče — v istem času in istem mestu, kjer innogi nimajo jesti! Ali naj seštejemo, koliko jc ženska nečimrnost v enem letu izmetala za šminke, pudre in pomade, ali kako se vsa tista packariia imenuje, s katero se packaio po obrazu in ustnicah — kaka neokusnost!... Vi boste rekli, da sem surov. Le recite! Toda kdo je v resnici surov: Kdor časih izreče kako krepko — ali tisti, kdor je sit in presit, lačnemu pa jesti ne da?! Priznam, da ste v besedah olikani, nežni in fini — toda srčna kultura, srčna kultura, kje pa si ti, da moreš tako mirno in mrzlo gledati toliko gorja?!... Zdaj so začele ženske tudi kaditi. Menijo, kako da imponirajo s svoio emancipiranostjo. Jaz si o vsaki taki, ki jo vidim, mislim: Ta ženska Kapetan nogometašev: Spojka Nogič, izključeni ste, ker motite tekmo s kailjanjem ker odkar se dobi bonbon se l»hkojena je Lujiza Petač, zvaničnica poskusne in kmetijske šole v Ljubljani. Iz banovinske službe. Upravno-pisarniški uradnik pri okrajnem glavarstvu v Brežicah Ludo-vik Erjavec je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Radovljico. — Ivan Struc. zvaničnik pri okrajnem glavarstvu v Kamniku, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Radovljico. — Josip Žitnik, banovin-ski upravno-pisarniški uradnik 9. skupine pri banski upravi je napredoval v 8. pol. skupino. VERMOUTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOUČ - DUBROVNIK veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO . 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80"— — Zbornik slovenske fotografije. Pisarna Nj. Vel. kraljici Marije je naročila te dni pri ljubljanskem fotoklubu šest izvodov zbornika slovenske fotografije. To visoko naročilo je gotovo najlepše priznanje, ki ga je prejel ljubljanski fotoklub /.ti svoje delo in požrtvovalnost pri izdaji zbornika. — i\uko veliko jc priznanje /a zbornik v inozemstvu, dokazuje veliko naročilo nekega ameriškega klubu, ki jc naročil /» et prijeli in odpeljali v zapore. Ljudje, ki jih poleg trde sftoiice mučijo tudi dri, moreio za čiščenje črev vzeti zjutraj in zvečer po četrtinko čaše naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode. Re*. (m niiin. koc. pol. In nnr. «tr. S-tir. 151,s;,. 2S. V. K. — Težke avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev. Se v večji meri pa teoretično in praktično nejKiznanje vozilu ali pa nezadostno poznanje policijsko-varnostnih predpisov cestnega reda in avto-prometa sploh. V veliki meri skušajo odpraviti te nedostatke v strokovnih šoferskih šolali in praktičnih tečajih. Izpraševalni komisiji za šoferske izpite pa pripada naloga, da izbere sposobne, praktične in trezne vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pi Kana knjiga našega strokovnjaka inž. štolfe- šofer in suinovnzač. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 2K'2 strani, ima okoli i!()0 slik. ki ponazorujejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 140 Din in so dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in santovozačem. Dve nesreči i orožjem. V gozdu je sekal veje. da si napravi ročaj za grabijo, 23-letni Ivan Modic, sin posestnice iz Marolč pri Vel. Laščah. Pri tem, pravi, ga je nekdo ustrelil, tako da je dobil poškodbe na desni nogi in hrbtu. — se hujše se je ponesrečil 21-lelni dninar Ivan Kaplja iz Zgornje Javorščice pri Moravčah. Kaplja je našel nekje pat r on o ter jo pilil. Patrona je eksplodirala ter raztrgala Kaplji obe roki in odtrgala več prstov. — Nesreča pri delu. V Pod p reški pri Dragi je pomagal nakladali hlode 09-letni preužitkar Jernej Vesel. Hlod je padel nanj ter mu zmečkal desno dlan, tako da je moral v ljublj. bolnišnico. — Vid Vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašam optik, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana 0 'Škof dr. Rožman pri gosp. banu. Včeraj ob 10 dopoldne je gosp. škol dr. Gregor Rožman obiskal gosp. bana dr. Marka Natlačena ter ostal pri njem celo uro v razgovoru. Je bil to prvi službeni obisk gosp. škofa pni gosp. banu po njegovi vrnitvi iz Amerike. O Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. Telefon 22-21 KINO UNION Telefon 22-21 Danes premiera najveselejšega filma sezone! Opereta skladatelja R. Benatzkega PRI BELEM KONJIČKU V glavnih vlogah Herman Thimig, Chriill Mardayn Predstave ob 16., 19.15. in 21.15. uri Matineja ob 14.15. uri: — Veliki ekspedicijiki film: ■ A B O O N A. — Vsi sedeži po 4.50 Din © Umetniška razstava Slavka Tnmerlina. Ljubljani je že znana umetnost enega najbolj popularnih umetnikov na Hrvatskem Slavka Tumerlina, ki je dosedaj v Ljubljani že dvakrat s precejšnjim uspehom razstavil. V četrtek zvečer pa je |K>nov-no odprl v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih umetnin. Pri otvoritvi razstave je zastopal g. bana g. Ribičič, mestnega župana prof dr. Mole, Narodno galerijo pa ravnatelj g. Z o r m a n. Razstavo je s primernim govorom, v katerem je očrlal življenjsko pot in umetniško kariero Slavka To-merlina, odprl prof. Saša Šantel, ki je nagla-šal, da Ilrvalje izredno ljubijo Tomerlinovo umetnost, lako dn njegove siike največ reproducirajo na razglednicah. Medsebojni umetniški obiski pa pomenjajo tudi najbližjo pot za zbližanje med Jugoslovani. Nato so si zbrani ogledali posamezna dela, pri čemer jim je tolmačil Tomerlin sam. G. Tomerlin posebno ljubi hrvatske narodne motive, ki jih podaja v izredno živahnih barvah, slika verno in naravno. Ljubi pa tudi pokrajine, zlasti morje in kmetske idile. Našemu občinstvu toplo priporočamo obisk te razstave. © TKD Atena jc sprejelo sledeče sporočilo: Pi.surni Nj. Vel. kralja jc časi obvestiti Vas. dn se odobrava, da sme biti N j. Vis. k ra-l.jcvič Andrej član Mladinske knjižnice in čitalnice telesno kulturnega društvu Atena v Ljubljani. Minister dvoru Milan Antič.« Telefon 27-JO KINO SLO GA Talefon 27-30 Premiera ob 16., 19.15. in 21.15. uri GUSTAV F R D H L I C H v prekrasnem velefilmu NA VELEMESTNI STRAŽI Pri vseh predstavah nastopi poleg tega čarodej Toledo z najnovejšimi senzacionalnimi atrakcijami! Nezvišane cenel Vstopnice rezervirajte v predprodaji! Matineja ob 14.15. url. — Vsi sedeži po 4.50 Din: DANTEJEV PEKEL 0 Našim obrtnikom! Obrtna zveza priredi v nedeljo. 19. januarja ob 10 .dopoldne v hotelu štrukelj važno predavanje o davkih in davčni napovedi. Predaval bo načelnik Obrtne zveze g. Ivan Ogrin. 0 Trnovsko prosvetno društvo vabi vse prija telje na predstavo »Dom" od J. Jaleua, ki jo vpri zorijo naši najboljši igralci v nedeljo, 10. januarja. Zlačetek točno oh pol 8. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 in eno uro pred začetkom pri blagajni. Cene običajne 0 Nov esperantski tečaj bo otvoril »Klub espe rantistov v Ljubljani« v torek dne 21. januarja t. I. ob 20 v mešč šoli, Beethovnova ulica, pritličje. Priglasiti se more vsakdo, učnina malenkostna. © Železniškim upokojencem, ki so naročili režijski premog v mesecih april, maj in junij v letu 1035 v računski pisarni v Ljubljani (glavni kolodvor) bo pisarna, kjer naj se oglasijo od 20. t. m. naprej, vrnila znesek vplačane banovinske troša rine. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. © Filozofsko društvo« v Ljubljani I imelo v coboto. dno 25. januarju t. I ob IS uri l*> predavanju ge. doc. dr. Alme Sodnik v pre dnvalnici minerološkegn instituta na univerzi svoj 1. redni občni zbor. Morebitne predloge naj člani predlože društvenemu odboru naj manj tri dni pred občnim /.borom. Isto kot /n predloge velja tudi /u one. ki se šc žele pri glasiti /a društveno članstvo © Kino Kodeljevo igro dnnc.s in jutri dvojn spored: »Mladi baron Neulians« (Viktor dr Kovva) in Moža so ukradli«. © Kon/.unienti plina, stanujoči zn Bežigradom. sc opo/iirjajo. dn bo Mestna plinarna vsled nujnega pojiruvila glavnega vodu zaprla plin zu ta okraj in sicer v nedeljo dne l(). t. in od I—3 popoldne. © Goštctovo truplo najdeno. Včeraj dopoldne so ljudje pri sotočju Ljubljanice in Gruberjevega prekopa našli truplo neznanega moškega. Že na prvi pogled je bilo jasno, da je truplo ležalo dalj časa. najmanj nekaj tednov, v vodi, ker je že pre cej razpadlo. Policija ie po obleki in opisu sklepala, da gre za onega moškega, ki so ga videli s Karlovškega mostu ljudje dne 12. decembra ob 8 zjutraj plavati po Grtiherjevem prekopu. Moškemu ki se je očitno boril s smrtjo, ni mogel nihče pri skočiti na pomoč Na bregu so našli klobuk in policija je mogla po klobuku ugotovili, da gre za hlapca Alojzija Gošleta. Gošte se je rodil I, 190^1 v Špilaliču v občini Motnik ter ie bi! v službi za hlapca pri nekem ljubljanskem trgovcu. Gošte ie prevažal premog po ulicah in ga prodajal strankam. Policijska komisija, ki je odšla na kraj dogodka, je povabila s seboj tudi Goštetovega gospodarja. Ta jc v mrliču, čeprav je imel tudi obraz znatno razpaden, takoj spoznal svojega bivšega hlapca. Komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico. © Policijski drobiž. V neki ljubljanski gostilni je neznan tal ukradel 5000 Din, ki so bili sicer dobro spravljeni, pa jih je tat le izvohal. Policija je prijela nekega t5-lelnega dečka, ki e povedal, da nui je ime Martin Hauler ter da je iz Avstrjje prišel sem iskat dela. Deček je brez dokumentov in bo policija skušala ugotoviti njegovo identiteto. — Aretiran je bil 34-ietni mesarski pomočnik Ignac li. /. Viča, Več strankam je lilo namreč zadnje čase pokradeno perilo, ko se e sušilo iu policiji! je teh lat viti osumila Načeta. Maribor □ Vstopnice za Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«, ki sc bo ponavljala jutri popoldne, dobite danes v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti. □ Studenški gasilci so imeli te dni svoj občni zbor, ki ga je vodil dolgoletni predsednik Alojzij Kaloh. Poveljnik Pregl je podal sliko intervencij, ki jih je bilo lani 16, podpoveljnik Maj-henič je poročal o šolanju in vajah članstva, tajnik Kotnik o poslovanju, blagajnik Omulec o gospodarskem stanju (četa ima nad 200.000 Din premoženja), Geier o stanju orodja, samarilan UJrih o svojih intevencijah pri poškodbah in nesrečah, ki jih je bilo 90, o kulturnem delu, ki lepo napreduje, pa Kirbiš. Volitev ni bilo, pač pa sta bila imenovana za častna člana učitelj Vrane in gdč. Katarina Turnšek. Po zaključku občnega zbora so imeli gasilci uspel družabni sestanek. □ O potovanjih in raziskavanjih znamenitega poznavatelja Afrike prof. Frobeniusa bo predaval v mariborski Ljudski univerzi njegov spremljevalec in asistent dr, Rhotert, docent univerze v Frankfurtu. Predavanje se vrši v ponedeljek, dne 20, januarja. □ Na FIS-tekme v Innsbruck, ki se vršijo 21. in 22. februarja t. 1., je pripravljen »Putnik« organizirati družabni izlet, če se priglasi dovolj udeležencev. Priglase sprejema »Putnik« v Mariboru in Celju. Posetniki tekem imajo na podlagi posebnih izkaznic 60% popusta na avstrijsla izrekamo naše sožalje. ssr Fantovski odsek KPD ima jutri, v nedeljo ob 9 dopoldne v Domu svoj redili sestanek. ■©■ Šahovski dvoinatch Vojnik—Gotovlje, ki se je vršil v nedeljo, dne 12. I. ni. v kavarni Fisura v Vojniku, je končal z zmago Gotovljanov v razmerju 4:2. 0" Čajanka celjskega »Kola« v nedeljo, dne 19. januarja. Moste pri Ljubljani Celodnevno češčenjc v cerkvi sv. Družine V Mostah bo v nedeljo 19. januarja po tem-le redu: Ob 6 zjutraj izpostavitev sv. Rešnj. Telesa, litanije Srca Jezusovega, pridiiga, sv. maša. Ob 7 sv maša. Ob 8 šolska sv. maša samo za mladino osnovne šole. Gb 9 pridiga, sv. maša. Ob 10 in 11 tudi sv. maša. Popoldne od 12 do 1 počasti Najsvetejše mladina meščanske šole, od 1 do 2 mladina osnovne šole, od 2 do 3 dekleta, od 3 do 4 žene, od 4 do 5 možje i u fantje, od 5 do 6 sklepni govor, pete litanije in zahvalna pesem. Kamnik Živahno delovanje protituherkulozne lige. Znano jc /c, da je kamniška protitubcrkii-loz,na ligu jjoslala protituberkulo/.ni zvezi resolucijo zu zgraditev bolnišnice za jetične in ku-teru je po svoji vsebini vzbudila pozornost po vsej Sloveniji. S tem je poku/alu liga, da dela z vsemi močmi v korist našemu okraju in v korist naroda. Da sc bo delo lige v tem letu šc bolj poživclo in borba proti jetiki še bolj poostrila, so sc pri zadnji seji širše uprave OMiovuli trije odseki, in sicer finančni, propagandni in dispanzerski. Vsi tri je odseki so imeli že svoje seje, na katerih so se izvolili odbori, ki nuj vodijo posamezne odseke. V odbor posameznih odsekov so bili izvoljeni gg. Kosi Anton, predsednik finančnega odseka: dr. Vidic Frar predsednik dispanzerskega odseka in Uhle Drugo, predsednik propagandnega odseka. Na seji popagand-negu odseka se je tudi že razpravljalo o pripravah zu slavnostno otvoritev dispanzerja, ki bo dne I. marca t. I. Ob"tej priliki bodo sodclovula vsa kamniška društvu, ki bodo slovesnost čim bolj dvignila Si. Peier pri Nov. mestu »Organizacija JRZ si je osvojila med nami srca in tla...« V tem prepričanju so se razhajali vsi, ki so se udeležili minulo nedeljo našega lepo uspelega političnega zborovanja. Natrpano polna dvorana »Katoliškega doma« samih mož in fantov jc celi dve uri z zanimanjem poslušala govorni-kova izvajanja o delu tukajšnje krajevne organizacije JRZ in neumornem prizadevanju vlade za ljudsko dobrobit. Ves potek zborovanja so spremljali poslušalci z vidnim odobravajein, a najbolj so se razvneli ob govoruikovem povdarku, da je slovenskega učiteljstva dolžnost tako v šoli. kakor izven nje, hoditi ramo ob rami z večino slovenskega naroda. Kjer se učiteljslvo noče ali ne more več približali ljudstvu, je treba misliti na kaj drugega ... V naši župniji je bilo v preteklem letu 05 rojenih. Na 1000 prebivalcev pride 35.8 rojstev, smrtnih slučajev jc bilo 31. Omembe vredno je, da so 4 osebe v najboljših letih umrle za jetiko, 5 omo-ženih žena pa je podleglo raku. P« vinorodnih krajih se splošno turna, da je vinska kupčija v slabem razmahu. Tudi pri nas ne gre vino bogve kako izpod rok, a za prvo silo smo še lahko zadovoljni. Upamo, da bo na spomlad naša priznano dobra kapljica s Trške gore in iz Grčevja privabila stare in nove odjemalce v naše kraje. „Zažfgol bom vsa poslopja, če ne dobim denarja4' Celje. 17. iauarja. Gos|«i Pograjc Zofija, jiosestnicn na Bregu, je dobila dne 10. t. in. po pošti anonimno pismo, v katerem ji neznanec naroča, naj prinese do 11. januarja na določeno mesto v Liscali 5000 Din denarja, če ne ji bo zažgal vsa poslopja na njenem posestvu na Anskem vrhu, nadalje ji je pa še zagrozil, če bo lo komu povedala, da bo tudi njej odbila zadnja ura in da se bo resno maščeval. 5 strani policije in orožništva je bilo zaradi tega ukrenjeno vse potrebno, da dobe grozilca v roke. Ugotovljeno je bilo, dn dotični, ki je pisal omenjeno grozilno pismo, do omenjenega časa ni prišel nn določeno mesto. Policija je ugotovila najprej pisavo, kar je potrdil ludi sodno zapriseženi grafolog. Po pisavi sklepajoč bi bil možakar, ki bi na Ia način rad prišel do denarja, neki delavec, ki pa dejanje taji. Oddan ic bil v zapore okrož nega sodišča Osrednja državna tiskarna Vprašanje državnih pridobitnih podjetij Vprašanje državnih gospodarskih podjetij je z ozirom na njihovo čim dalje globlje poseganje v narodno-privatno gospodarstvo postalo aktualno. Načelo, da ima državna incijativa najti jKidročje svojega delovanja tam. kjer posameznik ne more, noče ali 110 sme, je v mnogih državah že davno zastarelo merilo. Država v modernem smislu ni več samo čuvarica pravnega, gospodarskega in socialnega reda, marveč je prestopila ta krog svojega dostojanslva in se začela ude'jstvovati skoro že na vseh področjih lukrativnega gospodarstva, s čimer je nastopila nova doba v privatnem in tudi v javnem gospodarstvu. S tem pa 90 so pokazale tudi vse posledice lega prekoračenja na vseh področjih javnega in privatnega življenja. Ako bi analizirali te posledice, potem bi prišli do zanimivega zaključka, ki bi se glasil: država, ki je prekoračila področje svojega naravnega poziva, se je ponižala v navadno kapitalistično delniško družbo, v kateri prihajajo do izraza vse metode kapitalističnega privatnega gospodarstva in ne more nič več vršiti naloge , katere stavlja na njo v njej organizirana družba kol celota. Za ta zaključek ni treba Iskali dokazov v teoriji, ker jili najdemo v izobilju v vsakdanjem življenju. Pred vsem moremo kot zadosten dokaz navesti dejstvo, da država sloji s svojo suverenostjo vedno na strani svojih gospodarskih (pridobitnih) podjetjih, kadar gre za konkurenčno borbo 9 privatnim gospodarstvom. V tem bi se do neke mere pokrivala ta zaščita z njeno socialno nalogo, ako bi ne obstojala v takem medsebojnem tekmovanju velika nevarnost za pristransko rešitev temeljnega vprašanju: Kaj jc socialno važno iu kaj ni? Kajti po današnjem pojmovanju je socialno važno vse ono, kar stori država s svojo suverenostjo, čeprav se to načelo ue pokriva vedno z načeli splošne koristnosti in še manje s pojmovanjem pravičnosti, in lo s takim, kakršnega pozna zdravi duh preprostega naroda. Po tem pojmovanju pravičnosti prihaja čestokrat državno udejstvovanje na pridobitnem polju v nasprotje z osnovnimi načeli vsake države, katere bitne naloge v nobenem primeru ne obstojajo v pridobitnosti, marveč nepristranskem nadziranju privatne pridobitnosti. V tem vprašanju se ločijo duhovi in na leni vprašanju se razbijejo vsi kompromisi načelnega značaja. Država, ki nima pogojev za razvoj gospodarske politike v fašistične smeri in niti ne za tako politiko legitimacijo od naroda, ki je v njej organi-rizan, ne more imeti interesa na čim širši eta-tizaciji gospodarskih podjetij, ker bi s tem ubila vsako privatno iniciativnost in tudi izključila najširše in najaktivnejše sloje od gospodarskega sodelovanja. Misel, ki je sicer pri leni postranska, ali vendar važna, se javlja pri opazovanju silnega lekmovanjn državnih podjetij z privatnimi: Kako more vršiti država kol nepristranski subjekt socialne politike težke naloge, ki jih v njo stavljajo tako važna in aktualna vprašanja kot so na primer brezposelnost, graditve bolnišnic, šole, prosveta i. t. d.'? Kako more vzdržati na primer svoja podjetja, ako 110 bo s pritegnitvijo vseh svojih razpoložljivih in mobiliziranih sredstev in z vsemi metodami kapitalističnega družabnega reda v taki borbi s privatnim kapitalom, uporabljajoč pri leni ista sredstva, kot jih najdemo v privatno kapitalističnih podjetjih? Ta vprašanja zanimajo danes cel narod in po njem vse sloje! O tem bi bilo potrebno mnogo več pisati kot o marsikakein drugem vprašanju. Ako je egoizem ljudi, ki so zainteresirani pri etati-zaciji tako silno zrastel, da ogroža rast in Obstoj kulturnih vrednot našega naroda, potem je treba iskuti glavnih vzrokov v samem pretiranem po-državljenjil gospodarstva, tedaj v državnem — pridobitnem sistemu, Ako pogledamo, kako stoje v tem pogledu razmere pri nas. tedaj opazimo še neko drugo značilno potezo. Z malo izjemami so pri nas skoraj vsa velika državna gospodarska podjetja visoko pasivna. Da bi bil moment državnega vpliva na privatno gospodarssivo resnično in edino meroda-jen za državno udejstvovanje na pridobitnem področju. dvomimo. Država ima nešteto drugih sredstev. s katerimi more privatno kapitalistično gospodarstvu prisiliti 1111 spoštovanje zakonov in so-rialnih interesov, ne da hi pri tem ponižavala svojo suverenost. Res pa je, da sistem podržavljanja P tri korpulentrih Išudeft se izkaže naravna ustvarja v državi državo birokralizma in proži brezmejne možnosti korupcijo in rušenja samih temeljev, na katerih sloni njena suverenost! Te misli obhajajo človeka* ko gleda neprekinjeni lok naporov za nadaljevanje podržavljanja vedno novih vrsl privatno-gogpodarske podjetnosti. Med lo novo vrsto spada brez dvoma tudi nova -Osrednja državna tiskarna v Belgradu , katere gradba je preračunana na okoli 60.000.000 Din in za katero so stali samo načrti 500.000 Din. Ne glede na vse 0110, kai smo predhodno navedli iu kar spada v področje vseh prizadetih stanov iu njihovih interesov, da obstoji iu mora obstojati tudi v javnem gospodarstvu izvesten red v zadovoljevanju potreb, katerega ne pozna samo znanost, pač pa sleherni posameznik v svojem družinskem gospodarstvu. Dokler se bolniki po bolnišnicah ne morejo sprejemati zaradi pomanjkanja prostorov, dokler obstoja po mestih taka brezjio-selnost in pomanjkanje, kol je to pri nas, in dokler Irpi naš kmet najsilnejšo krizo, kar jo pomni zadnje stoletje, toliko časa ne bi smelo biti v našem državnem proračunu takih vsol za tako namene. ln nazadnje: Našo narodne tiskamo so s svojo preteklostjo dovolj jasno pokazale, da so s tiskanjem največjih narodnih dol. naših največjih narodnih duhov, v polili mori zaslužile, da ilržava ne posega v področje, na katerem so so zaslužno ndejstvovale, tako kulturno kot socialno in nacionalno. n_g. grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. Franz-Josefova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. OrI. rosr. S. br. 80474»"» Poštnočekovni promet Objavili smo že nekaj podatkov o razvoju našega čekovnega prometa v zadnjih letih, danes pa dopolnujemo prejšnje poročilo z novimi podatki. Število čekovnih računov je lani naraslo pri Ljubljanski podružnici od 6.410 na 6.736 Pri leni nam je ugotoviti, da je števiilo računov nazadovalo do konca marca 1035 in je padlo na 6.402. V aprilu pa je število računov naraslo skokoma na 6.539, iorej za 137 v enem samem mesecu. Nadalje prinaša maj prirastek 75 računov in junij prirastka 69 Do konca junija je število računov naraslo na 6.P83, od tedaj naprej pa v 6 mesecih samo za 59 Naslednja tabela nam kaže razvoj vlog nače-kovanih računov v posameznih četrtletjih lani pri posameznih podružnicah v milij. din. 31. 1:1.14 31. 3. 193,1 30. li. 1938 80. !l. 1935 31. li>. lU8f> Belgrad 406.7 396.8 450.6 463 9 520.7 Zagreb 357.6 320.2 307.1 302.5 326.8 Ljubljana 184 1 172.2 181 8 ISS.0 196.4 Sarajevo 138.3 123.2, 126.2 119.9 102.2 Skoplje 53.1 50.6 52.3 47.4 43.3 Skupaj 1.139.9 1.062.9 1.118.0 1.122.3 I 180.4 Iz tega pregleda je razvidno, da je posebno v drugi polovici 1935 narasllo znatno stanje v Belgradu tako, da je v decembru že prešlo pol milijarde Din. Manjše fluktuacije izkazuje Zagreb, kjer se pa šele proli koncu leta pozna izboljšanje. V Ljubljani je bil maksimum leta 1935 dosežen dne 30. novembra s 193.73 milij Dn. V Sarajevu je bil saldo tja do jeseni le malo izpremenjen, od tedaj pa datira padec. Sploh so v Sarajevu fluktuacije znatne. Tako je 11. pr. znašal saldo 31. maja 95 2, 30. junija pa že zopet 126.2 milij. Din. Do konca oktobra je saldo narastel na 142. 2, nato pa že v novembru padel na 118.8, do konca decembra pa na 102.16 milij. Din. Tudi Skoplje beleži v zadnjih dveh mesecih 1935 znaten padec vlog na čekovnih računih. Dražba kožuhovine v Ljubljani bo v ponedeljek. dne 27. t. 111., na kar opozarjamo vse, ki kožuhovine'še niso odposlali. Blago naj takoj pošljejo lovsko - prodajni organizaciji »Divja kozac, Ljubljana — Velesejem. Produkcija bakra v Boru. V decembru je znašala produkcija bakra v borskem rudniku 3.275 loti (decembra 1034 3.270). Skupno je znašala lela 1935 produkcija bakra 44.370 (011. Vendar je kljub temu pričakovati, da bo dividenda ostala neizpre-menjena, ker so se cene bakra na svetovnih tržiščih znatno dvignile. Društvom in organizacijam. Uprava ljubljanskega velesejma vabi vsa naša društva, stanovske, kulturne, športne in gospodarske organizacije, da svoja zborovanja, ankete, izlete in prireditve postavijo v dobo, ko bomo imeli letošnji spomladanski velesejem, to je med 30. maj in II junij. Obvestila o dnevih posameznih prireditev naj se pošljejo velesejmskemu uradu v Ljubljani, Nova delniška družba. V Zagrebu .je bila ustanovljena družba: Jugolov, d. d. za promet iu trgovino z divjačino. Glavnica znaša pol milijona Din. V ravnateljtsvu no: Josip grof Bombelles, Milena Sneli* 111 Davorin baron Turkovič. Koliko vrst mark fe ? Prager Tagblatt« prinaša pod naslovom »20 vrst vezanih mark« zanimive podatke o raznih vrstah mark, tako da prav za prav proste marke ni več. Prosta marka je prav za prav samo še računska enota, ki je podlaga klirinškim pogodbam, Ta klirinška marka se še najbolj približuje zlatu ter je razmeroma zelo stabilna. Nato našteva list podrobno vse različne vrste vezanih mark. V prvi skupini so marke, ki so nastale iz plačil na kredite, ki so bili leta 1931 podaljšani s takozvanim Stillhalte sporazumom (moratorijem). Tu so nastale takozvane registrske marke, ki danes služijo zlasti za tujski promet. Druga vrsta mark je nastala iz prodaje vrednostnih papirjev (Ellekten-sperrmark), tretja iz terjatev, ki niso spadale pod prej omenjeni moratorij iz leta J931 (to so Kredit-sperrmarke). Tudi te -prihajajo v poštev za tujski promet, potem za podeljevanje dolgoročnih kreditov v Nemčiji itd. Ostale vrste za širšo javnost niso pomembne, ker je treba za njih realizacijo toliko procedur, da se že skoro strokovnjaki kmalu ne bodo več spoznali v tozadevnih predpisih. To so n. pr. »Tilgungsperrguthaben, Notensperr-guthaben, freie Wiihrungsguthaben, freie Reichs-markguthaben (ki pa se tudi ne dajo Iransferirati), Guthaben aus neuen Krediten, Guthaben aus Wa-renkrediten, Davvesmark, Guthaben aus Holliinder und Schwedensonderkonto, Vervvaltungssonder-konto, Ertragnissondcrkonto« itd. V državah s prostim deviznim prometom no-tira nemška marka (valuta) še vedno polovico zlatega kurza kljub temu, da je uvoz in izvoz bankovcev prepovedan. Tečaj je torej v sredi med tečaji regislerskih in vezanih mark. Tu se še vedno razvija obsežno tihotapstvo. Odplačilni načrt Zadružne zveze v Zagrebu. Minister za kmetijstvo je odobril od plačilni načrt Zadružne zveze v Zagrebu, po katerem naj bi kmetje dolžniki plačevali svoje dolgove zadrugam, ki so članice te Zveze. Obrestna mera znaša (>%, oziroma v izjemnih primerih 8% od 1. jan. 1035 dalje. Glavnica se odplačuje 12 let. Sanacija Zveze hrvaških kmečkih zadrug. Kot znano je pred nedavnim vlada sklenila v načelu izvesti sanacijo Osrednje zveze hrvaških kmečkih zadrug Sedaj je zveza dobila obvestilo od finančnega ministrstva, da je gospodarski odbor ministrov odobril sanacijski predlog, kot ga je svoje-dobno predložil tedanji ban savske banovine dr. Ivo Perovič. Devizne kompenzacije med našo državo in Madjarsko. Iz Budimpešto poročajo, da sc je začelo na podlagi novega sporazuma trgovati med Madjarsko in .Jugoslavijo na podlagi deviznih kompenzacij. Centrala denarnih zavodov ter tri velike banke skrbe za regulacijo tečajev. V prometu, ki se je začel v torek, je bil za dinar določen ažio 45, oziroma 46.5. Dobave. Prometno-kom. odd. ravn. drž. žel v Ljubljani sprejema do dne 1(1 januarja f. I. ponudbe za dobavo vijakov, pločevine, žaginih listov, železa, svinca, lesenih ročajev in držajev, šarnir-jev, angleškega kositra, zakovic, smirkovegn platna, žičnikov ild. — Gradbeni odd. ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 17. jan. t. 1. ponudbe za dobavo 200 kom. pleskarskih čopičev in 4(1 komadov belilnih čopičev. — Strojni odd. ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 21. januarja t. I. ponudbe za dobavo 1500 doz čistila sidol Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do dne 22. jan. l. 1. ponudbe za dobavo 300 m3 jamskega lesa. 200 m azbestne vrvi, vrtalnega orodja in ključev, 7 r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . 2975 28-29S9.88 Berlin 100 mark ..... 1756.08—l'<69 95 Bruselj 100 bclg..... 737.75— 742.81 Curih 100 frankov..... 1424 22-1431.29 London 1 funt...... 215 66 - 217.71 Nowyork HM) dolarjev . . . 4322.52—43.VS.S3 Pariz 100 frankov..... 288.82- 2911.26 Praga 100 kron...... 181.19— 182.30 Curih. Belgrad 7.00, Pariz 20.2825, London 15.185, Nevvvork 306.25. Bruselj 51.85, Milan 24.50, Madrid 42.02-', Amsterdam 208.SH1, Berlin 123.65, Dunaj 57.20. Slockholm 78.30. Oslo 76.30, Kopeuhagen 67.80, Praga 12.73, Varšava 57.90, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, llelsingfors 6.69. Buenos-Aircs 0.8275. Vrednostni papirji Tendenca za vojno škodo je bila čvrstej-ša in so tudi tečaji narasli. Drugi državni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil srednji. Ljubljana: 1% investicijsko posojilo 78 80, agrarji 42 -44, vojna škoda promptna 350 —352, begluške obvoznice 61—62, 8% Blerovo posojilo 80—81, 7% Blerovo posojilo 70.50— 71.50, 1% posojilo Drž. hip. banke 79 -81. Zagreb, državni papirji: vojna škoda promptna 351 352 (351), L, 2. 351—353, 3. 351 353 (351). begluške obveznice 59.50 611.50. 8% Blerovo posojilo 80.50—80.75 (80.50), 7"- Blerovo posojilo 70.50 denar, 7% stali, posojilo 77 denar. Delnice: Priv. agrarna banka 231 -234, Trboveljska I20 denar. Os.i. sladk. tov. 125 blago. Belgrad, državni papirji: 7 % i uvest, posojilo 78.50 79 (78.75), agrarji 46.50 hI.. (46), vojna škodil promptna 353 353.75 (353.75, 353.50). 2. 353.50 -354 (353). begluške obveznico 63.75 64 (64. 63.80). jan. 62 50- 62.75 (62.50), 8% Blerovo posojilo 80.50—81.50 ( 81). 1% Blerovo posojilo 71.50 72.50 (71.75). 7% posojilo Drž. hip. banke 79.25 79.50. 7% slab. pos. 77 78. Delnice: Narodna banka 6380-43500, Priv. agrarna banka 229.50—232 (230). Žitni trg Položaj je nadalje čvrst tako za koruzo kot pšenico. Povpraševanja jo nekaj, ponudba pa jc zelo slaba. V naših krajih kupčija počiva. Ljubljana. Pšenica bč. in ban. 78 kg 2% 172.50 do 175. koruza času primerno suha s kval. gar. nakl postaja 112—115. prekmurska 118—120, oves slav. 137.50—140, moka ničla bč. in ban. 270-280, št 2 250—255. št. 5 '280—235. otrobi debeli bč. 110—115. Novi Sad. Pšenica in oves neizpremon. Rž ne notira. Ječmen noizprem. Koruza: bč. in srem. 111—112. ban. 110—111. Moka in fižol noizprem. • Otrobi: bč., srem. in ban. 97.50—100. Tendenca vzdržana. Promet srednji. Borza bo 20. januarja zaprta. Soinbor: bč. okol Sombor 167—169. gbč. in južna ban. 168—170. srem. in slav. 169— 171. gornja ban. 171—173. bč. in ban. potiska šlop 174—176, bč. ladja Begej 173—175. bč. ladja Kanal 169 -171. Rž ne notira. Oves in ječmen noizprem. Koruza: bč. in srem. stara 116—118, bč. in srem. nova 112—114. bč. in srem. za febr. 115—117. Moka: št. 8 108-112. Otrobi: bč. 94—96, srem. 87- 90. Fižol neizpr. Tendenca prijazna. Promet 27 vagonov. Tobačne srečke Na žrebanju dne 15. januarja so bile za amortizacijo izžrebane te-le serije: 215, 465, 504, 528, 591, 612, 679, 761, 790, 808, 1052, 1119, 1242, 1320, 1337, 1754, 1880, 1981, 2105, 2180, 2380, 2387, 2402, 2679, 2978, 3121, 3282, 3612, 3760, 3800, 3834, 3908, 3947, 4120, 4276. 4651. 4834, 5388, 5683, 6025, 6416, 6516, 6534, 6538, 6826, 6840, 6939. 7379, 7385, 7846, 8062, 8070, 8269, 8305, 8831. 8843, 9068. 9131, 9210, 9434, 9460, 9513. 9538. 9585 9598, 9668, 9731, 9773, 9854, 9973, 3212. Nadalje so bili izžrebani ti-le dobitki: ser. 334, Št. 91 (100.000 Din): 3441, 51 |2500 Din); 7218, 58 (500 Din); 9383, 36 (500 Din).— Po 100 Din: ser. 740, štev. 35: 3091, 15: 3214. 77; 4393. 68; 4470, 50; 5664, 77; 6095, 28: 6255, 97; 6470, 5; 6508, 31: 6812, 14: 8580. 71: 9049, 94; 0328. 16; 9979, 87. — Po 50 Din: ser. 356, št. 56; 1027. 46 2027, 46; 3172, 52; 3903, 36; 4657 , 44 ; 7595, 23; 8055, 31; 8097, 3; 9760, 60. Kulturni obzornik izbrano delo Vide Jerajeve Ženska založba Bclomodrc knjižnice str. 200. ženska založba Bclomodrc knjižnico, ki izdaja knjige ženskih pisateljic. > kolikor se pri nas tidejstvujejo (s kakšnim uspehom jc drugo vprašanje), je osnovala posebno -Zbirko slovenskih književnic«. v katere • prvem zvezku je izšlo Izbrano delo Vide jerajeve pod uredništvom ge. Marije Borštnikove (v knjigi dosledno Bor.šnik?!). Ni pa založba prišla s svojim programom ter ne vemo. ali je zbirka namenjena samo modernim književnicam ali tudi starejšim, od Turnogrudske. Pcsjakove in Paj-kove dalje. Delo teh starejših pisateljic, imamo izbrano že v več zbirkah, niso pa še doživele posebnih monografij. Vprašanje jc tudi. v koliko dosedanje slovenske pisateljice po vrednosti svojega dela zaslužijo posebne 1110110-grafične obravnave? Nc vem. kje je vzrok, da se Slovenci prav s knjižcviiicnmi ne moremo bogve-kako postavljati, saj je vse delo le povprečno ler se njihov uspeh niti od tluleč nt da primerjati z uspehom ženskih književna drugih narodov. Po svetovnih pisateljicah bi človek skoraj sodil, da v današnji dol i mote ženska pisateljica dati skoraj več in boljše kot moški, saj so prav v zadnjih letih ženske voditeljice književnega življenja m samo v znpadnili, temveč tudi pri slovanskih narodih (Poljska, Bolgarija) Kje je vzrok, da jo jugoslovanska žeiiu v književnosti tako malo pomembna, da se skoraj ne lidejstv11 je na tem polju, razen morda malo vidnejše pri Srbih!' Nočemo s{♦ poglabljati v to vprašanje, toda dejstvo jc. da smo Slovenci dobili periodično zbirko slovenskih književnic. ki jo kot tako pozdravljamo. Vida Jerajcva je v resnici pesnica, ki je do-zduj v slovenski književnosti še najbolje uspela. dasi tudi njeno delo ni vzbudilo večjega vpliva ter bi samoposebi kol umetniški problem nikakor ne bi terjala tako široko zasnovane znanstvene moiiografičnc obravnave. Zato je razumljivo, da jc tudi urednica prof Borštnikova postavila v ospredje svoje obravnave problem Vide Jerajeve kot človeka iu to kot izrazitega slovenskega ilekadcntskega človeka. rezultat slovenske književne družbe ,1'in jle sičela . Kot tako jo je Borštnikova postavila v dobo ter ob njej in njeni poti pokazala / močnimi potezami duhovni razvoj dobe zadnjih tridesetih let llvod je močno pisana psihološka študiju, postavljena v polno življenje, in kot lako zanimivo posrečeno in literarno zgodovinsko pomembno delo Ko pa preide urednica na vrednotenje Vide Jerajeve kot p e s 11 i c e, mora priznati, da je ne moremo prištevati k pesnikom pomembnejšega redu. du pa ji kljub temu gre prvo mesti med slovenskimi pesniciimi (Študija obsega (11 strani.) Pesmi same so ruzdeljene v dva dela v osebne lirične izpovedi ter v otroške pesmi Iu takoj moramo reči, du so otroške pesmi vse močnejše iu prisrčnejše ter trajnejše vrednosti kot njena liričnu pesem ki je dala nekaj dobrih dekadentskih pesnit, kmečkih s|ik in močnih erotik, 111 pa izru/ dovolj globoke, izrazite pesniške osebnosti. Ostala jc. v mejah prve Zupančičeve in Murnovc vesele pesmice, ni pa se razvila v polnost osebnostnega pesniškega izražanja. Urednica jc podala na kraju kronološki pregled vseli pesmi ter navedla vse vire, ki 'so ji pripomogli do razhoru Vioine dušev-nosti. Bolj kot delo Vitle Jerajeve je pomemben uvod prof. Borštnikovo, ki kaže na jc naše ženstvo /možno močnih literurii" zgodovinskih označb. Knjigi je pridejann slika pesnice, delo II. Šantlovc; pogrešani pa značilni nagrobni spomenik, delo zeta Tonetu Kralju, Kjer je podan dobro njen portret, pa tudi fino o/nnčenn njena pesniška motivnost. td * Othello-Jngo VVernerpi Krausa. Trdijo da jc jO t h o I 1 oc tragedija ljubosumnosti. Pa kaj jc to najzrelejše delo Shukcspcurcovo delo v resnici monografija ljubosumnosti!' je ljubosumje dejansko osnovna tema tc drame? Zu trdno zduj lahko izpodhi jemo to dolgo /atrje-vano in zakoreninjeno trditev! Plemeniti hrabri benečnnski povel jnik še zduleku ni sumu po sebi morda kaka ljubosumna natiira. Ljubosumnost, to jc v utripu uaruve, pravkakor, denimo sko-post in lokuvost, pravkakor inalodušnost in hrabrost. Ljubosumnost, ki jc tragična krivila tegu zamorca, vzuikue nu dan šele ob Jagovi zlobi in diuboličnosti. Posledica strupa, ki ga natrosi Jago v Othollova ušesa, je ta ljubosumnost. Kuko domore izinuličiti še tako čistega in plemenitega človeka zloba in pokvarjenost, lo je hotel pokazati Shakespeare s »Otlicllom«! Tej zamisli sledeč je naredil Werncr K r a u s iz Shakcspearcovega Joga — /. I o č i 11-c u. kakršnega je nasploh kdaj kak pesnik postavil na oder. Jago je zloben radi zlobnosti volje. Jago prctaiita in zavrtinči zamorca samo. da kasneje ob njegovi ponorelosti lahko satansko uživa in podira nad Othcllovo nesrečo ob suhem smehu diukolične dovtipe, uapiju soldu-tom do onemoglosti ter pleše in nori po norčavi melodiji, ki si jo sam žvižga in poje. Iz te najnovejše, globoko dognauc Krau.sove igre je postal Shnkcspcurcov Otliello«. igra boja med svetlobo in temo, med črnim iu belim. I oda etično »belo« je tukaj zamorec in etično črno« belopolti jago. Otliello« je dobrodušen, plemenit človek, 11 nagle jeze in nad mero prekipevajočega temperamentu. Otliello ponori v svoji zaslepljenosti in se razčrviči v ljubosumju. O kakšen duh je tukaj lipropuščon!« Sloji v Hamletu«. Mojster te propasti je Jago. Zloba triurnimi nad plemenitostjo. To jc /misel tc drame. Zgodilo sc je, da sta spričo genijnlne Kran-sovc igre Otliello in Dcsdcmonu povsem obledela in da je visoko nad njima dominirala .lagova smešno vražja figura. In kakor jc lani Rcin-hardt pribil, da je glavna oseba Schillerjeve Marije Stuart Elizabeta, a ne Marija, prav tako hoče reči zdaj Krnnss. da Shakcspcareovega »Othella« mirne duše lahko prekrstiš v »J a g a«. Peter Malce, ki je študiral sprva privatno dramatično šolo v Ljubljani pri prol O šestu in kasneje na dunajski (iramatski akademiji pri /minem igralcu \V. Uitschu, debttiru prihodnji leden v ljubljanski drami kot igralec v Ariovi drami Izda j a p r i No v a r i«. Mulec je doživel v pretekli sezoni / režijo lega tlela v ljubljanskem in letos še v mariborskem gledališču, velik uspeli Slov. Narod je k mojemu »Pogovoru / 11. Jakopičem objavil pojasnilo«, ki ga je mogel v taki obliki, v kakršni je. priobčiti ptič samo »Slov. Narod«! Kakšen sloves 11/ivu tak list, jc povedal žc ob priliki Jakopič dovolj glasno in razločno. Jaz njegovi izjavi nimam kaj dodali. Anton Podbevšek. Srbske književne novosti. iKot dvojni zvezek »Nušc knjige« je izšel daljši vojni roman Stevanu J. Jukovl jeviču. ki sc ie luni precej dobro obncscl s svojim prvim delom i/ svetovne vojne z naslovom »Devet sto četriiaestu«. Nova izdaja Vukovih Srpekih narodnih pesmi se sila naglo približuje kraju. Izdaja jih Narodna štampuriju v Belgradu v dobri opremi in tako poceni, da bi bilo prav ko bi si jih omislil vsak inteligcnt, ki ima posla s kulturno-knjižcviiimi vprašanji. Posame/.nu vezana debela knjiga namreč stune le 30 Din. Doslej jc izšlo žc sedem knjig, dve bosta pa v kratkem gotovi, /liani'finski narodni ep »Kalevala« jc prevedel v srbščino (v verzih) naš tamošnji konzul dr. Ivan S. šujkovic. Državna komisija za pospeševanje finske književnosti jc prevod nagradila / U.oon finsk. markami Zanimivo je, da jc knjiga izšla v Ilelsingforsu. dasi je tiskana v cirilici. — O jugoslovanskem Muiichestru, kakor nekateri imenujejo I eskovac je izšlu zanimiva I knjiga / naslovom -I eskovac jute i danas«, ki ! sta jo uredila \ristomen Ristič in Svetomir Slo janovič. — tajnik črnogorskega kralja Nikoh Miloš živkovič je žc v drugo (prva izdaja I9_'V i/dal študijo Pad Crnc goie« Izšla je v Nik j šieu. — Prav tako je v Nikšiču izšla študiju profesorja Save Viikninnov i< n / nnslo.om ?ivot I i književni rad kralja Nikole I « — I P. Obilen ribji lov V začetku letošnjega leta so na Norveškem imeli tako obilen ribji lov, kakršnega ne pomnijo že dolga desetletja. Letošnjo ribjo letino bodo prav gotovo pomnili še pozni rodovi. Letošnji ribji lov je bil tako obilen, da spominja na svetopisemski ribji lov. Najstarejši norveški ribiči ne pomnijo, da bi bili slauiki kdaj v tako nepopisno gostih množinah kar drli v ribiške mreže. Norveški ribiški parnik »Aspii«, ki je vrgel mreže blizu obale pri mestu Haugesund in več. dni čakal na ribe, je nenadoma doživel tako obilen ribji lov, da mu je obilni plen potrgal vse njegove moderne iu močne mreže. Mornarji mrež sploh niso mogli dvigniti, taka silna teža rib je bila v mrežah. Ponekod so se slaniki v vodi tako zgostili, da je posadka težkih ribiških čolnov razločno čutila, kako ribe odspodaj gori pritiskajo ladjo kvišku. Ribiči so torej stali dobesedno na hrbtih slanikov in zdelo se je, kakor da bi bil ribiški čoln nasedel na premikajočo se peščeno obalo. Z raznih krajev norveške obale so prihajala poročila, da se bližajo ogromni roji slanikov. Večina ribičev v manjših ribiških čolnih je kar izgubila svoje mreže, kakor hitro so prišli lovit v te blagoslovljene kraje. V Alesundu so samo v enem dnevu izkrcali 50.000 lil slanikov. Zalo ni čudno, da je v Alesundu vse mestece neumorno delalo. — Prebivalstvo namreč živi od ribjega lova in je vedno pripravljeno na uspešen ribji lov. Vse koče in barake ob obrežju so žive ponoči in podnevi, kakor oh semanjih dneh. Trgovsko življenje se razvija. Kakor hitro ima ribič denar, gre njegova žena k trgovcu in poplača z njim dolgove. Po mestu je vse veselo in nihče ne skopari z denarjem. Noč in dan si kuhajo ribiči kavo, da se z njo goste med trudapolnim delom. En sam ribič je v svoje mreže eno samo noč ujel rib za SIKI kron. Poleg ribičev, trgovcev in pre-kupcev pa zaslužijo tudi vsi drugi prebivalci z vkladanjem in nakladanjem rib. Ribji lov je v teh krajih nekaj takega, kar je /.a naše kmete žitna ali vinska letina. Noč i n dan se ozirajo norveški ribiči v nebo, kaj ho prineslo, ali dobro ali slabo. Od neha namreč, od oblakov, od vetra, od valov in od luninega sija je vse odvisno. Ako tiste redke noči, ko prihajajo roji drstečih se slanikov, sveti luna, je lov slab. Slanik namreč v luninem sijaju opazi nastavljene mreže in izgine v globočino. Ako divja vihar v tem času, se razprše drsteči se roji in ribiči se vračajo v burji in viharju praznih rok in praznih mrež. Ribji lov v večjem obsegu traja itak samo nekaj dni, dokler ribji roji ne minejo. Tudi letos, ko je bilo neznansko mnogo rib naenkrat, je kmalu pridivjal vihar in ribjega lova je bilo za enkrat konec. No smemo pa misliti, da vse ujete ribe pridejo na trg. Ribiči in trgovci dobro ločijo, kateri slaniki pojdejo na trg, kateri pa ne. Kar ni za trg, se pomeče vstran in imajo potem za gnojilo. Kakih 20.000 ljudi v tem času na norveški obali živi od ribjega lova. Toda dobri časi na norveški obali bitro minejo. Pride vihar in vse je končano. Na stotine čolnov leži v Inkah in dragah ter čakajo, kakšna vremenska napoved se napoveduje. Ako je vremenska napoved^ dobra, se vnovič napotijo na morje poskušat svojo srečo. Središče vse slanikove sezone pa je starodavno mesto Bergen. To je lakorekoč »rojstno mesto« šlanikovo in nekako glavno mesto slanikove borze. Od tu trgovski ljudje presojajo uspeh prizadevanja ubogih ribičev, presojajo pa tudi razmere na angleškem in evropskem trgu ter uravnavajo cene slani-kom, po katerih se mora potem ravnati tudi ribič, ki je dostikrat svoje življenje postavil v nevarnost. BMBK '*pyB KBPI ■nmi' w fHHnggHKin: a »a - j nftnt""'^ ... 15.000 ton sveže nasoljenih slanikov po 15 kron tona so naložili na parnike takoj prvj dan iu jih razposlali po svetu. Glavni dobiček od tega ima pač tisti, ki je znal s svojim kapitalom organizirati to kupčijo. Letalska nesreča v Ameriki Med Nevv.vorkom in Los Angelosom v Severni Ameriki vozi veliko potniško letalo. Dne 15. t. m. je to letalo treščilo 1000 m visoko na močvirna gozdna tla pri kraju Good-vin (država Arkansas). Pri tem je bilo ubitih 17 ljudi. Letalo je med potjo pristalo na letališču Memfis (v državi Tennessee). Komaj 25 minut nato, ko se jo zopet dvignilo, se je pa zgodila nesreča. Brezžični telegrafist na letalu je hipec pred nesrečo še sporočil, da letalo leta 1000 m visoko. Sodijo, da je pilot letalo še enkrat poskusil okreniti kvišku, toda v tistem hipu sc je že zaletel med vejevje, katero je odtrgalo obe krili. Tako nekako sc jo menda v zadnjem hipu godilo tudi ponesrečenemu letalu, ki je pred leti padlo na tla na Studencu pod Ljubljano. Tudi tedaj je rajni Nikitin skušal letalo v zadnjem hipu rešiti, pa je drevje posnelo krila. Tako se je zgodilo, kakor poročajo, tudi sedaj v Ameriki. Med mrtvimi so tudi 4 ženske. Ker pa so tam okrog našli rastlane tudi nekaj otroške obleke, se boje, da so mrtvi tudi otroci. Ta nesreča je največja letalska nesreča v zgodovini ameriškega letalstva. Farmarji, ki so od vseh strani hiteli na pomoč, so se več ur trudili, da so prebredli močvirje in grmovje, preden so prišli do ostankov ponesrečenega letala. Ti farmarji pripovedujejo, da so bile razbitine letala raztresene kakih sto metrov narazen. Trupla ponesrečencev pa so tako razbita, da jih ne morejo niti spoznati. Nesreča je baje nastala zaradi tega, ker je popustil en vijak, se zrahljal in izpadel. Seveda bodo sedaj uvedli veliko preiskavo. t ■ * Vrvenje v Garmisch-Partenkirchenu. Zgoraj vidimo amerikansko moštvo, ki pridno trenira. Spodaj trenirajo na mali olimpijski skakalnici švedski smučarji Največja pomorska trdnjava „Železna pest" - Singapore kroti vso Azijo il let stara Japonka Jecu ko Inada, ki ho v v drsanju nastopila na berlinski olimpijadi. Te dni; je poteklo 7 let, odkar so Angleži začeli utrjevati svoje važno pomorsko oporišče Singapore.. Celih 7 let so Angleži delali nevidne utrdbe, betonirane podzemeljsko mostove, obrežne baterije, ki daleč neso, skrivne vojašnice in skladišča, varna pred bombami. Celo sloveči Gibraltar se sedaj lahko skrije pred to trdnjavo. 10 do .15 milijard dinarjev je požrla ta ogromna trdnjava, preden je bila dograjena. Vendar se na Angleškem nihče ni spodtaknil oh to ogromno vsoto denarja. Saj vsak Anglež ve, kaj pomeni Singapore za vso angleško domovino. Rekli so, da je Singapore — Gibraltar srednjega vzhoda. Toda primera z Gibraltarjem le malo označuje važno nalogo, katera je namenjena malemu otoku v azijskem morju. Ze dolgo je Singapore med največjimi trgovskimi lukami sveta, nekaka prehodna vrata med srednjim in daljnjim vzhodom. Za vse svetovne velesile je silno važna morska pot, ki vodi skozi Sueški prekop mimo Adena in Indije v Singapore ter odtod proti severu na Japonsko in Kitajsko, ali pa proti jugu v Avstralijo in Novo Zelandijo. Samo angleške ladje, ki se ustavljajo v Singaporu, vozijo vsak dan v letu s seboj najmanj za 80 milijard dinarjev blatra. Zemljevid nam razloži, zakaj ima Singapore tak pomen. Malajsko otočje je polno nevarnih prelivov, malih otočkov in skritih čeri. Sredi tega nevarnega otočja je le en preliv, po katerem lahko ladje brez nevarnosti plovejo. Ta preliv pa vodi mimo Sin-gapora. Nekako 700(1 ladij na leto obišče to 1 u ko. Otočje dobavlja svetu dve tretjini vsega kavčuka, ki ga svet potrebuje. Sumatra, Java in Borneo imajo bogate petrolejske vrelce. Na polotoku Malaki in nn nekaterih otokih Nizozemske Indije so najbogatejši rudniki eina na svetu. Singapore obdajajo prave zemeljske zakladnice. To bogastvo pa je odprto le tistemu, ki ima to »železno pest vzhoda«. Da ima Anglija danes v svojih rokah ta mali otok svetovnega pomena, se mora zahvaliti uvidevnosti in trmoglavosti eneira samega moža. Mož, ki je Angliji pridobil Singapore. se ie pisal Stamford Raffles. ki io v začetku 10. stoletja kolovratil po Indiji. Pozneje jo »topil v vladno službo in je zoner vol jo nnTleške vlade znsedol Singapore. ker je_ snoznal njegovo veliko važnost za priliod-njost. V teku desetletij pn je ta novonridoldiona postojanka res postala za Angleže ključ do bogastva na azijskem vzhodu. Še pred malo leti je bil ta otok le šibko zaseden in utrjen. Še le, odkar se je Japonska polastila azijskega vzhoda in postala nevarna tekmovalka v širokem morju, so sc angleškim politikom odprle oči. Po svetovni vojski je Anglija sklenila Singapore spremeniti v mogočno trdnjavo, ki naj klubuje japonskemu brodovju. Tako se je rodila angleška »se-demletka« in ž njo misel, da sc zgradi mogočen trdnjavski Irikot Singapore-IIonkong-Port Darvin (v Avstraliji). V zadnjih letih so okrog Singapora posekali več ko štiri kvadratne milje gozda. Tam se danes dvigajo obširne naprave in poslopja, podzemeljski utrdbe, letališča, delavnice in tovarne za orožje. Sedaj Singapore lahko klubuje vsem sovražnim napadom z morja in iz zraka ter prenese lahko tudi večletno obleganje. Na vzhodnem delu otoka na rtiču Šangi pa je topniško središče. Gore ob obrežju so spremenjene v nezavzet-ne forte. Njihovi dolgi topovi strahujejo morje več ko HO km na daleč ter zapro lahko vso morsko pot vsakemu brodovju. Tako je Anglija zaprla pot Japonski. Letalo, ki je varno pred kroglami, so izdelale angleške tovarne na podlagi iznajdbo Angleža, ki se piše Barnes Balles. Predor pod reko Temzo Angleži se že dolgo pečajo z načrtom, da bi pod reko Temzo na vzhodni strani Londona med krajema Dartford in Purflet napravili predor. Načrti so bili že zdavnaj narejeni, vendar so veliki stroški plašili celo bogate Angleže. Sedaj so strokovnjaki izdelali nov troškovnik, ki kaže, da se bo dalo delo mnogo ceneje napraviti. Zato upajo, da bodo ta predor pod reko začeli kmalu delati. Me ko bodo modernizirali Kakor poročajo londonski listi, je hedža-ski kralj Ibn Saud sklenil svoje glavno mesto Meko, »mohamedanski Rim«, modernizirati. Mesto bo dobilo električno razsvetljavo, cestno železnico in vodovod. Poleg tega bodo zgradili tudi moderen hotel. »Sedaj mi je pa vsega dovolj! Grem in nič več me ne boš videla!« »Spotom pa povej kuharici, ko pojdeš mimo kuhinje, naj skuha le pol kosila..« goriški, pmd 8® leti v torek, 18. januarija 1876 Politični pregled. Deželni zbori tržaški in istrski so sklicani 1. marca. Vitanje države. Srbska skupščina znižuje še zmiraj plače viših uradnikov. Metropolitu, ki je vlekel do zdaj po 00.000 piastrov, je to plačo pristrigla do 18.000 piastrov. Duhovni so vsi glasovali za to znižanje. (Tudi v Avstriji bi bile koristne in potrebne škarje zlasti za više uradnike, potem bi državna blagajnica ne bila vedno brez dna. Vr.) Na Turškem so začele evropske vlade in-terven irati... Med tem — ali morda ravno vsled tega — je prišel v oficijoznem »Fremdenblaltut: na Dunaji članek, v kterem je govorjenje o tem, da utegne Avstrija zasesti Ilrcegovino in Bosno, ker je k temu ona v prvi vrsti poklicana ... Razne reči. SI oni še ko ve pesmi nabira č. g. Miha Lendovšek, kaplan v Pluji, in jih pripravlja za natis. Kar je tiskanih v Drobtincah. v Ahaceljnu, v Mnemosynonu, v Sv. opravilu za šolarje, v Šoli veseli lepega petja, v Kršč. devišlvu, v Življenja srečnem potu. in še nektere druge, jih ima vse skup... Ker je želeti, naj bi bila zbirka kolikor največ mogoče popolna, zato g. izdajatelj prosi, če kdo ve kje za ktero še nenetisnjeno Šlom-šekovo pesem, naj mu jo blagovoljno pošlje vsaj do konca t. m. Anglija za letalstvo. V zadnjem *r . času je Anglija svoje letalstvo zelo pomnožila in okre- pita. Vedno hitreje izdelujejo nova bojna letala, v isti meri pa se množe tudi letalske čete. Sprejeli so mnogo novih letalcev, ki obiskujejo enoletno ' vidimo skupino takih »enoietnikov«. letalsko šolo. Na sliki Selška dolina in sankcije Železniki, 16. jan. V zadnjih letih je gospodarska kriza močno zmanjšala vrednost vsega blaga, ki ga nudi naša dolina trgu. Len in živina, ki sta naše življenje in kruli, sla so skoraj razvrednotila, vendar pa sta služila še kot sredstvo dela, ki se je z njima vnovčevalo. Tako je bilo vsaj še liekaj življenja oli velikem trudu in skromnosti. Kot nameček vseh ležav pa nam je pravkar minulo leto prineslo ukinitev izvoza tega blaga. Poznamo kraje, kjer prebivalstvo živi tudi v veliki meri od lesa — vendar ne lako izključno kot pri nas. To nas seveda sili, da — v kolikor to sploh moremo objnsnimo širši javnosti. Delo in življenje je pri nas osredotočeno na ■11 veheriJunakih jarmenikov in 1 polno jnrmenik, kateri so last boljši posestnikov — obenem Ža- garjev. Na teh malih obratih so je grobo obdeloval naš les. ter prodajal najbližjemu kupcu — Italiji. Kdo naj precenjuje in odkupuje te raztresene zaloge, ki pa drugemu tržišču sploh ne odgovarjajo? — Vzporedno z lesom leži lesno oglje! I Koparji so v poletju pri 8—10-dlnurskem delovnem zaslužku, pripravili nad 500 kop oglja, katero bi v normalnem zimskem času bilo vnovčeno — prišlo pa jo tako, da ti trpini še živil ne dobijo več na svoje zaloge pripravljenega oglja. Kaj z živino, drvmi itd., «e že ne da več misliti. Pri takih prilikah ne vemo kam. Za elementarne škode dopušča država davčno prostost. Kaj pa za sankcije? Vse, kar se more storiti, je le malenkost. Z milijonskim javnim delom je le nekaj pomoči, te pa smo zelo potrebni. Živi v zemljo ne moremo, pridelkov ni — denarja zn kupovanje živil tudi ne! Tekme za Z. P. Nedeljski program: Ob 13,15 GRAFIKA : MOSTE. Ob 15 HERMES : SVOBODA. Tekme se vrše na igr. Hermesa. • Vstop Česar našim smučarjem najbolj primanjkuje Prav nič se ne motijo oni, ki. trdijo, postalo smučanje pri nas Spod 22 prost. Žemi Maribor Poldrugi milijon litrov vina, pol milijona litrov piva in 44 tisoč litrov žganja so popili Mariborčani leta 1935 Maribor, 17. januarja. Ne le/i Maribor zuinun sredi vinskih goric in ne uživa slovenjegoriško in pekersko vino zastonj svoje slave. O tem nam priča nazorno zanimiva statistika o potrošnji alkoholnih pijač v Iclu 1035., ki je bila zu Maribor v primeri s prejšnjimi leti kar rekordna, pu samo kar se tiče potrošnje vina, ker s pivom in žganjem gre od leta do leta iia/uj. Statistika pu se nanaša le nu pijačo, ki je bila po vr.eh predpisih prijnvljenu kontrolnim finančnim organom in obdavčena. Koliko pa sc je potočilo v Mariboru črne pijače«, o tem uradni spisi molče, mogočo pa jo je ugotoviti samo približno. SKORO DVA MILIJONA LITROV Natančno se jo legalnim potom iztočilo lansko loto v Mariboru 1,804.381 litrov ulkoholnih pijač. Od tega odpade nu vino in vinski mošt 1,356.202 litru, na pivo 404.287 litrov in na žganje 43.891 litrov. Nu glavo vsukegu Mariborčanu pride potemtakem lotilo okoli 52 litrov alkoholnih pijač, kur je že lepa količina. Če l)i bili Mariborčani pili samo domači štajersko vino, bi slovenjegoriški vinogradniki pri taki potrošnji skoro krize ne poznali, Žal pu jc v količini iztočenegu vina prav znaten odstotek dalinatiuca in banačana, ki nam prinaša dvojno škodo: lepi denarji gredo v druge krujc.. namesto da bi ostali v okobci ter se zopet povrnili nazaj v mesto in kvari sc sloves štajer-. škili vin, ki so jih začeli na veliko mešati z manjvrednimi banatskimi. Prav lepe dohodke sta imeli- ol žejnega Maribora mestna občinu in banovina. Prva po- Za takse prosto izročitev kmetskih posestev otrokom Člen 6, točka 5 zakona o taksah, določa v 2. odstavku sledeče: »Od dediščin v prvem kolenu krvnega sorodstva, ki se pojavljajo od oseb umrlih, ko je že stopil ta zakon v veljavo, se ne plačuje v vsej kraljevini nobena taksa, če ne presega njih čista vrednost (po odbitku pasiv) 100.000 Din ne-glede na število dedičev. Te dediščine, o katerih govori ta člen, se pojavljajo v Sloveniji in v drugih prečanskih krajih izredno redko na kmetih, ker se kmetska posestva izročajo otrokom že za časa življenja njih slaršev z izročilno pogodbo, ki je podvržena v Sloveniji daritveni in imobilirani pristojbini. Darit-vena pristojbina znaša 1.5% in pravtako tudi in-mobilirana pristojbina, ako prekorači vrednosl nepremičnin 7500 I lin. Plačevanje teh pristojbin je pri podani taksni prostosti dediščin v prvem kolenu krvnega sorodstva do zneska 100.0<)0 Din -povsem nekonsekventno in neupravičeno, ako se u[K>-Steva sledeče: Kmet-posestnik likvidira svoje gospodarsko de- j lovanje s tem, da izroči z izročilno pogolio vso ' j. svojo imovino svojemu sinu ali hčerki (ob njeni ~ možitvi) kot nasledniku, za sebe si pa izgovori ! uživanje le majhnega dela izročene imovine. Za | liste, ki pridejo v poštev kol zakoniti dediči in j ki jih je izključil od prevzema poseslva, pa naloži " prevzemniku posestva posebno obveznost, da jim le-la izplača določen znesek kol dedni odpravek. ; Ta premoženjska ureditev v stvari ni nič drugega j kakor anticipiranje zapuščinskega postopka, ki ima I prav tako pravico do one taksne proslosli, ki jo I ■ustvarja zgoraj označeni člen 6, točka 5 taksnega zakona za podedovanje. tz tega razloga bi bilo pač umestno in potrebno, ako naši narodni poslanci in vladni krogi ustvarijo za našo kinetsko mladino novo ugodnost in po možnosti že pri finančnem zakonu dosežejo amandment nastopne vsebine: »Člen 6, točka 5 se izpopolni in se doda drugemu odstavku nov odstavek, ki se glasi: Pravtako so takse proste pogodbe o prevzemu kmetskih posestev od staršev (očeta ali matere) na otroke (sina ali hčerko), ker se ž njimi anticipira podedovanje. Da bi se pa z gornjim dostavkom povzročen izpadek na državnih dohodkih nadomestil in da bi državna blagajna ne trpela nobene škode, naj bi se dediščna taksna prostost zmanjšala po svojem obsegu na čisto vrednost 50.000 Din. Ako bi bil Ia amandment iz načelnih razlogov nemogoč v finančnem zakonu, potem naj se izvede izpreniemba in dopolnitev taksnega zakona s posebnim samostojnim zakonom. — Štefan Sušeč. Dva junaka noža obsojena Ljubljana, 17. jan. Treba bo res, dn se uvedejo strožje kazni proti ubijalcem in pretepačem, ki rabijo pri svojih junaških činih nevarno orožje — nož. Današnji kazenski senat je, sodil kur dva taka junaka, liu-dolf Mrzel j je prišel prvi na vrsto. Tam v što-rovju pri Litiji so 0. januarja lani kuhali pri Rožiču žganje. Ko so šli fantje domov, sta prišla v navzkrižje bratranca Rudolf Mrzelj in Anion Rožič. Prvi je drugega sunil s nožem v rebra ua levi strani, da so bila ranjena pljuča. Poškodba je bila smrtno nevarna. Obtoženi Mrzelj se jo izgovarjal na silobrnn, kar pa ni mogei dokazati, kajti priča Božič jo jasno izpovedal, kako jo prišlo do prepira in poškodbe, Rudolf Mrzelj je bil obsojen nn 10 mesecev strogega zapora. Plačali pa ima poškodovancu 1000 Din za bolečine iu 100 Din za druge stroške. Božič jo zahteval 10.000 Din. Druga razprava je pokazala vse zverinsko početje nekaterih fantov, ki se napijejo korajže in gredo potem izzivat. Tam v Prebačevem pri Kru-nju je 7. decembra lani umrla neka Ženska. — Fantje so prišli kropit in nn stražo. Nekateri fantje iz Šenčurja so prišli tja do zob oboroženi, tako mladoletnik Jože z dvema nožema in njegov bira 1.50 din od litra vinu trošarine, drugu pu 1 din. Vinski mošt jo mestna občina" davščine oprostilu, banovina pa pobira tudi od njega t din. Od litra pivu se plača 60 par občinsko trošarine, od hektolitrske stopnje žganju pu 5 din. Ker se je potočilo luni poleg 1.262.911 litrov vina šc 95.287 litrov vinskega moštu, /.naša občinsku trošarina / dovoljenim t.5% koloni zu vino dip 1,865.956.50: banovinsku pu din 1,556.202. Od piva so je plačalo din 242.572.20, od žganja pu približno 21.950 din uošarine. skupno torej 5,496.680 din. ČRNA PIJAČA - IZPODRIVA VINO IOČK šc do nedavnegu je mariborska okolicu slo-vclu po svojih vinotočih. ki so bili trn v peti mestnim in okoliškim gostilničar jeni Nad 200 vinotočov jo bilo v najbližji mestni okolici po navadi prijavljenih Sedaj je to število padlo na 5. Vse jc izrinila »črna pijača«, kukor ua-, zivajo vino. ki ga prodajajo vinogradniki v količini nad 5 litrov nu domu, pu ga vozijo; tudi v mesto ter ga čestokrat ponudijo od hiše do hišo Ručunujo, du so jc toga vina lunsko leto kon/.uniirulo v Mariboru najmanj polovico od one količine, ki se je stočilu po gostilnah, torej najmanj 700.000 litrov Posebno pred prazniki je zanimivo opazovati meščane, ki se vračajo z okoliškimi vlaki v mesto. Polni nahrbtniki steklenic, v vsaki roki pleienku in dostikrat tudi še polna glava! Vsi so se založili pri okoliških vinogradnikih Seveda imajo gostilničarji pri tem znatno škodo — toda po navadi lc točijo slubo, / banučunein pomešuno oni,, ki. trdijo, da je že lako rekoč narodni jiport in gotovo naštejemo danes v Ljubljani sami preko IlURH) smučarjev. A lavno lako gotovo je. du se dauos žo marsikateri šteje iued smučarje, če lo ima dobro prikrojen dres in dobre smuči, akoravno ima o smučanju in posebno so o likih čisto meglene pojmi'. Reči sc mora, da jo tehnično znanje naših smučarjev še na dokaj primitivni stopnji. Večina smučarjev trpi na neokretnosti in nesigurnosti v smučanju na fctnuajših pobočjih ali v težjem snegu. Večina si ponlagn kur sama čez začetne težkoče, zgubi pri tem limono dragocenih nedelj in žrtvuje veliko truda, čisto po nu|K>treb-neui; en sani sitiuški ločuj pod strokovnim voi> slvotn zaleže več kot večletno poskušanje po raznih travnikih. Kdor se hoče izvežbutj, stori to najlažjo in najboljše, če si v primernem tečaju pridobi p sistematičnim in vztrajnim vežbanjem oijo tehnični) spretnosti, ki jih tam športna panoga, za varno in z užitkom zvezano kretanje po planinah, zahteva. Slovensko planinsko društvo je, boteč nuditi svojim članom možnost izpo|>olnitve v tej smeri, vpeljalo stalne sinuške tečaje v svojih postojankah na Veliki Planini in v Domu na Krvavcu. V prvi postojanki je šola za začetnike, (ločini so v Domu na Krvavcu tedenski tečaji za one smučarje, ki sicer osnovne pojme smuka .že obvladajo, a jim je treba poduka in vaje za like in krelnnje v strminah. Da se omogoči prijavil čini širšim plastem, je SPI) postavilo zelo ugodne pogoje: za 1 tedenski tečaj plača udeleženec za hrano in prenočišče in učnino le skupno 290 Din število tečajnikov jo maksimirano. Snežne razmero na tej postojanki so vprav v tem času najbolj zanesljive. Prijave sprejema pisarna SPI), Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. tisti, ki blago. tovariš s pravim buzdovanoui . Pred hišo mrliča se jo razvil pravcati boj. Obtoženec Jože je z nožem sunil Janeza Pravharja naravnost v srca tako, da se je mrtev zgrudil na tla. Pruvhurjevi nasprotniki so nato priredili prave sadistične, orgije. Izzivali so še druge fante in jim grozili; da vsakega zakoljejo. Celo po mrtvem so - teptali iii ga brcali, rabeč pri tem prav surove izraze, fj-boja obtoženi Jože, po poklicu pekovski pomočnik, slaboten mladenič, je bil obsojen na -I leta in 2 meseca robije. Naznanila Liubliana 1 Koncert pianista Orlova 1«> v torek, dne 21. t. ni. Odlični piun-isl izvaja na »vojem koncertu izredno zanimiv spored, ki obsega Iri SenrlaUlJcvo souutiiue, Kcliii-muuuovc Simfonične etude. l'hotpiuovo sonat" v b-iiiolu u 12 ChopiiiiovMl otud. Orlov jc prvovrsten pianist »vi! lovnega .slovesu. Ker l>o lo edilii njegov koncert, v le-toSnJi sezon i. opozarjani«, da so sedeži v prod prodaji v knjigarni Glasbeno Matice. 1 PrirothisUictto društvo priredi da-ilfo svoje 7. predavanje v dvorani niiue.ra.tii.škogu itii6tlit.lita nn unmM"/i; Govoril ho univ. u.sisteii't g. F. Peterliin o preiskavi materije z. reiiLgoiioviiui žarki. Vabljeni so vsi 61uui i« prijatelji društva na to ak-l.uehio pa-odavanije. Pri-čotek oh ib t Kino Kodeljevo igra diiines ot> R in jutri ob 5 iui S dvojni spored: Mladi baron Nouhau.s - (Viktoa* de ICovva) in JI<)'ža so uiki-udli«. .)nl.ni oh :t samo Moža so ukradli, po »nižan-i vstopnimi. 1 Sočno službo i niti Jo lekarne: dr. K-mot, Tyrševa c. 41; mr. Trit-kuc7.y ded.. Mestni trg 4 ta nu-. Ustar. Šotenlmi-gova ul. 7. Drugi hrait Komendo. Prosvetno društv., v Komendi ponovi nn splošno želilo občinstva v nedeljo 1!). t. m. v dni Stveili dvorani iwii.j h hijeno narodno igro h petjem: lOrna žena.., katera je hita že na Štefanovo iigraua z veliikiiin uspehom. Začete-k Igre točno oh |k»1 -i. jhi-poldne. Vabljeni! Dol pri Ljubljani. Prosvetno društvo vpriKoiri v nedeljo 1!). januarja ob 3 popoldne v Društvenem domu ti-idejniisko veseloigro: Cigani ! Pridite pogledat! Pevsko druftvn Snebcrje-Zadobrova priredi v nedeljo 1!). Januarja Iu ponovi 211. januarja dramo v n slikah 'Tj.lulie7.on in sovraštvo . Začetek oh ;i popoldne. Programi Radio Ljubljana: Sobota, in. januarja: 12 Plošče za ploščo — napev v napev 12.45 Vreiiienisku napoved, poročila 13 Napoved časa, o-hjavn spoTcda, obvestilu 13.1.3 Plošča za ploščo — napev v napev 14 Vrnnieinsko poročilo, lxirv.ii i tečaji 18 /.a delopnetl (Rud.lj«ki orkester) IS.-tn Pereča aii-nanje politična vprašanja (gosp. dr. Alojzij Kulinr) lil Napoved časa, vremenska napoved, poročita, o-bja va sjioreda, olnest.Ua. 19.,KI Nacionalna ura: Naši ljudje v Ameriki II (gosip. Milan Mnrjivnovič) — iz. ilelgiiad« 2il Zima, ahiM bel«! Pester večer s Sajami, petjem in godim. Sestavil: g. Ivo Zor 22 Napoved časa, vremenska napoved. |X>rmMln, objavil sporeda 22.1") Rinliljftkf jn*/.7.. Konec olt 2:1. uri. Drugi programit Snlmla; /f. januarja: Url urad: 1H.5II Xiškl večer 22 Prenos iz Kavarni' 22.R11 Plesna glasbil — /.anreb: Klavir -.»l.aa (lotlha ua pihalu 2l.:m MandoUnii in ki-lii.ni 22.1.*i Plesna glasim Dunaj: l Moški »bor 20.K> šlagorjt 21.10 t?Um 22.111 Violina .!:; fKi Plesna plnstia ua plošriili 24 (.'igainska glmsha ti-z. Hiidlinpcštc) Hu. jan. islotain. Opozarjamo, da so prijave tekmovalcev možne do 23. t. m. tur se žrebanje vrši 24. 1. m. ol) 19 v lovski sobi hotela Orel. Start za tek je dne '-'."). jan. ob 11 v Kndvanju pri gostilni Anderle. Skoki vršijo dne 26. jan. ob pol 15 na skakalnici v Uetnuvi. Razglasitev rezultatov pa je 20. jan. v veliki dvorani hotela Orel. Vsi ostali podatki prejšnjega ra/.pisu ostanejo v veljavi. Turisličuo-sportni odhoi :>! 20. ure v leloviidni<" nn IhmvIii. tvtel. vv i* i sov ii e<-sta; 7.n klubo Korotan, Pi-imorje iu Sloga. ,si,k loi-eJ.. (Veirtek hi -soboto ol l-i. ure uaim-ej. letinieni trening za Inelalee vsa:ko iuvlelio iiopoblne oh o.:to. ero-s eoiiiili y trening (v diiča/u lepega vl eniniml. hitra hoia (v slnčhjn slnts-ga v-i-eiiRUiiii dvakral UHlou>ko in sicer vsako sredo otl iS. iu nedeljo dopoldne oh 11.30. VK,. ua igrišču Prlmorja, 'l'yr'.eva cesta. Pozivamo allole. nuj redno ln točno obiskujejo oni, ki pridejo v poštev j Ione. Predsednik. s T K \liisle Mošlvo, ki Je v nedeljo llormesu Igra jutri prol I Grafiki. Poleg Javijo oh 1-2.1 "i na igriSCu 1 Mllntovič. !\• lis ireiituge, -prev.o-e.aeije 71 as ti Llub- Igralo proti teli naj «<■ erinesa še: Zihei-I, Snjbitz lil »proine. tini-Jo danes dvigne pri g(Kspodar|n. načelnika. Kdor lil le I /jidiž.un, naj o tem obvesti ★ VRI MENSKO POROČILO tujski 0» C, Razpis državnega prvenstva v alpski kombinaciji (smuk iu slalom), ki so vrši dne 25. iu 26. januarju v Mrkoplju JZSZ razpisuje državno prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in slalom) za dneve 25. in 20. januarja v Mrkoplju. Tekme izvede zagrebški zimsko-s|K>rli!i podsavez. Z ozimni na majhno relativno višinsko razliko 410 m, se vr.-i smuk na dveh različnih progah, katerih start je oddaljen drug od drugega ca 100 m. Start za prvi smuk je v sobolo. 25. jan ob 10 dopoldne, za drugi pa ob . 15.30 popoldne. Slalom se vrši *2ti. jan. start ob , 10 dopoldne, višinska diferenca 220 m, ki se presmuča dvakrat. Pravico do tekmovanja imajo vsi pri JZSZ verificirani tekmovalci. Prijavnim1 ni. Klubi morajo tekmovalce prijaviti najkasneje do 23. t. ni. do 8 zvečer na zveznih tiskovinah nn naslov: Zngreb.aSki ztinško-sporlni podsavez, Var-. šavsku ulica 2 a. Poznejše prijave so ne bodo upoštevale. Žrebanje startnih številk se vrši 24. jan. v gostilni Strelec v Mrkoplju ob 21. uri Teimije se po pravilih in pravilnikih JZSZ-e. Prvoplasirani poslane alpski prvak v alpski kombinaciji za lelo 1985-36. Razglasitev rezultatov se vrši v Mrkopolju dve uri [ki zaključku tekem v dvotnni za prireditve v Mrkoplju. 30 najboljših tekmovalcev v smuku se plasira za nadaljnje tekmovanje v slalomu. Stanovanje in prehrano bodo dobili tekmovalci po ceni 35 Din dnevno, cena prenočišč pa je 10 Din od postelje. Prevoz, iz postaje Lokve in nazaj /.naša 20 Din po osebi. Vsi zainteresirani klubi noj javijo čas prihoda v Mrkopalj zaradi rezerviranja pre nočišč in prehrane. V slučaju nepovoljnih snežnih razmer, bodo tekmovalci pravočasno obveščeni. Zanimivosti iz Garmisch-Partcnkirchcna. Mesto iz barak za »beli generalni štab«. Gar-miseh Partenkirchen sedaj tui več dvojni kraj. kakor je bil doslej. Skoraj čez noč jc zrastel šc za eno mesto, tako, da bomo imeli za časa olimpijskih iger kar tri kraje na enem mestu. Na večjem prostoru tned Garmischom in Partenkirchenom je nastalo majhno mestece: mesto iz barak za beli generalni štab«, za vodstvo IV. zimske olimpijade. To naselbino za zgradili samo zato, da bo koncentrirano samo na enem mestu ogromno delo. ki ga bo izvrševati zlasti za časa olimpijskih iger Tu bo nastanjeno prav vse: mednarodni olimpijski odbor, sedež poročevalcev z delavnimi prostori za 300 poročevalcev. Delovne sobe v poročevalskih lopah imajo lastne telefonske zveze. Pošta bo imela 80 pomožnih moči. Tudi nemški organizacijski odbor ima tu svoj svoj sedež. Olimpijski rekordi v poročevalski službi. V preteklem letu je trajalo tri minute, da se je dobila zveza Garmiscn — z Oslo na Norveškem, četudi predstavlja Ia čas rekord v poštni slu/bi, bodo skušali pri olimpijskih igrali ta rekord šc zboljšati. Prehrana s »-potujočimi hoteli«. Več mesecev so se bavili z vprašanjem prevoza in prehrane onih stotisočev gledalcev, ki bodo navzoči ob glavnih dne v OarmiscH-Partenkirchenu. Da bodo hitro vse lačne nasitili, stali bodo na vseh oglih potujoči prodajalci, ki bodo prodajali jestvine. Kot največja txi-moč za prehrano ogromnih množic gostov bo tako-zvatii »Hilfszug Bayern« z desetimi speoijalnimi tovornimi avtomobili. S temi »potujočimi hoteli« z velikimi kuhinjskimi kotli, sc bodo lahko v najkrajšem času prehranilo na desettisoče ljudi. Ledena ploskev v drsalnem stadionu jc nekoliko nagnjena. Ledena ploskev v drsalnem stadionu je ( 11 'BI J A NSKO GLEDALišC F DRAMA - začetek ob 20 Sohot-a, 18. Januarja: Moliere Bori H Nedelja. 19. j-aniiiirja oli l.W Imna .lliel.tt. Mladinska predstava. I/,ven. Globoko -znižane cene od 2(1 Din navzdol. — Ob 20. url: Pesem s ceste. Iv,ven. OPERA - začetek oli 20 Sobota, 18. januarja: Hlada me lluttcrllu. Iz.ven lilo l«»ko znižane cono od 30 Din navzdol. Nedelja, tli. luiiiiuijn oh 1.1: Mata Vtnramne. Izven. Glo boko -znižane eene od 24 Din nuv/.lol. Oli 20: Ples « Savo ju. Izven. Globoko miižn.n« oone od :MI Din navado]. Ponedeljek, 20. januarju: Zaprlo. Poizvedovanja MARIBORSKO Zaprto. GLEDALIŠČE \el:i rožnik te iv,gabil ihI T-Juhljuiic do Gro-uplja vozno plahto in prosi najditelja, naj bi jo oddal proti uagiiidi v gostilni Koprive nu Grosii.plicni. Potok, 17. januarja: Sobota. 18. januarja oli 20: MalomeStanl. Glohoko z.ni- žane eene orc:c promet : tli te 17. januarja /9.1«. Ilhlrieti-IJohlItj »noiilo. 1'okljttlM po si ali j ti 11*1. januarju: »"C, obliuno, mirno, 311 cm sreža. Snniku prav dobra. Skakalnica u,iM>ra bil u. Iliileet fluuieo IH> stanju danes: 2° ''. haromet«r pada, poobl.-u-ilo so je, inrruo, to i ni srenia. Kranjsko noro po slauiju da.ues: -2" (', baroinelcr pada. pooblačilo se je. mirno, 10 eni srenja. I' ršie, Kruico in Iti mar jmi stanjii danes: 25 cm arenjn. Z gornja Krniti in SI uničeni k ot\i po stanju 16. .1»-nuiirjn: v dolini delno obla- no, v planiililli dovolj snega. Smuka prav dobra. Slanlčovn koča (»krtiovaiui. Uo:irska koča na Culteli po stanju 10. Inmiarja: 3" C, inegleno. mirno, 15 em srenja, v so4ici pršič. Smuikii prav dohru. Pohorje: 1'nhorski tlom. Mariborska kočo |xi -taliju danes- — 3« r, jasno, vetrovno, 10 eni »nega. Smuka neugodna. Klopni erh: 3"''. pooblačilo se Je, 15 eni srenjo. Senjtirler tlom: —0° (.'. lasno, nu 30 eni jsidlagi 20 em pršiča. Smuku prav dobra. Kočo uo Peska: .V C. pooblačilo se Je, vetrovno, 25 eni piStičn na '.H> eni podlagi. Smuka prav do lira. Peca t h , -tanju danes: -I" C, pooblačilo se Je. mirilo, 15 eni pršiča na 55 eni podlngii. Smuka lT.bnrnn Mir 'i \t:o kotu no (lolteli: —:t" (', v senčnih legah 40 em podlage, 10 oni novega suhega snegu, oblačno, smuka dobra, -za ture snega premalo. Koritzkega koča nu Smreknrcv: 3" C. 15 do lil em *nega, srež, v senčnih legah pršič, smuku Je prav dohru, noobluMlo se je. Ai»'omoW?s)te ccr,is> v Men?"iji Avsloinobilsko ceste v Nemčiji se gni le in upravljajo ua podlagi drž. zakona od 29. ju I 1933, ki je ustanovil podjetje Reichsautobahneii. V svrho sousmeritve dela v nemškimi drž železnicami je bilo novo podielje dne 25 avg. 1033 podrejeno Deutsche Keich-duihngesellschafl . Kljub temu pa n. pr. linij ne določa uprava nemških železnic, ampak generalni inšpektor zn nem-ko ceste Nn drugi strani pa ie zopel predsednik družbe avtomobilskih cest generalni ravnatelj nemških državnih železnic. Nemške avtomobilske cesle služiio Izključno za promet motornih vozil, zu njih porabo se pobiiajo posebni prispevki. Glavne linije teli cesl bodo široke okoli 24 m, in sicer bosta lo dve ce.tišči po 7 5 ni z utrjenimi banketi, vmes pa bo zasajeno drevje. Linije bodo izpeljane s posebnim ozirom na pokrajino. Z gradnjo ,-ivto-cest so začeli 23. sepl. 1983. Po prvotnem načrtu nameravajo zgraditi liOOO km cest, in sicer Iri velike zveze vzhoda z zahodom ter tri velike severno-južne zveze, ki se raztezajo s številnim i postranskimi linijami, ne du hi se križale, po vsej državi. Dne 31. dec. 1033 je bilo v grudbi prog za 60 km, dne 31. dec. 193! 1131 iu 30. sepl. 1935 1700 km. Do 3. okt. 1935 je bilo izročenih prometu 110 km zgrajenih cest. To so zveze: Frankturt—Dnrmsladt —Mannheim —Ileidel-berg in Monakovo llolzkirchen. liačunajo, da je trenutno že skoraj popolnoma dograjenih 150 km teh cest. Gre večinoma z.a posamezne dele raznih cest. Najvišje število zaposlenih delavcev je bilo sledeče: lela 1033 3900. leta 1934 88863 in leta 1935 115.657. To velja le za delavstvo, zaposleno na licu mesta Družba sama zaposluje še (na koncu junija 1935) 5772 delavcev. Podobno kol število delavstva je tudi naraščalo število delovnih dni; I. 1988 117.000- leta 1934 !2.0ti0.(KK) in prvih 9 mesecev lela 1935 31.268.000, Skupni stroški avto-cesl v Nemčiji so preračunani na 3500 milj. mark. V glavnem no lo stroSki za gradbena delu, nadalje stroški za nakup zemljišč ler upravni stroški. Izdatki z.a gradbo avto-ce«t so znašali do konca 1933 7.8 milj. mark, od tega plačila |iodjetuikom 1.5 milj., do konca leta 1031 216.5 milj. murk. od lega plačilu podjetnikom 155.1 milj. mark. (to konca juniju 1035 pa 449.7 milj. mark. od tega plačila podjetnikom 353.4 milj. murk. Od plačil pod letnikom do koncu julija 1935 odpade na: zemeljska dela 204.2, omejitev 6.3. naprava jhiIi .'i7 1, propusti in mostovi 42.1. tuneli — cestišče 80.5, telefonske naprave 0.6, priključki 0.7, vozila 0.1, izrodili i/.-datki 1.4. socialno-politični ukrepi, naprava prenočišč itd. 13.4 milj. mark, skupno 353.1 milj mark. Za finansirunjc izdatkov služi glavnica podjetja. ki jo je plačala železniška uprava v znesku 50 milj. mark. nadalje kreilil dežele Wtlrtteinhorp v znesku 7 milj. mark Dalje «n znašali prispevki Državnega zavoda z.a ijosrednovatije dela in zavarovanje proti brezposelnosti do 15. maja 1934 2.3 milj. mark. Od tedaj naprej pa omenjeni zavod ne daje več prispevkov. Dohodkov pa zaenkrat nemške avtomobilske ceste ne dajejo, ker je poraba doslej odprlih cest prosta pristojbin. Povprečni gradbeni'stroški za 1 km avlo-eeste Frankfurt—Darmstadt znašajo okoli 1 milj. mark. Trenutno se nahajajo v gradili Še tele proge: Giessen — Frankfurt — Knrlsruhe, Stuttgart —Ulni, Monakovo—drž. meja, Ntlrnberg—-Lipsko, Iliille Lipsko, Glauohnu—Chemnllz—Dresden, VratlslavR —Liegnilz. Berlin—Stettin, berlin-Frnnkfurt, okoli Berlina, Borlin —Hannover, Bremen —Hamburg Ltlbeck, Dorlmund- Duisburg—Dtisseldorf Koln Goltingcn—Kassel in Kaiserslauten—Plaueu. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1-—; zenilovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-Icolonska, 3 mm visoka peHIna vršilca po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Metwar-L~ mmertz najboll znana ln najboljša -znamka. Igel za vse vrBte Šivalnih strojev. Zn*Zane cene! Zahteva|ta brezobveino ponudbot A. Guttmann - Zagreb - MartKeva 4 TELEFON B8 21 Specijalna trgovina šivalnih strojev Prireditve 1 I Kolarski pomočnik triletno pomočniško pra-i kso — dobi takoj stalno Kavarna Stritar Vsak večet koncert. Salonski orkester. V soboto in nedeljo do štirih zjutraj delo. Ponudbe upr. »SI.« pod šifro »Zmožnost« 634 odprto. (p) Kuharica kurjena v gospodinjstvu, šivanju, vajena tudi otrok - išče službo. Ponudbe v tipr. »SI.« pod »1. februar« št. 701. (a) Trgovski pomočnik mešane stroke, želi pre-meniti službo. Ponudbe v npr. »Slov.« pod št. 665. a 1 iluibodobc Vinskega potnika ca Slovenijo - išče večja vinska tvrdka. - Ponudbe trpravi »Slov.« pod »Vinski potnik« 646. (b) Korespondenta (korespondentinjo), za slo venski in nemški jezik — sprejmemo. Upoštevajo se samo pismene ponudbe s prepisi sprideval in z navedbo zahtevka plače — naslovljene na: Tovarna motvoza in vrvaraa, Grosuplje. (bi Kontoristinjo popolnoma zmožno knji govodstva, slovenske ii nemške korespondence -sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe in zahtevki v upravo »SI.« pod št. 693. (b) Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam boljši mirni stran ki. Naslov v upravi »SI,-pod št. 702. (č) Denar Tvrdka A, & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.). Posojila na vložne kntižice daie Slovenska banka Liub-Ijana. Krekov trtf 10 Hranilne f B» V| hntztce Zadružne gospodarske in Ljubljanske kreditne banke, kakor tudi vseh mestnih (občinskih) hranilnic kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor 3 Din znamk. Prodamo našo vlogo pri Mestni hranilnici ljubljanski v višini en in pol milijona di narjev, bodisi v celoti ali več interesentom v delih. Obročno odplačevanje v največ treh letih. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Stroj« 699 do 24. t. m. incl. (d) Otvoritev gostilne »PRI AMBROŽU« bode v soboto dne 18. jan. 1.1. Tržaška cesta 4. Tofllla se bodo prvovrstna Staterska ln dalmatinska vina, na raspo>agobodo tudi mrzla ln gorka Jedila. Bpretemajo se tudi abonentl. Priporoča se PIONTILIJA JOSIPINA AMBROŽ Blago za divane in otomane v veliki izbiri priporoBa A. & E. Skabernt Ljubljana Oglejte si izložbo l I Pohištvo i Pohištvo pisarniško in stanovanjsko rabljeno — zaradi selitve naprodaj. Ogled med 12. in pol 2. uro. Medvedova cesta št. 7. (š) Posestva Dvostanovanjsko hišo blizu železniške postaje -prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 713. (p) Nabava pohištva! Zmerne cene. Preden se odločite oglejte moderne izdelke oprem Egidij in Korel Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano, (š) Hranilne knjižice članic Zadružne zveze — kupim ter plačam najboljše od vseh drugih. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Drava« 722 Kupimo Kupim približno 50 q semenskega zgodnjega krompirja Boh-raove vrste. Ponudbe na naslov: Ešli Josip, polje delec, Kolut, Bačka, (k) Vsa zimska oblačila smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14 (1) Naznanjava cenj. gostom, da sva kupila hiši št. 4 in 6, v katerih sva dosedaj izvrže vala hotelsko in restavracijsko obrt. Umevno je da bova skušala dvigniti promet in bova postregla z dobrimi, najcenejšimi prenočišči, dobro kuhinjo ter kakor že znano z najboljšimi domačimi nepre-kosljivimi vini. Priporočava se: Anton in Frančiška Kajfež, Florjanska ul. 4. r ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«. Zastopnika v tekstilnih industrijah in trikotažah vpeljanega, ki bi svojim odjemalcem prodajal šivalne in slične stroje svetovnega slovesa kakor tudi posamezne dele za ši*alne stroje — iščemo. Pismene ponudbe na Interreklam d. d , Zagreb. Masarykova 28, pod št 228/A-49._(b) Strugarja z mojstersko skušnjo — takoj sprejmem. Ponudbe na Zvezo lesnih domačih obrti, pošta Dolenja vas pri Ribnici. (b) Kuharica za hotel samostojna, perfektna -se išče. Starost 40-50 let. Ponudbe s sliko uprivi i-Slov.« v Mariboru pod »Perfektna« št. 728. (b) V neizmerni tugi javljam vsem, ki ste ga poznali, da je danes ob 9. uri prenehalo biti zlato srce mojega ljubljenega moža in preskrbnega očeta FRANA KELHAR železniškega uradnika Večkrat previden s sv. tolažili je v 54. letu starosti mirno izdihnil. Pogreb bo v nedeljo, dne 19. januarja ob pol 16 izpred hiše Zg. Šiška 13^ na pokopališče v Dravljah. Prijatelji — spominjajte se ga v molitvi. Zg. Šiška, dne 17. januarja 19*56. Žalujoča žena Helena roj. Černe in otroka Janezek in Lenina. Brez vsakega drugega obvestila — Venci se hvaležno odklanjajo. Tinčkove in Tončkove prigode 230. Gorila pridrvi... Telefon 9059 /\ PREMOG K A K BO PA K K T E DRVA. KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica š). 5. Pletilni stroj prav dobro ohranjen — proda Kmetijsko društvo v Dobrničah. (1) Poceni prodam: 12 marmornatih kavarniških miz, 1 registrirno blagajno, 1 skoraj nov sod, 13 hI, 10 sodov po 600 do 700 litrov, 15 sodov po 60 do 100 litrov, 1 prvovrstno vinsko cev (šlauh), 700 litrov starega cvička; ker točim jaz samo speciali-tete v cvičku, prodam tega polovico pod nakupno ceno, 100 steklenic Vk 1 Wermoutha, ker ga imam preveč, prodam polovico pod nabavno ceno, 2 prvovrstni kočiji z gumijevimi kolesi. — Kajfež, Florjanska ulica 4. (L S* ^ * s* g š % S R § Oa »Ž 3 s- 88 ^ £ S3* ■mtitm.utmumj CPtilTEHNOCO tale redno Tudi kraljičin dvorni dameš se je priključil upornikom. Nesramno se je zarežal kraljici v obraz: »He, he, golobica moja, zdaj smo pa spet skupaj! Prej si ukazovala ti meni, posle) bom jaz tebi!« Rekši jo je zgrabil okoli pasu in jo hotel ugrabiti. Pa so ga pri tem dejanju zmotili prestrašeni kriki upornikov: »Vau-hul Vau-hul« Kakor da se je privalil odnekod ogromen plaz — je zamolklo zabobnelo. Gazeč pod seboj vse, kar ji je prišlo pod noge, je drvela gorila naravnost proti črnemu orjaku. Za pritlikave upornike se niti zmenila ni. Edinega resnega nasprotnika ji je predstavljal dvorni dameš. Z grozeče razprostrtimi šapami se mu je bližala. Najlepše darilo za novoporočence kakor lepe slike, kipe, križe za na steno in namizne, cele garniture (križ z zraven pripadajočimi svečniki) vzgojne knjige, molitvenike in rožne vence dobite v največji izbiri in po najnižji ceni v trgovini H. NIČMAN - LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2 Istotam se naroča tudi najnovejša knjiga: DARUJ SE BOGU: cena nevez. Din 20-— vez. Din 25-—, katera je ena najlepših med slovenskim nabožnim slovstvom. Fran« Joseph Schneider: 10 Cesta brezbožnih Ženske v hiši so ludi na Marijo prenašale navado, da so se zjutraj obiskovale. Neumite, nepoče-sane, s kakršnimkoli ponošeniin kosom obleke na sebi so takoj jx> jutranji kavi začenjale ta klepetanja. Zdaj je prišla Manzettijevka s svojim najmlajšim v naročju, drugič, je po cele ure presedela ob ognjišču Trnuljka. potem spet Novakovka ali sicer katera ocl sostanovalk, ki so skoro brez izjeme prebile ves dopoldan brez dela. Malo pred dvanajsto so se razpršile in v naglici kaj pripravile za na mizo. Ko so potem prišli domov možje, so se začeli prepiri, v kolikor ti niso s časom pozabili sploh še zahtevati človeka vredno življenje. Z lažmi in drznostjo so se hranile, dokler niso pripravile nevoljnih mož bodisi iz razuma k molku bodisi iz razdrazenosti k dejanskemu napadu. Te zadnje prizore, ki »o se vsak dan dogajali, je Marija dož.ivljala za zaprtimi vrati. Pri vsaki kletvi in grožnji se je zdrznila, kot bi njej bila namenjena, in pri pretepih je trepetala jh> vsem telesu. In dajala je ženam lako sijajen vzgled. Ves dan je imela kakršnokoli zaposlitev, že radi ženskega nagona, da bi ne bila brez dela. S tem |«i ni žela mogoče priznanja drugih, ampak jim je bila nem očitek, ki se je spreminjal počasi v sovraštvo. Stanko pa se ji je dvojno zahvaljeval za njeno izpolnjevanje dolžnosti. Ko je opoldne ali zvečer prišel domov, la je vsa brhka sprejela z veselim obrazom, zamolčala mu je nesoglasja, ki jih je čez dan videla ali sod oživela. Nevoščljive ženske iz hiše, ki so njeno skrb za red in snago zavestno napačno ocenjevale, so ji dale vzdevek »gospa«. Prizadejale so ji neprijetnosti, Novakovka je zmeraj spet poskušala vzbudili v njej sumničenje, ko ji je omenjala znanje svoje hčere s Stankom. Edica je redkokdaj prišla v Hlanovanje, ker se je Stanku lako bolje zdelo. f; Nekega poznega popoldneva, ko je bila Marija sama, je nekdo, ne da bi potrkal, kar sploh v hiši ni bila navada, pazljivo pritisnil na kljuko pri vratih in Trnuljčev sin se je priplazil v sobo. Kajti njegova hoja je bila zares plazenje, ki je pristojalo njegovi boječi, skrivajoči se naravi Najprej se je počasi stisnil mimo omar na stol med mizo in med ognjiščem, ki so si ga večidel vsi obiskovalci izbirali! Njegove oči so zmeraj sledile samo Mariji, ko je delala. Mlada žena je čutila na sebi strašen pogled, ki se ga je že od prve ure bala. Stalno je poskušala z izgovori, da mora ven, toda vsiljivec se s tem ni dal zmotiti in je ostal. Marija ga je ostro ogledovala in je opazila, da so njegove oči zmeraj bolj izgubljale človeškost in se izpreminjale v živalske. Pohotnosl je vrela tudi iz širokih ust, grabila je nosnice. Njegove roke so nemirno drsale j>o ograji pri ognjišču sem in tja Marija je začela trepetati. V strahu je gledala na uro. Stanko še ni mogel priti. Toda ko bi vsaj kdo drugi vstopil, da bi je rešil Njene roke so se ovlažile. Ta |>ogled je srečala pri vstopu v hišo, toda tedaj si ga še ni znala razložiti, le prav do mozga jo je prestrašil. Novakovo Edico je |>ogosto lako srečal, toda la ga je potem brezobzirno sunila v prsi. Premišljevala je, kako bi se mogla obvarovati pred njim. Naj zbeži ir. sobe? Toda tako se ga bo le sedaj rešila, in drugekrati? Ne, nameravala ga je resno opomniti. Sla je v spalnico, da bi so v sili lahko zaprla vanjo. Toda bil je že za njo. Ko se je obrnila, jo je kot puščica prebodel skozi in skozi njegov živalski |>ogled. »Kaj je, gospod Trn ulje?' je vprašala brezmejno razburjena. »Marija!' je sopel Njegova roka je bila že ovita okrog nje in začutila je pritisk njegovih nohtov na prsih. Ni zakričala, toda z neko lujo, nadnaravno močjo se je |>owtavila v bran. Zdelo se je. da je izgubil |*nnet, kajti njene prošnje in jok, njeni nohti, ki so se zavrtali v meso njegovih rok. ga niso spametovali. Bil je strasten i-zraz čutnega nagnjenja, ki se je prvi dan, ko jo je videl, trdno vgnezdil v njegovi krvi. Če si je eno roko oprostil, jo je začutila, ko je divje tipala po njenem telesu. Začutila je celo njegove zobe v mesu Njen boj je bil obupen. Končno se ji Je posrečilo, da ga je zgrabila za šop las. Z vso močjo je lako potegnila njegovo telo naprej k tlom. Toda kljub temu še ni popustil, dokler mu ni bolečina za trenutek zameglila zavesti. Tedaj so spustile njegove roke in premagan je ležal na tleh, izčrpan, sojiihajoč, si kujoč, z obrazom na deskah. Tam je ostal, da se je izkadila njegova nepoinirljiva poželjivoet. Marija ni mogla premakniti nobene noge z mesta in z obema rokama se je oklenila postelje. Tako je izčrpana obstala in ga ostro gledala. Ko se je zganil, se je ojiotekajoč dotijiala v kuhinjo in odprla vrata. Počasi se je dvignil s jjogledom uprtim vanjo. Marija je stegnila roko kazaje na vrata: »Ven, gosjiod Trnuljc, in nič več v naše stanovanje! »Kaj pa je, Marija!« je vprašal in je narejeno položil v svoj glas začudenje. »Ko bi Stanko to zdajle slišal,« je rekla obtožujoče. Tedaj se je splazil od tal. Stanko, misel na njegovo moč ga je jx)|>olnoiiia spravila k zavesti. »Saj to je bila šala, Marija,« se je poskušal opravičili, »pa ne boš jiovedala Stanku?' Njena roka je še zmeraj kazala izganjajoče na vrata. Spet je že bila sposobna, da je preudarila. Ne, tega ne sme povedati Stanku, to mora skrivali, kajti to bi povzročilo nesrečo v hiši. In le za mir se je trudila, rajši je trpela. Mladi človek se je sklonjeno splazil mimo nje in hlastno je zaprla vrata za njim ter obrnila ključ. Poleni je omahnila čez mizo in je jokala. Čez nekaj časa se je pogledala v ogledalu. Take podobe ji ni nikoli nudilo. Njene oči so se zdele postarane, kot zaznamovane od strašnih izkušenj. Gnus ji je spačil usta in sram pobarval lica. Razmršeni lasje so zmedeno viseli na obraz in njena obleka je bila raztrgana. Njene roke so trepetale in zastonj je poskušala vse urediti. Zunaj je nekdo pritisnil na kljuko pri vratih. Poznala je Stanka po hoji, ni bil on, zato tudi ni odprla. Slišala je, kako se je nekdo oddaljil, trepetala je že, če je kdo prišel skozi vežo. Ko se je Stanko vrnil z dela domov, jo je našel tako spremenjeno. Zdaj je morala še tudi na njegovo vprašanje po vzroku lagati. »Ni mi dobro,« je rekla čisto navadno. Poslal jo je lakoj v posteljo, bil je v skrbeh zanjo in je po svojih močeh sam opravil delo. Stanko je j>rinesel nekaj s seboj, kar ji v njenem položaju niti na misel ni prišlo. Po večerji ji je prinesel k postelji: križ. Pri pogledu nanj se je zmogla spet smehljati. Zdel se ji je kot to-lažnik v osamljenosti. »Saj se nič več ne [>ozna!< je ugotovila. ?Ne, vse je lepo zlepljeno!« jo je pomiril. '•Stanko,« široko in resno ga je pogledala, »obesi ga tja na steno sredi nad postelji k »Marija,« njegov glas je bil čudno mehak, »zakaj j>a neki? Saj zdaj pač veš, kakšni so v hiši. Saj mogoče ne bo več dolgo, toda zato pusti vse pri miru! Dvignila se je v postelji, njene oči so se strašno zvečale, pravkaršnji dogodek jo je 7,bičal: »Zakaj, Stanko? Zakaj — pred temi ljudmi?« Ta upor, ta določen način mu je bil tuj na njej. Saj iii vedel, da je bilo to še poprejšnje razdraženo stanje, zato se mu je zapovednost nekam upirala. »Pa saj ni potreba,• je ugovarjal. »Če tukaj vifti, ali pa če leži v omari.« Njegov jezik je bii gospodovalen in jiočasi je spet začel zavijati križ v papir, v katerem ga je prinesel. Nenadno ji ga je spet vrgel na posteljo in rekel: »Na, kar obesi ga, boš vsaj videia, kako te IkmIo pojutrišnjem ž* v hiši in na cesti psovali in sramotili!« Potrpežljivo se je nasmehljal: »Kaj je to mar slabo, Stanko? Kako so šele lega na križu psovali in sramotili? Delal se je, kot bi ne slišal. In če bi one tukaj psovali, kar je res zaničevanja vredno, potem bi več nobeden ne upal iti na cesto!« Videla je na njegovih ustih, kaj bo zdaj odgovoril. 7« >Jngoal()TaiHb) y§|ao-sredovanje se često dolgo zavleče in tako podaljša mučno čakanje pomoči potrebnih. Ob koncu lanskega leta je tukajšnja tovarna »Petovia« odpustila okrog 100 svojih delavcev, ki so nato svoje delavske knjižice dostavili deloma osebno, deloma preko tukajšnjega mestnega urada podružnici Borze dela v Mariiioru. To se je zgodilo že pred enim mesecem, pa še do danes niso bile izdane [>ole in vrnjene knjige, vse to gotovo zaradi preobremenjenosti mariborske podružnice. Iz raznih krajev ptujskega okraja hodijo kmečka dekleta v Ptuj, kjer so, zaradi pomanjkanja zakonite posredovalnice dela prepuščene najrazličnejšemu izkoriščanju. Navedeni razlogi gotovo dovolj utemeljujejo upravičenost ustanovitve ekspoziture Borze dela, zato pričakujemo od nadrejenih oblasti, da v interesu delojemalcev in delodajalcev ukrenejo vse potrebno za ponovno ustanovitev Borze dela v Ptuju. Cerkveni ropar iz Adergasa prijet Tudi drugi članek ,s tem naslovom je, kakor prvi, našel odobravanje in pritrjevanje: »Tako je prav! To je potrebno! Prav zares! Mi damo nekaj malega od svojega imetja ubogaime, pa mislimo, da smo storili svojo dolžnost ali da smo celo veliki dobrotvorci. Potem pa mirno in zadovoljno živimo dalje v svojem izobilju in si privoščimo po mili volji razne udobnosti in nepotrebe, dočim tisoči stradajo in prezebajo.« Taki pritrjevalni glasovi so prišli do mojih ušes. Veseli me, ko slišim, da vsaj nekateri uvidevnejši spoznajo in priznajo, da je naša dobrodelnost pre-piškava, da je naše socialno skrbstvo silno pomanjkljivo in da je naš družabni red tak, da ga ni več mogoče gledati, da ga je treba — prekucniti! Prosim, gospod državni pravnik, toliko počakajte, da se pomenimo, kako ga prekucnemo; potem šele. če bom državi in miru in redu res nevaren, potem me spet zaprite! To pa že zdaj rečem, da sedanji družabni »red« ni red, ampak nered, sicer bi ne bilo med nami toliko lačnib in prezebajočih! In ta nered je treba odpraviti! Oziroma: treba bo nekaj napraviti, da bo drugače. Da, prijatelji, ki z menoj soglašate, napraviti bo nekaj treba, da ne bo več stradaiočih in prezebajočih med nami! Tega ne pozabite! Ni dosti, da mi pritrjujete, — mi moramo nekai urediti, da bodo imeli vsi vse za življenje potrebno! Ti članki niso pisani zato, da se preberejo, potem pa se »Slovenec« na stran položi ali v koš vrže, mi pa nadalje življenje veselo uživamo, dočim drugi poleg nas od hudega poginjajo. K a j narediti, to seveda ni lahko vprašanje. Zato sem že v prvem članku rekel: Premišljujte, kaj bi se dalo narediti, da se revščini odpomore, da se neznosne razmere, v katerih živimo, prenarede! Jaz bom že stavil svoje predloge, a vsi modri, ki z razmerami niste zadovoljni, razmišljajte o tem! Potem pa se skupaj pomenimo. Najprej pa je treba ljudem vest buditi in zavest vzbujati, da je »red«, v katerem živimo, grozanski nered, da tako ne sme več dalje iti. Saj se večina ljudi tega nili ne zaveda, sicer bi se bili že davno oglasili glasni klici proti temu neredu. Kakor če povodenj grozi, kakor če hiša gori, tako moramo klicati, plat-zvona biti: Na pomoč! Kdor moreš, pomagaj, da se reveži nasitijo, da se nagi oblečejo, da bo vsak človek mogel živeti, kakor se mu spodobi, da kričeče nesoglasje preneha, da se vnebo-vpijoča nasprotja izravnaio! Uredništvo »Slovenca« pa zato prosim, naj se nikar ne brani teh glasov na pomoč v svet pošiljati. To je zdaj najbolj aktualna stvar. Primum vivere! Najprej živeti! Vsi! Živeti po človeško, — ne po pasje! Nekai smo seveda že storili v polajšanie človeške bede. Nedavno smo slišali lepo predavanje o zlatih srcih ljubljanskih. Gotovo je dokaj zlatih src v Ljubljani in drugod. Tudi številke, ki smo jih slišali, so lepe — po naših dosedanjih pojmih. Toda treba nam bo naše pojme o dobrodelnosti popraviti! Moralko, ki uči, da so premožni storili svojo dolžnost, če darujejo dva odstotka svojih dohodkov revežem, bomo vrgli med staro železo, kamor že davno spada. Zaprašeno in obledelo zapoved božjo »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« moramo obrisati prahu in jo nanovo prepleskati, da |o bomo imeli pred očmi v vsej njeni lepoti in blesku. »Kakor samega sebe« se pravi »kakor samega sebe« in nič drugega! Zato pa se resno vprašaimo, če res ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe! In dognali bomo. kako daleč daleč smo za lem idealom. A kaj pravim: idealom, — sai je zapoved! »Iz tega bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če se ljubite med seboj.« Iz tega! Samo iz tega. To je Jezusu najeklatantnejši dokaz, da je naša vera prava. Boliši kakor vsa pisana apologija. Ali svetu dajemo ta dokaz? Doslei so pisali učene apologije krščanstva — cele debele kniige — a mislim, da so jih s tem malo spreobrnili. Danes je čas, ko je treba z dejanjem, samo z dejanjem, pokazati in dokazati, da je krščanstvo res prava Kristusova vera. Zakaj je tako malo vere na svetu? vprašuje moj mentor P. Grom in odgovaria: zato. ker je tako malo ljubezni. Nismo brez ljubezni, gotovo ne; a vprašajmo se, če res ljubimo bližnjega kakor samega sebe! Le močna nepremagljiva ljubezen je zmožna današnji mrzli, Bogu odtuieni svet ogreti, led milijonov src otajati. Zgodovinar \Veiss pove v svoji »Weltgeschichte«, da se ie v srednjem veku gojila dobrodelnost in d-h bratstva, proti kateremu so vse naše dobrodelne akcije bagatele (»Stumpereien«). Samostan Clygny je pre-hranial dnevno 17.000 revežev Bil je bogat. — Te dni je imel ljubljanski foloklub svoj peti redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo prav lepo število članov. Predsednik g. Grom je podal v uvodnem nagovoru izčrpno poročilo o uspehih in neuspehih klubovega dela v minulem poslovnem letu ter poudaril zlasti velike uspehe, ki jih je dosegel klub z izdajo prvega zbornika slovenske fotografije. Zbornik je po opremi in vsebinsko na višku, kar dokazujejo številne odlične ocene v vodilnem inozemskem strokovnem tisku, ki poudarjajo tako lepoto in dovršenost priobčenih slik in brezhibni tisk, kakor tudi elegantno opremo. Tudi doma je prejel klub od raznih odličnikov in visokih funkcijonarjev zelo laskava priznanja. Veliko pozornost je vzbudil v zborniku priobčeni članek o slovenskem izumitelju fotografiranja na stekleno ploščo Janezu Pti-harju, ki ni svet o njem dosedaj nič vedel, in že se oglašajo iz inozemstva znanstveniki, ki bi radi vedeli točen naslov avtorja tega članka, da bi stopili z njim v direktno zvezo zaradi publikacije nadaljnjih razprav o Puharju. Ljubljanski fotoklub ni torej napravil z izdajo zbornika samo važno delo v propagandi slovenske fotografije, temveč je zbornik tudi prav učinkovita propaganda za slovenski narod in krepak dokument njegove visoko razvite kulture. Svoje važno in lepo uspelo delo je opravil klub žal brez podpor, kar pa se da še popraviti, če bi bil klub zaradi morebitnega deficita pri zborniku primoran, potrkati na katerakoli vrata za podporo. Tajniško poročilo je podal g. B o h m, zelo izčrpno in obširno blagajniško poročilo pa g. H a -bič. Iz poročil klubovih funkcijonarjev je odsevalo veliko delo, ki ga je klub skromno in tiho dovršil v svojem lastnem domu. Zbornik je zahteval seveda največ dela, vendar ni uprava zanemarila pri tem drugih nalog. Organizirala je nagradne natečaje, fotografsko razstavo, prirejala skupne izlete, osnovana je bila strokovna knjižnica in uresničena tudi ideja klubske potovalne mape. ki je zelo razkošno opremljena in že nekaj mesecev navdušuje t ivojo vsebino iotoamaierje a kolikor je imel, toliko je tudi dal. Ali tudi naši bogataši dado, kolikor imajo?! Slišali smo lepe številke o zlatih srcih ljubljanskih. Nisem si jih natančno zapomnil, a nekako dva milijona se je predpreteklo leto v Ljubljani nabralo za siromake. Je že nekaj. Mestna občina pa je dala kakih 5 milijonov. Je tudi nekaj. Pri vseh teh milijonih pa — so mi rekli na socialnem skrbstvu v Mestnem domu — je v Ljubljani še veliko revščine, stradajočih in prezebajočih in tudi takih, ki nimajo strehe. Medtem pa smo brali v »Slovencu«, da je Maribor v preteklem letu pognal tobaka v zrak za 23 milijonov. Ljubljana torej nekako polovico več: blizu 50 milijonov. Popila pa najmanj še enkrat toliko: okroglo 100 milijonov. Kaj pa cela Slovenija! ... Pa nikarte misliti, da hočem, da bi se ne smelo nič vina piti! — ln vendar! V odpomoč kričeči revščini: za najpotrebnejšo hrano, obleko in stanovanje, brez česar se živeti ne more — in pri tem mnogi še tega nimajo — 7 milijonov; za užitke, ki niso za življenje nujno potrebni, pogostokrat pa škodljivi: 150 milijonov! Ljudje božji in krščanski, kaj pravite, ali je to v redu? Ali je to volja Stvarnikova, ki je ustvaril zemeljske dobrine, da jih uživajo vsi ljudje?! Taka neenako-mernost!! Kje je tu zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!? Tisoči strada,o in prezebajo, drugi tisoči pa si medtem dovolijo vse mogoče užitke, brez katerih se da čisto lepo živeti. V Zagorju Vsem volivcem. Danes je zadnji dan pred odločilnim trenutkom, ko bomo odločevali, kdo bo gospodaril v naši občini. Pozivamo vas slednjič, da greste jutri takoj že v jutranjih urah volit našega kandidata Prosenca Antona. Ne dajte se begati od raznih ljudi, ki zasledujejo zgolj osebne koristi. Povsem upravičeno pričakujemo, da bo politična zrelost in razsodnost odločila v prilog JRZ, ki bo delovala v korist vseh občanov in dosegla razne ugodnosti za naše brezposelne rudarje. Na Brezovici Ker so se po Prešernovi pesmi tudi nam Bre-zovčanom »vremena zjasnila«, smo z najmanjšim naporom dobili več kol zadostno število podpisov za kandidatno listo z nosilcem g. Ignacijem Novakom na čelu, katero je sodišče potrdilo. Volitve se bodo vršile 19. januarja. Pripominjamo, da je nosilec naše liste g Ig. Novak bil tudi nedolžna žrtev propadlega režima, čeravno je poprei več desetletij vodil našo občino v splošno zadovoljnost. Naj omenimo še to, da se je sedanji župan g. Novak, p. d. Franck izrazil ob nastopu župano-vanja: »Ja dolgo časa sem se boril, sedai sem vendar to dosegel.« Mi pa pravimo, da se je bilo prav lahko boriti, ko ie imel narod zavezane roke in usta, ter ni mogel svobodno odločati. Videli bomo pa v nedeljo 19 januarja, kai bo ljudstvo reklo. Le žal, da gospodje od tako popularne bivše nacionalne stranke niso postavili nobene kandidatne liste, da bi javnost videla, kako so bili poraženi. Ko so nas liberalci tlačili, je njih tednik pisal, kakšno razkopano gnezdo ie Brezovica in da je podobna kači in gnilemu jabolku. Moramo priznati, da se ie v zadniih letih v naši občini res nabralo precei gnilobe ter priklatilo v našo lepo faro mnogo »kač« in izvržkov. ki ne spadaio v našo družbo. Nimamo strahu, da ne bi v dogled-nem času iztrebili denuncijantske zalege. Mi pa. kar nas je poštenih mož in fantov, nas ni strah in bomo šli v nedeljo 19 januarja vsi na volišče ter oddali svoje glasove za listo naše stranke Jug Rad. Zaiednice. katere nosilec je g. Ignacij Novak. V Si. II U Pri nedeljskih občinskih volitvah v Št. Ilju bosta nastopili dve skupini. Jugoslovanska radikalna zajednica kandidira kot nosilca liste dolgoletnega župana g. Karla S w a t v j a. Na drugi strani pa so se združili pristaši JNS z marksisti in raznimi nezadovoljnimi elementi. Na tej listi je nosilec g. Rudolf llanimer, trgovec iz Ceršaka. Svvatvjeva lista je bila od sodišča takoj potrjena I kot pravilna, dočim je imela nasprotna lista smolo na Holandskem kjer se sedaj nahaja. Skoraj 600 slik so klubovi člani poslali na najvažnejše mednarodne fotografske razstave in dosegli pri strogih inozemskih žirijah 60% uspeh pri sprejemu slik, dočim znaša običajno povprečje le približno 30%. Na mednarodnih razstavah in mednarodnih velikih natečajih so bili foloklubovci nagrajeni s številnimi odlikovanji in nagradami, fotoklub sam pa s srebrnim pokalom. Odbor je dobil soglasen absolutorij in je bil pri volitvah izvoljen z majhnimi spremembami stari odbor s predsednikom g. Gromom in podpredsednikom g. I. Gogalo. V projektu za bodoče leto je zlasti II. mednarodna fotografska razstava v Ljubljani in bo z njo klub navezal še tesnejše prijateljske vezi z inozemstvom. Želim samo, da bi našel klub za svoje plodonosno delo nekai več priznanja in podpore tudi doma. Drugi narodi so že zdavnaj uvideli, kako velike važnosti je fotografija v kulturnem življenju vsakega naroda, in uvedli so jo kot obvezen predmet v svoje šole ter ustanovili na univerzah posebne stolice za fotografsko znanost. In pri nas? Da o šolali niti ne govorim, se pri nas pomen fotografije večinoma presoja in meri še vedno po amateriu z Box kamero in obligatno Vsn sek. Celo prireditve velikega mednarodnega obsega in pomena in druga izvršena dela, ki po svoji važnosti daleko presegajo običajni delokrog društev, niso mogle v večjem obsegu izpreobrniti teh naziranj. Tu leži pred vsem vzrok, da obstoja v vsej državi dvojica, trojica delavnih foloklubov in da se organiziranje naših fotoamaterjev v tem pogledu ne premakne z mrtve točke kljub naporom nekaterih noedincev. Ljubljanski fotoklub bo gotovo krepko vztrajal na začrtani poti in prepričan sem, da bo pri priznani agilnosti svojih članov dosegel cilj, ki si ga je zastavil: da povede slovensko fotografijo v krepkem razvoju do višine, na kateri je fotografija drugih kulturnih narodov, Zmožen ie. da opravi to delo, sai so njegovi člani že zdavnaj dosegli nivo inozemskih Drominentov. Ljubljana, 17. januarja. Vasica Adergas in vsa okolica Velesovega na Gorenjskem je bila zadnje dni v žalosti. Poročali smo že o cerkvenem ropu, ki se ie pripetil pred dnevi v adergaški cerkvi, kjer ie neznanec okradel Marijin kip ter pobral več zlatega in srebrnega nakita, kakor ogrlic, zapestnic, prstanov in uhanov v vrednosti več tisoč dinarjev. Zasluga vrlega stražnika Martina Čepona ie, da bo sedaj ta zlatnina skorai vsa povrnjena Mariji ter da ie tat že na varnem. Stražnik Martin Čepon ie na svojem službenem potu ol 4 popoldne ii hiše žalosti, 7,g Šiška 133, na pokopališče t Dravljah. Naj mu sveti večua luč! lalujočun naše iskreno sožalje! " Osebne vesli _ Iz kmetijske službe. Ing. Peternel Miroslav, uradnik banovinske kmetijske šole na Grmu je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Konjice. — Ing. Erik Eiseh, okrajni kmetijski referent pri glavarstvu v Murski Soboti je premeščen na banovinsko kmetijsko šolo v Mariboru. Absolvent državne nižje gozdarske šole v Mariboru Avgust Broman je postavljen za banovinskega uradniškega uradnika pod-gozdarja pri okrajnem glavarstvu v Prevaljah. — Martin Potočnik, koirtraktualni logar iz Sarvaža pri Osijeku je postavljen za banovinrkega uradniškega podgozdarja pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. — Upokojena je Lujiza Petač, zvaničnica poskusne in kmetijske šole v Ljubljani. = Iz banovinske služlie. Upravno-pisarniški trradrtik pri okrajnem glavarstvu v Brežicah Ludo-rik Erjavec je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Radovljico — Ivan Struc. zvaničnik pri okrajnem glavarstvu v Kamniku, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Radovljico. — Josip Žitnik, banovin-ski upravno - pisarniški uradnik Q. skupine pri banski upravi je napredoval v 8. pol. skupino. novice boljši od vsake inozemske rnamk« dobite pri tvrdki PERO KO- IČ - OMBHOVNIK veletrgovina z vinom VZOREC NA 7.AHTEV0 2 orig. steklenici po t liter franko poitnina in pakovanje Din 80'— — Zbornik slovenske fotografije Pisarna Nj. Vel. kraljice Marije je naročila te dni pri ljubljanskem fotoklubu šest izvodov zbornika slovenske fotografije. To visoko nsroč-ilo je gotovo najlepše priz.nanje, ki ga je prejel ljubljanski fotoklub za svoje delo m požrtvovalnost pri izdaji zbornika. — Kako veliko je priznanje za zbornik v inozemstvu, dokazuje veliko naročilo nekega ameriškega kluba k; je naročil za svoje člane kar 30 izvodov, na llolundsko pa je prav te dni odjioslal klub 14 zltornikov. Tudi r Italiji »o zelo simpatičn > sprejeli naš zbornik in je prejel klub že ponovno navdušeno pismo iz Turina o<1 tamkajšnjega kluba: pismu je'bilo priloženo tudi ponovno naročilo. Naj bo starn al pa mlada vsaka pije „Naš Caj" rad* Čez fare tri devet vasi „NaS vse drupe prekosi. — »Naš dom«, list slov. fantov, 1 številka, je izšla. V popolnoma novi in prikupni obliki, z lepo naslovno sliko, stopa p red mladino. Vsebina je zelo pestra. Uvodne vinjete z naslovi: Fant fantn. dekle dekletu. Iz fant vodstva, Kmetska mladina. Obrtna mladina. Naša knjiga, Športni kotiček, Delavsku mladina, Ljudski oder, Pouku in zabavi, jioživljujo list List stane pod skupnim naslovom 18 din, drugače 20 din Naroča se v Mariboru lCoroška 5 Prvo številko so prejela vsa prosvetna društva. jx> nekod celo r vini izvodih Naj ne bo prosvetnega društva n« štajerskem, ki ne bi lista širilo med člani. Pa tu<1i prosvetna društva iz ljubljanske škofije vabimo na naročilo, da boste ririeli, kako delajo fantje na štajerskem Železniška restavracija v Splitu se bo oddate v najem Olertalna licitacija bo 17 februarja pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu, soba 53, kjer se zvedo [»goji si dobe informacije. — Dva drzna hrezjjoselna mladeniča sta v vasi Drča, občina Si. Jernej na Dolenjskem napravila nočni obisk v hfšo upokojenega admirala g. Bu-čerja. ki živi t svojo družino v Zagrebu. Nemoteno in oblastno sta gospodarila po sobah, se oblekla v novo obleko, založila s cigaretami, nato pa zašla v vinsko klet, ter se do onemoglosti napila. Sredi noči pa so neljuba gost« odkrili vaščami, obvestili o tem orožnike, ki »o ju spet prijeli in odpeljali v zajiore. Mudile, ki jjih) poleg trde stoSice mučijo tudi čiri, moreio za čiičen)« čr«v vzeti zjutrai ia ivc£«r po ietrtinko 4ai« naravne FRAKZ-JOSKFOVE £r«nk« rad«. l*<*. *> ™t. m jmu. ka »ar. Um »W. 1»«*. *.▼.!» ta samovoaai. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, strogi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obeega 282 strani, ima okoli 'JOO slik, ki ponar.orujejo [tosniiiezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 140 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samovozačein. — Dve nesreči ■ orožjem. V gozdu je sekal veje. da »i napravi ročaj za grablje, 23-letni Ivan Modie, ain posestnice iz Marolč pri Vel. Laščah. Pri tem, j>ravi, ga je nekdo ustrelil, tako da je dobil poškodbe na desni nogi in hrbta. — Se hujšo se je ponesrečil 21-letni dninar Ivan Kaplja is Zgornje Javorščice pri Moravčah. Kaplja je našel nekje patrono ter jo pilil. Patrona je eksplodirala ter raztrgala Kaplji obe roki in odtrgala več prstov. — Nesreča pri deln. V Podpreski pri Dragi je pomagal nakladati hlode 69-letni preužitkar Jernej Vesel. Hlod je j>adel nani ler mU zmečkal desno dlan, tako da Je moral v bij. bolnišnico. — Vid Vaših oči si obvarujele le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana — Teike avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri j>a teoretično in praktično nepoznanje vozila ali pa nezadostno [»znanje policijsko-varnostnih predpisov cestnega reda in avto-prometa sploh. V veliki meri skušajo odpraviti te nedo"datke v strokovnih Šoferskih šolah in praktičnih tečajih. Ir.praševalni komisiji za šofersk« izpite pe pripada nalo«a. da izbere sposobne, praktične in tre»jie vorjiče. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga naiega strokovnjaka lai &toU*. AaLw © Škof dr. Rožman pri gosp. banu. Včeraj ob 10 (fopoldne je gosp. škof dr. Gregor Rožman obiskal gosp. bana dr. Marka Nallačena ter ostal pri njem celo uro v razgovoru. Je bil to f>rvi službeni obisk gosp. škofa pni gosp. banu po njegovi vrnitvi iz Amerike. 0 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. Telefon 22-21 KINO UNION Telefon 22-21 Danes premiera najveselejiega filma sezone! Opereta skladatelja R Benatzkega PRI BELEM KONJIČKU V glavnih vlogah Herman Thlmlg, Chrlill Mardayn Predstave ob 16., 19.15. in 11.15. uri Matineja ob 14.15. uit: — Veliki ekspedicljski film: B A B O O N A. — Vsi sedeli po 4.50 Din | © Umetniška raistava Slavka Tomerlina. Ljubljani je že znana umetnost enega najbolj popularnih umetnikov na Hrvatskem Slavka Tomerlina, ki je dosedaj v Ljubljani ie dvakrat s precejšnjim uspehom razstavil. V četrtek zvečer pa je ponovno odprl v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih umetnin. Pri otvoritvi razstave je zasto|>al g. bana g. Ribičič, mestnega župana prof dr. Mole, Narodno galeri jo pa ravnatelj g. Z o r m a n. Razstavo je s primernim govorom, v katerem je očrtal življenjsko pot in umetniško kariero Slavka Tomerlina, odprl prof. Saša dan tel. ki je nagla-šal. da Hrvatje izredno ljubijo Tomerlinovo umetnost, tako da njegove slike največ reproducirajo na razglednicah. Medsebojni umetniški obiski pa pomenjajo tudi najbližjo pot za zbližanje med Jugoslovani. Nato so si zbrani ogledali jx>samezna dela. pri čemer jim je tolmačil Tomerlin sam. G. Tomerlin posebno ljubi hrvatske narodne motive, ki jih podaja v izredno živahnih barvah, slika verno in naravno. Ljubi pa tudi pokrajine, zlasti morje in kinetske idile. Našemu občinstvu toplo priporočamo obisk te razstave. © TKD Alena je sprejelo sledeče sporočilo: »Pisarni Nj. Vel. kralja je čast obvestiti Vas, da se odobrava, da sme biti Nj. Vis. kraljevič Andrej član Mladinske knjižnice in čitalnice Telesno kulturnega društva Atena v Ljubljani. Minister dvora Milan Antič.« Telelon 27-30 KINO SLOGA Telefon 27-50 Premiera ob 16., 19.15. in 21.15. uri GUSTAV F R O H 11 C H v prekrasnem vetefitmu NA VELEMESTNI STRAŽI Pri vseh predstavah nastopi poleg tega čarodej Tatado z najnovejšimi senzacionalnimi atrakcijami! NezviSane cenel Vstopnice rezervirajte v predprodajll Matineja ab 14.15. uri. — Vsi sedeži po 4.50 Din: DANTEJEV PEKEL © Našim obrtnikom' Obrtna zveza priredi v nedeljo. 19. januarja ob tO .dopoldne v hotelu štrukelj važno predavanje o davkih in davčni napovedi. Predaval bo načelnik Obrtne zveze g. Ivan Ogrin. © Trnovsko prosvetno društvo vabi vse prijatelje na predstavo »Dom« od J. Jalena, ki jo vpri-zorijo naši najboljši igralci v nedeljo. 10. januarja. Začetek točno ob pol 8. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 in eno uro pred začetkom pri blagajni. Cene običajne © Nov esjterantski tečaj bo otvoril »Klub esj>e-rantistov v Ljubljani« v torek dne 21. januarja t. I. ob 20 v mešč šoli. Beethovnova ulica, pritličje. Priglasiti se more vsakdo, učni na malenkostna. © Železniškim upokojencem, ki so naročili režijski premog v mesecih april, maj in junij v letu 1035 v računski pisarni v Ljubljani (glavni kolodvor) bo pisarna, kjer naj se oglasijo od 20. t. m. naprej, vrnila znesek vplačane banovinske trošarine. Društvo železniških tifiokojenccv za dravsko banovino v Ljubljani. © »Filozofsko društvo« v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 25. januarja ti ob IS uri po predavanju ge. doc. dr. Alme Sodnik v predavalnici minerološkega instituta na univerzi svoj I. redni občni zbor. Morebitne predloge naj člani predlože društvenemu odboru najmanj tri dni pred občnim zborom. Isto kot za predloge velja tudi za one. ki se še Jele j>ri-glnsiti za društveno članstvo © Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni spored. »Mladi baron Neuhaus« (Viktor de Kowa) in »Moža so ukradli«. © Konzumenti plina, stanujoči zn Bežigradom. se opozarjajo, dn bo Mestna plinarna vsled nujnega |MijiravilH glavnega vola zaprla plin za ta okraj, in sicer v nedeljo dne l<). t m od t—5 popoldne. © Goštelovo truplo najdeno. Včeraj dopoldne »o ljudje pri »otočju Llublianice in Gruberievega prekopa naSti truplo neznanega moškega. ?.<> na prvi pogled jc bilo jasno, da je truplo ležalo dalj časa. najmanj nekaj tednov, t vodi. ker je i.e precej razpadlo. Policija i« po obleki m opisu sklepala, da gre za onega moškega, ki so ga videli s Karlovškega mo-stu tjudii dne 12. decembra oh 8 zjutraj plavati po Gruberjevem prekopu. Moškemu, ki «e je očitno boril » smrtjo, ni mogel nihče priskočiti na pomoč. Na bregu so našli klobnl n policija je mogla po klobuku ugotoviti, da gre za hlapca Alojzija Gošteta. Gošte se ie rodil j 1908 v Spitalifu v občini Motnik ter je bil v sluibi za M Mira pn aakaot liubliaaakeaa trgovcu. Tobačni monopol daje obračun Eno miljardo dinarjev v zrak Izvoz se je v i letu petkratno zvišal - Monopotska uprava je odkupila L 1935 St milijonov kg tobaka Belgrad, 17. januarja. AA. Uj^ravni odbor samostojne uprave državnih monoj>oIov je 17. t. m. imel ob 12 sejo. ki so ji prisostvovali predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Miilan Stajadinovič, finačni minister Dušan Leti ca, predsednik upravnega odbora, generalni ravnatelj dr. Markovičin drugi. Na tej seji je predsednik upravnega odbora dr. Markovič predložil izčrpno poročilo o kulturi tobaka, o izvozu tobaka in načrtih za gradbeno delavnost uprave državnih monopolov leta 1936. Dr. Markovič je pozdravil zlasti prisotnega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, jx>-udaril njegovo zanimanje in razumevanje za vsa vprašanja iz področja delovanja uprave državnih monopolov, ki se ravna po načelih, katera je dr. Milan Stojadinovič postavil še pred letom oni še kot finančni minister. Uspeh, ki ga je monopolu« uprava v tej smeri dosegla, se najbolje vidi v proizvodnji tohaka in v cenah, jx> katerih se je tobak od-kujx>val v naši državi, ter pri količinah •' inczciii-stvo izvoženega tobaka. Po statističnih podatkih monojx)Iske uprave se je leta 1934 odkupilo (obal a v listju 5,050.000 kg, leta 1935 pa skoraj dvakrat toliko, to je II milijonov kg. V inozemstvo se i izvozilo leta 1034 samo 752.000 kg v vrednosti 25.367.000 Din, med tem ko se je leta 1035 izvozilo 5,081.000 kg v vrednosti 152,050.000 Din. Torej se je leta 1035 izvozilo petkrat toliko tobaka v listju v inozemstvo, kakor leta 1034. Prav tako se je opazil velik najiredek tudi v izvozu tobačnih izdelkov (cigaret) v inozemstvo. Tako je bilo leta 1034 tobačnih predelav v vrednosti 5,435.000 Din. leta 1935 pa za 9,687.000 Din. Odkupna cena za leto 1935/36 se bo znatno |x>večala, tako da so pridelovalci z vsemi cenami popolnoma zadovoljni. Niso se tisti kesali. ki so svoj tobak prodajali tnonopolski upravi. Tako se je tihotapstvo omejilo na minimum. Monopolska uprava je sklenila, da odkupno ceno za prihodnje leto jx>veča za 20?!?. Glede prodaje tobačnih predelav v državi je zanimivo, da so se lani sicer cene znatno znižale, s finančnega stališča se je pa to pokazalo kot umestno. ker se je pokazala povečana poraba tobaka v času od 1. aprila do 31 decembra 1914. Dohodki od tobaka so znašali 1.032.754.000 Din. v istem času leta 1935 so pa znašali dohodVj 1.058,131.000 dinarjev. Tako je znašal jwvišek dohodkov v teh devetih mesecih leta 1Q35 25,377 000 Din. Razen teh vprašanj je uprava državnih monopolov skušala izvesti že večkrat tudi vprašanje gradnje tobačnega instituta. Kakor pri vseh drugih kulturnih rastlinah, tako je treba tudi ori tobaku vse delo za njegovo predelavo in zboljšanje po- | staviti ne ??.nio na praktično, temveč tudi na znan- ! stveno podlago. Proučevanje mora prevzeti jx>seb- I na ustanova, katere naloga je objektivno proučiti 1 učinek jiosameznrh činiteljev proizvodenj. Vsa vpra- I šanja, katerih ureditev je odvisna izključno od jx>staj- | nih razmer, bi imele definitivno reševati krajevne i vzorne tobačne nostaje. Te postaje bi bi'" z vsem j delom svojih vzornih njiv v rajonih objektivni iz-vršilec vzornih dognani tobačnega instituta. Monof>o!ska uprava zelo dobro pojmuje tudi . daljnosežen pomen monopolskih ustanov za uredi- j tev naše proizvodnje tobaka za državo in za prebi- j valstvo, ki se bavi s predelavo tobaka, zlasti v |>a- ; sivnih krajih. Zato se energično trudi, da se izgradi ves strokovni aparat za čim racionalnejšo in kvalitetno čimboljšo proizvodnjo tobaka ostalih državnih monopolskih predmetov. Finančni minister g. Dušan Letica je v svojem govoru nato izjavil svoje popolno soglasje s temi sklepi, iako glede ustanovitve tobačnega instituta v Prilepu, kakor glede vseh drugih načrtov za pospeševanje tobačne proizvodnje v državi in za povzdig-o gospodarskega delovanja z izvajanjem javnih del s strani uprave državnih monopolov. Govor predsedmha vlade Na koncu je povzel besedo predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Podčrtal je pomen, ki ga kraljevska vlada pripisuje pravilni ureditvi tobačnega vprašanja v naši državi. »Glede na to, da je naša proizvodnja tobaka v znatni meri prekoračila notranje potrebe po tobaku, je važno vprašanje, kako zagotoviti čim večji izvoz našemu tobaku v inozemstvu. Na tem polju so se že dosegle dobre zveze s poljsko in češkoslovaško tobačno režijo. Posebno ugoden je zadnji dogovor s češkoslovaško tobačno režijo, zato, ker je sklenjena konvencija o prodaji našega tobaka za daljšo vrsto let. To mora biti vodilno načelo pri pogajanjih z vseini drugimi državami. S tem, da sklepamo pogodbe na daljšo vrsto let. si zagotovimo tudi stabilnost v politiki kulture tobaka pri nas. Mi moramo za daljšo vrsto let napraviti načrt tobačnega _ pridelovanja in Iako imeti element stabilnosti pri delu v tej važni gospodarski panogi. Pa celi okraji so v naši državi, kjer je tobak glavni produkt kmetskega dela. Zato je treba največjo pozornost obrniti vprašanju izvoza tohaka. Razen prejšnjih zvez s češkoslovaško in poljsko režijo, se je zadnja leta obnovila tudi zveza s francosko tobačno režijo in z nemško in egiptsko tobačno industrijo. Vsem tem državam je treba posvetiti največjo pozornost, da se bo izvoz našega tobaka od leta do leta bolje razvijal. Povečanje izvoza tobaka v iuozemstvo bo povečalo proizvodnjo v državi. Glede cene, ki jo daje monoiMtlska uprava, se sme a zadovoljstvom ugotoviti povečanje, ki ga budo letos dobili proizvajalci, kakor tudi sklep, da se za prihodnje leto povečajo cene pridelovalcem še za 20%. Zaslužek monopol-ske uprave od tobačnih predelav je zajamčen z zakonom o monopolih, in ta vrsta monopolskih dohodkov kaže iep napredek in popotuo stabilnost. Toda pri tobaku, ki se izvaža ▼ inozemstvo, ne more biti vloga monopolske uprave v tem, tla doseže velik zaslužek, temveč, da se v glavnem omeji na vlogo posredovalca. Naše narodno gospodarstvo in naša država že samo s tem mnogo pridobita, ker se omogoči naš izvoz našega tobaka v tujino. Razen s temi vprašanji se bo pa monopolska uprava morala baviti tudi s tem, da posvetj ,,o morda našel revolverja. Pogledal je okrog sebe in videl, da je okno odprto ter takoj sumil. da je neznanec vrgel revolvei skozi okno na dvorišče. In zare«. na dvorišču hiše št. 14 so našli brovvning kalibra 6.35 in ugotovili, da so bili pred kratkim iz tega brovvninga oddani , streli. I olioija je izdala komunike o tem do-j godku, vendar pa noče v interesu preiskave ! izdati zaenkrat ime arctiranca. Oba stražnika i sta bila prepeljana v bolnišnico, vendar pa je stražnik Ratajc že po nekaj minutah umrl. Ratajc je oženjen in ima 4 majhne otročiče, bil pa je eden od najboljših policijskih stražnikov. Stanje drugega stražnika Bobiča ni nevarno. Kamnik Živahno delovanje |>rotituherkulo7,nc lige. /.nano je že, du je kumnišku protituberku-loznu ligu poslala protituberkilloziii zvezi resolucijo zu zgraditev bolnišnice zu jetične in katera je |>o svoji vsebini vzbudila pozornost po vsej Sloveniji. S tem je pokazala ligu. du dela z vsemi močmi v korist našemu okraju in v korist naroda. I)a se bo delo lige v tem letu še bolj poživelo in borba proti jetiki še bolj poostrila, so se pri zadnji seji širše uprave o novali trije odseki, in sicer finančni, propagandni in dispanzerski. Vsi trije odseki so imeli ze svoje seje. na katerih so se izvolili odbori, ki naj vodijo posamezne ixlseke. V odbor posumeznih odsekov so bili izvoljeni gg Kosi Anton, predsednik finančnega odseka: dr Vidic I rut predsednik dispanzerskega odseka in 1'hle Drago predsednik propugundnegu odseka Na seji popagand-negu odseka se jc tudi že razpravljalo o pripravah /.u slavnostno otvoritev dispanzerja, ki bo : dne i. marca t I. Ob tej | iliki bodo sodelovala I vsa mini'"' i društva, lu bodo slovesnost čiin . 1 bolj dvi^uiU. 1 Zagorje Novi grobovi. V Kotredežu je umrl 01-letui Pfeifei Jože. dolgoletni cerkovnik kotredeške podružnice. V Podkraju pri Hrastniku je pa umrl 81-letni Bren Janez, bivši hišnik TPD v Zagorju. Naj počiva v miru! žalujočim naše sožalje. Moste pni Ljubtiani Celodnevno češčenje v cerkvi sv. Družine v Mostah bo v nedeljo 19. januarja po teni-le redu: Ob 6 zjutraj izjx>stavilev sv. Rešnj. Telesa, litanije Srca Jezusovega, pridiga, sv. maša. Ob 7 sv maša. Ob S šolska sv. maša samo za mladino osnovne šole. Ob 9 jji-idi-ga, sv maša. Ob 10 in 11 tudi sv. maša. Pojx>ldne od 12 do 1 počasti Najsvetejše mladina meščanske šole, od I do 2 mladina osnovne šole, od 2 do 3 dekleta, od 3 do 4 žene, od 4 do 5 možje in latilje, od 5 do 6 sklepni govor, pete litanije in zahvalna |>esem. Pošljite naročnino!