Spedlzfon« Ib »bbonmmento postale |||j|j9 Poštnina plačana v gotovini ___ m Slovenski Prezzo - Cena Lir 0.4C Štev. 128. V Ljubljani, v tor eh, 9. junija 1942-XX. Leto VII. IcklJuCna pooblat Uniona fubbllciU Uaiiana & A- Milana Vojno poročilo št. 738: Angleški protinapadi v Marmariki odbiti Velik vojni plen pri zadnjem zmagovitem nastopu Uradno vojno poročilo štev. 738 pravi: Sovražnikove protiofenzivne sunke, ki so jih podpirala oklepna vozila, so gladko zavrnili naši pehotni oddelki, ki so zajeli 150 mož ter uničili nekaj oklepnih vozil in tovornih avtomobilov. Veliki vojni plen, ki ga je prinesel zmagoviti nastop, o katerem poroča včerajšnje poročilo, vsebuje poleg pomembnih količin vojnega blaga 50 topov ter približno toliko protitankovskih topov. Med ujetniki je general, ki poveljuje X. indijski motorizirani brigadi. Nad Akromo so uaSi lovci zbili 6 sovražnikovih letal, ne da bi imeli kaj izgub. Z nastopov v preteklih dneh se štiri naša letala niso vrnila. Italijanski in nemški oddelki so znova napadli letalska in pomorska oporišča na otoku Malti. Obsežni požari so izbruhnili na področju ciljev, ki so bili ponovno zadeti. Preteklo noč je angleško letalstvo bombardiralo Cagliari. Nekaj stavb v središču mesta se je podrlo, druge so bilo poškodovane. 12 ljudi je mrtvih, 15 ranjenih. Vedenje prebivalstva je bilo hladnokrvno in disciplinirano. Seja medministrskega odbora za preskrbo in cene Pod Mussolinijevim predsedstvom je odbor sklepal o položaju prehrane glede na novo žetev, o cenah kmečkim pridelkom, o omejitvi izdelovanja sladkarij in o zagotovitvi zadostnih količin semenskega krompirja Rim, 9. junija. 6. Pod Ducejevim predsedstvom je v Beneški palači 6. junija od 17. do 19.30 ter 8. junija od 17. do 19. imel sejo medministrski odbor za vzporeditev, preskrbo, razdeljevanje in za cene. Navzoči 60 bili tajniki stranke, finančni, kmetijski, prometni, korporacijski minister ter minister za zamenjavo in valute, podtajnik za notranje zadeve, za pravosodje in za vojno izdelavo, gfevni komisar za ribištvo, predsedniki fašistoviskih delodajalskih in delojemalskih združenj kmetijskih in industrijskih delavcev ter trgovinskih nameščencev. V začetku je odbor razpravljal o položaju prehrane, o čemer je poročal minister za kmetijstvo. Odbor je vzel na znanje, da se program za pokritje potreb z novo žetvijo pravilno uveljavlja. Odbor je tudi z zadovoljstvom ugotovil, da zadovoljivo poteka razdeljevanje zgodnjega krompirja po posebni organizaciji, ki ureja dotok pridelave v središča porabe. Glede zelenjavnega m sadnega trga je odbor poudaril, da državna ureditev cen za zelenjavo in za 6adje odgovarja brezpogojno nujnosti, da morajo ti pridelki biti dosegljivi vsem slojem potrošnikov in da je treba cene različnim kmečkim pridelkom izenačiti. Še enkrat 60 potrdili sklep, da je treba sedanje določene cene v celoti ohraniti in da jih morajo strogo spoštovati pridelovalci in trgovci. Kmetijski minister je poročal o uveljavljajoči 6e organizaciji za nadzorstvo in vodstvo preskrbe z zelenjavo in sadjem po mestih, da se tem * zagotovi potrebno blago za običajno porabo. Nemško vojno poročilo Zavrnjeni sovjetski napadi na južnem in srednjem ruskem bojišču Srditi boji v Marmariki trajajo dalje Hitlerjev glavni stan. 9. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno poročilo jugnem odseku vzhodnega bojišča so madžarske čete zavrnile jx»novne sovražne na- aade. V zaledju srednjega odseka se je navzlic labemu vremenu zmagovito nadaljeval napad na obkoljeno sovražnikove skupine. Na volhovskem odseku je sovražnik ponovil močne napade na silno zavarovano mostišče. V hudih bojih je bil odbit z velikimi izgubami v moštvu in orožju. V Severni Afriki se nadaljujejo srditi boji. Izvedeni so bili ponovni, kar najusj>ešnejši letalski napadi na letalske in pomorske postojanke otoka Malte, Na morju pred južno angleško obalo je bila trgovska ladja srednje mere poškodovana z bombami. Pred holandsko obalo so se v noči na 7. junij čistilci min spopadli z angleškimi torpednimi čolni. Poškodovali so brez lastne izgube en sovražni čoln s topovskimi streli. Slovesne proslave ob 23. obletnici uporov na Malti Rim. 8. junija, s. 23. obletnico protibritan-skega upora na Malti so proslavili v vsej Italiji. Takrat pred 23 leti je neznosni britanski jarem pritiral prebivalstvo na Malti tako daleč, da se je uprlo. Angleški oblastniki so prebivalstvu dolga desetletja dajali večne obljube, toda stanje se ni nič zboljšalo. Takšno je stanje malteškega prebivalstva tudi danes. Danes, ko je Italija v polnosti svojih vojaških in političnih sil, ponovno poudarja svoje stoletne pravice do Malte. V voinem načrtu, ki ga Italija danes dosledno in junaško izvaja, tvori Malta eno prvih točk. Zato so na vseh proslavah z ganotjem počastili spomin tistih malteških junakov, ki so morali žrtvovati svoje življenje 7. in 9. junija 1919. Vsi ti so padli v večno slavo Italije in fašizma. Pogodba o obrtniškem sodelovanju med Italijo in Bolgarijo Sofiia. 9. junija, s. V trgovskem ministrstvu so včeraj sklenili pogodbo za sodelovanje med italijansko in bolgarsko obrtjo. V prisotnosti bolgarskega trgovskega ministra Zahari-jeva in italijanskega ministra Magistratija sta sporazum podpisala nar. svetnik Pietro Gaz-zolti, predsednik fašistične obrtne zveze, m predsednik bolgacskega obrtništva Vekilov. Pogodbo prevevajo načela skupnosti, ki združuje vse pridelovalne sile nove Evrope, in je posvečena razvoju ter izmenjavi obrtnih izdelkov, strokovni izmenjavi ter propagandi v raznih obrtnih strokah obeh držav. Predsednik obrtne zveze je v spremstvu vojaškega odposlanca položil lovorjev venec pred spomenikom padlih bolgarskih vojakov in na italijanskem vojaškem pokopališču. Nato je vodil otvoritev razstave italijanskih umetnostnih majolik gospe Anne Bozzolo v dvorani italijanskih del »Pro oriente«. Pri otvoritveni slovesnosti razstave, ki vzbuja živahno zanimanje, so bili še italijanski poslanik, mnogi bolgarski odličniki in številna ljudska množica. Madžarska zelenjava in sadje za Nemčijo Berlin, 9. jun. s. Pred kratkim ie bjla podpisana pogodba, po kateri se je Madžarska obvezala, da bo Nemčijii dajala vse presežke svojega sadja in zelenjave. Potrebne hladilne vozove za prevoz sadja in zelenjave v Nemčijo bodo dale ' madžarske državne železnice. Berlin, 9. junija, s. Iz pristojnega vojaškega vira se ie izvedelo, da so silne skupine nemških bojnih letal krepko podpirale nemško vojsko v bojih na polotoku Krimu ter uspešno bombardirale sovjetske poljske postojanke in topništvo. Bombardirale so tudi mesto in pristanišče Sebastopol. Nemški lovci so na tem bojnem odseku sestrelili osem sovjetskih letal. Nato je odbor sklepal o izdelovanju sladkarij. Odbor Sodi, da je nujno jx>trebno, da 6e v tej industrijski panogi še strožje omeji jx>raba nekaterih surovin, ki je bila že omejena s (»prejšnjimi ukrepi kmetijskega ministra. Zaradi tega in pa da bi e točneje izvedenim poenotenjem vrst sladkarij dosegli lažje in uspešnejše nadzorstvo nad kakovostjo izdelkov in nad cenami, 60 sklenili, da bo od 1. julija letos dovoljena izdelava in prodaja samo določenih sladkarij in to po cenah, ki jih bo določila oblast. Odbor je kmetijskega ministra pooblastil, da s posebnim ukrepom izdela seznam teh izdelkov in določi cene. Nadaljnje razpravljanje- se je nanašalo na semenski krompir. Kmetijski minister je prikazal raz-deljevaiije semenskega krompirja v pretekli 6a-ditveni dobi. Razdeljene so bile dosti večje množine izbranega, uvoženega in doma pridelanega krompirja. Toda te količine vseeno niso zadovoljile povečanih zahtev pri kmetovalcih. Zaradi tega je minister določil vse potrebno, da za setev v letu 1942-43 zgotovi čim večjo množino semenskega Vojne izgube v maju Rim, 9. junija, s. Vrhovno poveljstvo poroča: Vojne izgube v maju in tiste, ki jih ni v popre,jšnjih seznamih, pa so do 31. maja prišle glede njih določene listine in podatki, znašajo: Vojska in milica: Severna Afrika: padlih 109, ranjenih 117, pogrešanih 1®6; Rusija (osmi seznam): padlih 79, ranjenih 215. Balkan: padlih 475, ranjenih 783, pogrešanih 78; Mornarica: padlih 26, ranjenih 82, pogrešanih 99; Letalstvo: padlih 50, ranjenih 88, pogrešanih 3(7. Seznami padlih so objavljeni v posebnem dodatku k včerajšnji izdaji lista »Le Forze Ar-niatec Seznam z Balkana vsebuje tudi 82 imen s parnika »Galatea«. Ta imena v aprilskem seznamu niso bila objavljena. Slavnim bojevnikom in jihovim rodbinam velja ganjena in nevenljiva hvaležnost domovine. Pomen posvetov med Hitlerjem in madžarskim ministrskim predsednikom »Nobena sila ne bo preprečila Madžarom, da se ne bi bojevali ob strani Nemčije in Italije do popolne zmage« Budimpešta, 9. jun. s. Snoči se je vrnil v Budimpešto madžarski ministrski predsednik de Kallay, ki je bil te dni pri Hitlerju v njegovem glavnem stanu. Na železniško postajo so prišli pozdravit člani madžarske vlade ter nemški poslanik v Budimpešti. l Uradni »Budapesti Ertesite« piše pri tej priliki, da so razgovori med nemškimi in madžarskimi vojaškimi izvedenci potekali v ozračju toplega prijateljstva ter da so ponovno dokazali popolno soglasnost naziranj glede vprašanj, ki zadevajo zavezniški državi. Razgovori — nadaljuje uradna agencija — pri katerih so se dotaknili tudi splošnih političnih in vojaških vprašanj, so se v prvi vrsti nanašali na madžarsko-nemško vojaško sodelovanje na vzhodnem bojiču, kjer se danes Evropa bori proti boljševiški nevarnosti. Kakor za osne sile, tako je rešitev pred boljševiško okužbo tudi za Madžarsko vprašanje življenjske važnosti, in nobena sila na svetu ne bo mogla preprečiti madžarskemu narodu, da se ne bi še naprej boril ob strani Nemčije in Italije. dokler ne bo izvojevana popolna zmaga. Berlin, 9. jun. s. Berlinsko časopisje poudarja važnost in pomen Hitlerjevega sestanka z madžarskim ministrskim predsednikom de Kalla-yem ter podčrtavajo, da je bil pri tej priliki podrobno proučen politični in vojaški položaj, ter da so razpogovori potekali v duhu zgodovinskega prijateljstva in tovarištva v orožju, ki veže Nemčijo in Madžarsko. »Vse od začetka velikih bojev v letošnji pomladi na vzhodnem bojišču,< piše »Deutsche Allgemeine Zeitungc, so nemška uradna vojna poročila ponovno omenjala, kako dragoceni in učinkoviti prispevek so dali madžarski oddelki. Med narodi jugovzhodne Evrope, ki se danes bore ob strani osnih držav, Madžarski ni mogla in tudi ni hotela izostali. Prvi obisk sedanjega madžarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra de Kallaya pri Filhrerju je bil izraz naravne vzajemnosti, ki je bila vprav v teh dneh podčrtana po ameriški vojni napovedi Madžarski, Romuniji in Bolgariji.« Načrti za cestna dela v novih italijanskih pokrajinah Rim, 9. jun. s. Pod predsedstvom ministra za javan dela se je včeraj sešel upravni odbor Avtonomne družbe za ceste. Odbor je razpravljal o številnih načrti hza izboljšanje državnega cestnega omrežja ter odobril med njimi tudi načrte za ceste v novih pokrajinah. Angleške in ameriške vojne naloge v letu 1942 Buenos Aires, 9. junija s. Stotnik Fielding, vojaški razlagalec pri kolumbijski radijski družbi, je v ameriškem mesečniku »Look< napisal članek, v katerem pravi, da bi zavezniki lahko vojno izgubili v letu 1942 in da bi sile Osi utegnile zmagati. Letošnje leto je odločilno leto, kajti ameriška vojna proizvodnja in vežbamje vojakov še nista dosegla vrhunca, prevozi pa 60 v žalostnem stanju. Udeležba Združenih držav v vojaških operacijah more že po svoji naravi biti le prav omejena. Glavna ovira za popoln vojaški razvoj Združenih držav je še zmeraj njeno brodovje. S sedanjim brodovjem ni možno prevažati vojnega blaga in moštev na bojišča tako hitro, kakor bi bilo pvotrefono. Če povzamemo naloge, ki jih morajo ravezniki 1. 1942 rešiti, pridemo do tegale sklepa: dobiti moramo bitke na V6eh jx>dročjih, v izdelavi, v prevozih in v pravih vojaških operacijah. Pomanjkanje lad^j v Angliji in v Ameriki Buenos Aires. 9. junija, s. Britanski mini; ster za vojno izdelavo, Lilleton, ki se zdaj mudi v Washinglonu, je v nekaterih svojih izjavah, ki najbolj zaskrbljeni zaradi pomanjkanja ladij in »da se jima dozdaj še ni posrečilo najti nobene rešitve za ta vprašanja«. Švicarska pohvala strogim vojnim ukrepom v Italiji Bern, 9. jun. s. List »Basler Nachriehten« je objavil dopis o strogi hvojnih ukrepih v fašistični Italiji, ki se raztezajo na vsa področja narodnega življenja. Dopisnik poudarja, da bodo odloki, ki jih je najavil državni podtajnik za korporacije Lombrassa glede takih lenuhov, ki niso nič prida v sedanjem položaju, prav kmalu uveljavljeni. Med drugim omenja tudi »čistkot v rimski bogataški četrti Via Vittorio Veneto in zapiranje ta-mošnjih kavarn in pivnic. Dodal je še, da je rimska policija v zadnjih dnevih po ulicah preiskovala mnoge meščane, da bi se prepričala, ali so opravili vojaško službo in se bavijo s koristnim delom za narod. Pametna politika turške vlade Carigrad, 6. junija, e. List »Ta« viri Efkar« razpravlja v svojem uvodniku o politiki, ki jo je turška vlada vodila v času sedanje svetovne krize in se ji je tako posrečilo obdržati dobre odnošaje z vsemi vojskujočimi se strankami. Za zgled uspeha te politike navaja list pogodbo z Nemčijo, ki je dala Turčiji kredit 100 milijonov mark za nakup vojnega materiala, dalje pa navaja tudi trgovsko in piovbno pogodbo z Italijo. List se potem bavi s podaljšano pogodbo z Italijo. Mi, piše, imamo dobro razvito trgovinsko izmenjavo r. Italijo in zadnja leta se je izmenjava močno povečala, posebno glede industrije. Obnovitev trgovinske pogodbe navzlic sedanji vojni ima še večji pomen. Italija bo v Turčijo lahko izvažala ročne izdelke. List končuje z ugotovitvijo, da sta trgovski pogodbi z Italijo in Nemčijo na vsak način dejauji, ki bosta Turčiji omogočili daljši mir. krompirja in fioskrbi za red pri razdeljevanju. Na koncu je odbor razpravljal o cenah kovinskim odpadkom, ki ne vsebujejo železa. (Odpadki bakra, cina, niklja, aluminija, svinca, kositra, magnezije). Sklenil je, da se ne sme dovoliti nobeno zvišanje uradno določenih cen za to blago. Pooblastil je finančnega ministra, da jx>skrbi za plačilo morebitnih primanjkljajev pri stroških za zbiranje bakrenih odpadkov. Cene neželeznim kovinam, j>ol-izdelkom ter izdelkom, morajo zaradi tega ostati nespremenjene. V razpravo so j>osegli: tajnik stranke, ministri Pareschi, Di Revel, Riccardi, podtajnik Amicucci, Pascolato, Puzzolu in drugi. Prihodnja seja odbora bo 21. junija ob 17. Vesti 9. junija V Sofiji je včeraj bil velik telovadni in športni nastop gojencev italijanskih šol v Sofiji. Nagrade najboljšim gojencem ie delil italijanski poslanik v navzočnosti zastopnikov bolgarske vlade. S tem. da je Mehika napovedo vojno Japonski, Italiji in Nemčiji, je skočila v temo in gre zelo hudim neznankam naproti. Ta sklep ie bil sprejet očito pod pritiskom Združenih držav, je povedal včeraj zastopnik japonske vlade Hori. Da bi odpravili zemljepisna imena v zasedenih ozemljih, ki spominjajo na angleške, ameriške in holandske vdore, je japonski ministrski 6vet imenoval pof*ben odbor, ki bo vprašanje proučil in predlagaj nova imena. Iz Buenos Airesa poročajo, da bo poraba bencina v Zdiruženih državah od 1. julija dalje omejena. Prav tako bodo omejili avtomobilski promet. Samo tistim bo dovoljeno voziti 6e, ki bodo dokazali resnično potrebo. Vloge po nemških hranilnicah so v preteklem letu narastle na 11 milijard mark. Že v početku letošnjega leta so vloge narastle za 50% v primeri z lanskim letom. Veliko zborovanje je bilo v Pragi in so na njeni obravnavali nujnost zvestobe Čehov Nemčiji. Govorniki so slavili predsednika Hacha in napadali Beneša. Na zborovanju sta govorila predsednik vlade Krejči in propagandni minister Muravec. Maroški kalif je zapustil Barcelono in se odpravil v Madrid ter Algesiras, od koder se bo vrnil spet v Maroko. Japonski oddelki so se v varstvu vojnih ladij nepričakovano izkrcali na južnem filipinskem otoku Basilan. Ameriški in filipinski vojaki so pebegnili na bližnje griče. Ko so jih Japonci ujeli niso ti vojaki še nič vedeli, da je glavna filipinska trdnjava Cor-regidor padla. Med Hongkongom in Japonsko je bil obnovljen brzojavni promet in železniška proga od Kantona proti Hongkongu. V japonsko luko Kobe je prispelo okrog 100 an- gleških državljanov iz Mandžukua, ki so bili internirani po raznih mandžurskih mestih in jih bodo zdaj zamenjali z japonskimi državljani, ki so bili internirani v Siamu, pa bodo konec tega meseca poslali v portugalsko Vzhodno Afriko. Število delavstva v nemškem kmetijstvu je v zadnjih dveh letih naraslo za okroglo 25%. Turška vlada je prepovedala vsem svojim ladjam plovbo po tujih morjih brez jx>sebnega vladnega dovoljenja. Ameriška vojna napoved Madžarske ne razburja Budimpešta, 8. jun. AS. Objava vojne napovedi Združenih držav Madžarski ni med madžarsko javnostjo vzbudila nobenih razburjenj. Madžarski politični krogi pravijo, da je Madžarska kot zaveznica sil oei videla v sovražnikih Italije in Nemčije zmerom tudi svoje lastne sovražnike in zato wa-shingtonska vojna napoved prav v nobenem pogledu ne spreminja dejanskega stanja. Predsednik dolarske demokracije, piše »Magyar Orszag«, ve, da je Madžarska zvesta svojemu tisočletnemu civi-lizatoričnetnu izročilu in se bo zato še dalje borila ob strani sil osi, dokler ne bo dosežena zmaga nad boljševizmom in njegovimi bogataško-judovskimi zavezniki. Nemci se bore za pravico do življenja Miinchen, 9. junija, s. Dr. Ley, voditelj nemške delovne fronte, je v Rosenheimu govoril ob okrožnem dnevu hitlerjevske stranke. Dejal je, da je cilj boja, v katerega so Nemci zapleteni, zmaga nad judovstvom Nato je dostavil: »Mi imamo premalo prostora, da bi hranili 85 milijonov Nemcev, toda to ne pomeni, da bi bilo 20 milijonov Nemcev preve? Zakoni narave pravijo, da mora tisto, kar velja in kar sestavlja najboljši del stvarstva, živeti. Zaradi tega imamo torej mi Nemci pravico do življenja in za to pravico do življenje se vse nemško ljudstvo bori.« Nemško meso in žito za Finsko Helsinki, 9. jun. s. Pogajanja med Finsko in Nemčij oglede pošiljanja mesa na Finsko so za-zaključena. Nemčija se je obvezala, da bo v kratkem poslala živino in meso v škatlah za finsko vojsko. Minister za prehrano Ramsay se je vrnil v Helsinki in tisku izjavil, da je Nemčija oblju-bija, da bo poleti 1942 in za zimo 1942-1943 poslala velike množine žitaric, zlasti rži, pšenice in ječmena. Iz zgodovine sodne oblasti v Ribnici »Trdanov mlin« v Žlebiču je bil mejnik med ribniškim In ortneškim gospodstvom Ribnica, 9. iuniia. Urbar ie bil v srednjem veku za vse podložnike sodni in davčni kodeks. V njem ie bila zapisana »pravda« podložnih kmetov in te odločbe so delile kmetom milost in nemilost skozi vsa stoletja. Le v neznatnih stvareh so te določbe spreminjali, ker so izšli kasneje državni zakoni, ki so od časa do časa spreminjali ur-barske zakone in katerim so se morali pokoriti tudi graščaki sami. Ne samo nad osebno svobodo. ampak celo nad življenjem podložnikov so imeli graščaki po urbarskih določbah svoje pravice. Niso pa imele vse graščine enake sodne pravice, posebno kar se tiče smrtne obsodbe in njene izvršitve. Tako je bila velika razlika med pravicami ribniške, ortneške in breške graščine. Poslednja sploh ni imela sodne oblasti, ortneška pa samo pravico preiskave, dočim ribniška tudi izvršitev kazni. Ze v urbarju kočevskega gospostva iz leta 1574. stoji določba o kazenskem pravu. Kočevje in nekatera mesta in trgi so imeli krvave sodnije. Te so bile v Črnomlju, Žužen-berku, Ribnici in Turjaku. Svetovalci iz teh krajev pa so morali na posvetovanja v Kočevje. V grajskih določbah v Veliki in Mali gori je imel vsak kmet pravico pasti prašiče. Če je dal kdo svojega prašiča drugemu v rejo ali pašo in ni imel stalnega bivališča v ribniški sodniji, je moral plačati od starega prašiča dve črni petači, od mladega pa eno. Polharji so morali dajati gradu iz svojega gozda letno po 6 polhov. Lov je imel samo graščah, ribolov v Ribnici, Bistrici in Sajevcu je bil prav tako graščakov, vendar je bilo dovoljeno loviti ribe tudi podložnikom. Graščak je le skrbel, da potoka niso preveč opustošili. Ob cerkvenih pro-ščeniih je graščak pobiral steklino. Vsak krčmar iz trga je moral dati ob sv. Juriju graščaku po 25 kron, ostali krčmarji izven ozemlja grajske sodnije pa so se morali na ta dan predstaviti graščaku in mu plačati en renski goldinar in 40 kron. Od zaklane živine so dajali graščaku jezik in noge, pri tem pa ie bil kmet pogoščen v gradu s kozarcem vina in hlebčkom kruha. Mesarji so 1 li dolžni klati graščakom vso živino. Od zaklanega vola so dobili eno pečenko, od prešiča tri klobake, za zakol ovce pa kosilo. Grajsko sodišče v Ribnici ie razsojalo vse tožbe in pritožbe na kvalerni petek. Krvave sodbe so izvrševali zapriseženi krvni sodniki, za prisednike pa so bili uglednejši ribniški trža-ni. Krvavi sodnik in krvnik sta prišla iz Ljubljane. Vislice so stesali in postavili vaščani iz Brež. Starejši Ribničani še znajo pripovedovati marsikaj zanimivega iz te dobe, tako tudi o sporu med ortneško in ribniško graščino. To je bilo leta 1660. Po določbah urbarja ortneške graščine iz leta 1589., ki se nahaja v ortneškem arhivu, je imelo ortneško gospodstvo pri malefičnih osebah voditi samo preiskavo, v končno obsodbo pa je moralo tako osebo izročiti na običajnem kraju pri Trdanovein mlinu v Žlebiču sredi brvi, ki je vodila čez potok Tržišco. Takrat sla se obe graščini pričkali za mejo. Lastnik Ribnice, grof Trilek, je dal leta 1700 premakniti ortneški mejnik pri tem mlinu, kar ie pomenilo prepir. Tako ie ta mlin postal predrfiet procesov. Tako ie prišlo med graščinama do prerekanja zaradi neke Marjete Maroltove, katero ie cesarski sodnik Janej Florjančič obsodil na smrt zaradi umora lastnega otroka, katerega ie zakopala. Ortneško sodišče ie prosilo ribniško gospodstvo, naj sprejme to zločinko, toda to ie ni hotelo, ker si ie ortneško gospodstvo lastilo sodne pravice, ki pripadajo le ribniški graščini. Ortneško gospodstvo se ie sklicevalo na nekatere podobne primere češ, da so bile že prej nekatere osebe na Ortneku »mučene in nate-zane« in šele, ko so jih spoznali malefičnim, so jih izročili ribniškemu sodišču. Navajali so. da ie po členu 6. deželnega sodnega prava vsak lastnik deželnega reda upravičen, sumljivo osebo natezati in mučiti, da izve resnico. Ves spor se je poravnal, ko se ie grof Lichtenberg kot lastnik Ortneka popolnoma odpovedal takim in enakim sodbam. Od takrat so sodili le ribniški gospodje. Manjše kazenske razprave na okrožnem sodišču Filmska umetnost je kljub vojni v polnem razvoju Ljubljana, 7. junija. Obiskal sem poznavalca in znanega kritika filmske produkcije, da bi zastavil nekaj vprašanj o kvaliteti filmske industrije in še kaj o igralcih in filmskih režiserjih. V njegovi 6obi je prav domače. Miza je nagromadena 6 filmskimi revijami in filmskimi slikami tako, da takoj veš, da 6i pri človeku, ki 6e zanima za »deseto muzo«, filmsko umetnost. »Kakšno je vaše mnenje o evropski, zlasti pa o italijanski filmski industriji,« to vprašanje sem mu zastavil po kratki debati in kramljanju o ljubljanskih kinematografih in o drugem. »Kljub vojni je filmska umetnost v polnem razvoju. Letošnja produkcija v Italiji je za 30% večja od lanske in za prihodnjo 6ezono je v načrtu sedemdeset filmov, od katerih jih je ena četrtina že v izdelavi. Med igralci srečujemo že znana imena kot Jean Gabin, Michele Morgan, Liiiea Carietti itd. »Kaj pravite h kvaliteti letošnje industrije?« »Ce bi dejal »inter arma silent m.usae«, bi bilo prehudo rečeno. Mislim, da je od vseh kulturnih panog filmska umetnost še najmanj trpela. Res smo videli nekaj filmov, ki 6e jim je poznalo (bili so predvsem inozemski), da 60 bili izdelani v izrednem ča6u, na splošno pa kvaliteta evropskega filma ni padla (o francoski povojni produkciji ne morem ničesar gotovega reči). Kakovost italijanskega filma 6e je v zadnjih letih zelo dvignila. Kritični trenutek je bil takrat, ko je nastal spor z ameriškimi družbami in je prenehal vsak uvoz njihovih filmov. Filmske družbe v Državi so 6e takrat znašle pred težko nalogo, 6 povečanjem lastne produkcije kriti potrebe kinematografskih podjetnikov. Pod nadzorstvom in 6 pomočjo ministrstva za kulturo 6e je to posrečilo. Seveda je bilo in je še mnogo podpovprečnega, vendar je na splošno kakovost italijanskega filma zavidljivo narastla.« »Katere 60 najvažnejše produkcijske družbe in kakšno je vaše mnenje o igralcih in režiserjih?« »Najvidnejši filmski dužbi 6ta ENIC (Ente na-zionale Industrie cinematografiche) in Scalera. Prva je poklržavna in je izdelala mnogo dobrih filmov druga črpa snov za 6voje filme predvsem iz pestre in bogate italijanske zgodovine. Med produkcijo spada na primer film »Železna krona«, ki je po mojem mnenju najboljši film italijanske filmske produkcije. Druga je imela velik uspeh e filmi »Kapitan Tempesta«, »Krvava roža« itd. Kandidate za igralce ali igralke preizkusijo najprej v »Centro Sj>erimentale« v Rimu kjer jih odklonijo ali sprejmejo. Tisti, ki so 6prejeti, morajo v dveletno trdo šolo, kjer se uče predvsem recitiranja, zgodovine filma in vsega, kar je potrebno za nastop pred kamero. Večina znanih in do- brih igralcev v Državi je izšla iz tega zavoda in le nekaj karakternih igralcev (Armando Falconi, Ruggero Ruggeri) je prišlo k filmu iz gledališkega odra. Medtem ko je kader sposobnih filmskih igralcev razmeroma velik, imam vti6, da povzroča večje skrbi jx>manjkanje 6j>osobnih režiserjev. Poklic filmskega režiserja zahteva pač poleg obvladanja teorije, stila in tehničnih možnosti še prav izkustva. Ales6andro Blasetti je po mojem mnenju še najboljši.« »Kakšno je naše občinstvo do filma?« »Naša mestna publika, ko obiskuje primerne kinematografe, ima razmeroma dober čut za vrednost filma, ker je razultat dejstvo, da 60 v Ljubljano prihajali leta in leta najboljši filmi svetovne produkcije in sicer se je ne redko zgodilo, da 6tno i v Ljubljani videli premiere prej kot ns> primer na Dunaju, Budimpešti, Belgradu itd.« Cepljenje proti davici Ljubljana, 9. junija. Na Viču bo cepljenje proti davici današnji torek 9. junija ob 17. uri v šoli, a za one, ki ne morejo čez kontrolno črto bo cepljenje tudi današnji torek ob 17.30 v gostilni Karo na Cesti dveh cesarjev. Jutrišnjo sredo 10. junija ob 17. bo pa cepljenje v meščanski šoli v Mo6tah, a za one, ki zaradi kontrolne črte ne morejo v mesto, bo ecp-ljenje tudi jutri 10. junija ob 17.30 v prostorih gostilne Schvventner na Smartinski cesti. Na Barju bo cepljcnje proti davici v soboto, 13. junija ob 17. uri v šoli, na kar opozarjamo vse Barjane, ker je v objavljenem razporedu po pomoti izpadlo cepljenje za barjanske otroke. Cepljenje proti davici se je v Ljubljani že začelo ter bo, kakor smo čitali v listih, ta teden prvo cepljenje po vseh okrajih mesta tudi končano. Starši si lahko 6amii izberejo kraj, ki je najbližji in najlažje dostopen. Cepljenje gre hitro izj>od rok, zato naj bodo 6tarši točni, da cepljenja ne zamude. Na glavnih cepilnih postajah 6e cepljenje začne vsak dan ob 17. uri. Ko bo cepljenje na kakem kraju končano, bo zdravnik takoj odšel in ne bo čakal na zamudnike, ki bi morebiti prišli prepozno kot je bilo določeno. Posebno pa še poudarjamo, da so bila vsa šolska vodstva naprošena, r.aj k temu cepljenju pšljejo vso ono šolo obvezno • mladino, ki iz kateregakoli vzroka dosedaj še ni bila cepljena proti davki. Starše takih otrok pa pro6:mo, naj šolska vodstva pri tem podpirajo v korist zdravja 6Vojih otrok ter se tako izognejo kazni, določene za V6e one, ki bi 6voje otroke brez tehtnega vzroka odtegnili obveznemu cepljenju. Ljubljana, 9. junija. Pred dnevi je bil objavljen velik seznam vseh onih oseb, poslovnih in zasebnih, ki so na kak način zakrivile prestopke in prekrške proti protidraginjskim uredbam in so bilo kaznovane od političnouprvane oblasti I. stopnje na zaporne in denarne kazni. Nekatere osebe so bile nato tudi ovadene sodišču. Pred okrajnim sodiščem se navadno razpletajo zadeve, ki se nanašajo na uredbe o racioni-ranju različnih življenjskih potrebščin in na druge uredbe glede prodaje raznih predmetov, ki so posebno f>otrebni v javnem prometu. Pred okrožnim sodiščem pa teko zadeve glede prestopkov uredbe o cenah, glede naviujanja cen in veriženja z živili. Do konca maja je bilo pri okrožnem sodišču letos že 66 razprav, v zadnjem času so razprave proti navijalcem cen nekoliko redkejše. Obsojenih je bilo 79 oseb na skupno 263 dni zapora in 6.850 lir denarne kazni. Pred kazenskim sodnikom - poedincem na okrožnem sodišču je bilo v soboto več razprav zaradi različnih prestopkov tatvine in so bile nekatere razprave preložene, ker ni bilo mogoče vabila dostaviti obtoženecm odnosno važnim ali pa, da se bo dopolnilo dokazno postopanje. V teh časih je veliko [»vpraševanje po prašičkih za rejo. Ti so v cenah zelo visoki. Najnižja cena se giblje za prašička, starega le nekaj tednov od 600—700 lir, so pa tudi starejši pra-šečki po 1005 in več lir. Neki Lojze, doma iz turjaške okolice, star že 36 let, ki mu oblič ne diši, se je spravil na trgovske posle in je začel kupčijo s prašički. Že lansko jesen je prišel v poslovne zveze z neko Francko, ki bi rada kupila kakega prašička, da bi ga za pozno zimo spitala in zaklala tako-le januarja, ko bi lahko potem povabila svoje prijateljice na koline Lojze je Francki mnogo pripovedoval in ji naposled obljubil, da ji preskrbi lepega prašička za 700 lir. Najprej mu je dala 100 lir are, pozneje pa je od nje Lojze izvabil še 600 lir z izgovorom, da ji prinese čez nekaj dni prašička, a rabi denar, ker mu kmetica drugače noče- izročiti prašička. Francka je zaman čakala na prašička, a Lojzeta ni bilo od nikoder na spregled. Lojze si je dalje prilastil letos februarja 2000 lir gotovine, ki jih je bil izmaknil nekemu gostu v znameniti gostilni pri »Figovcu«. Bil je poklican pred sodnika na odgovor. Priznal je sleparije s prašičkom in se izgovarjal kratko, da je denar zapravil, a ženska mu ni prinesla prašička. Tajil pa je na vse pretege tatvino 2000 lir. Lojze pa je neki gostilničarki še drugo zagodel. Odnesel ji je in prodal razlieun gostilniški inventar v vrednosti okoli 4.500 ilr. Zaradi tatvine in sleparije je bil Lojze Z. sedaj pred kazenskim sod- Rovke iz Države Velika udeležba na beneški slikarski razstavi. 21. junija bodo v Benetkah odprli 23. razstavo slikarstva in kiparstva, katere 6e bodo udeležili tudi številni tuji umetniki. Domačih italijanskih umetnikov bo zastopanih 100. Od tujih 60 začeli pošiljati 6voja umetniška dela Švicarji in Hrvatje. Od slednjih bo razstavil največ del kipar Ivan Meštro-vič, ki je poslal večino 6voiih velikanskih umetniških izdelkov. Razen njega bodo sodelovali še sledeči: 6likar Miroslav Kraljevič 6likar Josip Račič, 6likar Ivo Režek, in slikar J ur a j Klanjčič, Hrvaška bo imela 6Voj poseben paviljon. Gradnja obrežne ceste v Dalmaziji. Guverner Dalmazije je ukazal začetek gradnje moderne ceste, ki bo tekla vzdolž daimazij&ke obale. Cesta se bo držala v glavnem smeri, kakor jih imajo sedanje manjše ceste, zgrajene na temeljih starih rimskih ce6t, le da bodo ovinke ublažili in znižali klance, obenem pa cesto zaščitili pred snežnimi zameti in drugimi vremenskimi ovirami. Za zdaj bodo najprej vzeli v delo cesto med Zaro in Šibenikom. Stopnjema pa bodo zgradili moderno avtomobilsko cesto vzdolž vse obale, da bodo V6e tri dalmaziiske jx>krajine med 6eboj zvezane z odlično cesto. Ne le gospoda rstvo, pač pa tudi turizem bo imel velik dobiček od nove ce6te. Gradnja bo trajala več let. Poseben aparat za iskanje radija. Zdravilstvo s pridom uporablja radij kot sredstvo za zdravljenje raznih bolezni, odnosno kot sredstvo za lajšanje bolečin pri težko ozdravljivih boleznih. Radi jje siln odragocena kovina, ki je svet nima v takšni zalogi kakor n aprimer železo. Nedavno se je v Padovi v bolnišnici zgodilo, da je neka bolnica iz bogzna kakšnega nagiba izmaknila iz laboratorija 4 tube radija in jih vrgla nekam stran. Zdravniki so vse kote preiskali, vendar radija niso moglii najti. Profesor Drigo pa je naredil poseben aparat, e katerim se ta rudnina lahko išče. Preden je svoj izum preizkusil, je policija postavila na noge ves svoj aparat, vendar ni mogla ugotoviti kraja, kjer naj bi bil radij skrit. Šele profesor Drigo jo odkril skrivališče radija in tam so dobili tudi vso količino manjkajoče dragocene kovine. Podrobnosti o ziumu padovanskega zdravnika še niso znane, vendar je gotovo, da bo znanstveni in medicinski svet po temeljitih preizkušnjah to pridobitev s pridom uporabljal. nikom-poedincem obsojen na 3 mesece strogega zapora in na 120 lir denarne kazni. Neki drugi Lojze K., krojaški pomočnik je bil obsojen na 1 mesen in 15 dni strogega zapora, to zaradi prestopka tatvine, ker je 1. maja letos izmaknil Poldki Novakovi različno zlatnino v vrednosti okoli 6000 lir in jo prodal. Ta Lojze je tatvino pred sodnikom kratko in odkrito priznal. Neki trgovski zastopnik je angažiral za svoje trgovske posle podagenta, da bi mu prodajal raznovrstno galanterisko blago, ki je baje letos v marcu našlo velik odjem in je bilo po njem večje jTovpraševanje. Agent Tone je blago prodal, a denar do 727 ir je pridržal za sebe. Zaradi poneverbe je bil Tone obsojen na 1 mesec in 10 dni strogega zapora. Vsi ti obsojenci so sprejeli od sodnika jim določeno kazen. V treh vrstah... V šišenskem bajerju se je v nedeljo kopala manjša skupina moških. Naenkrat je eden teh kopalcev izginil jx)d vodo Tovariši so takoj skušali pomagati utopljencu, katerega pa se jim ni posrečilo najti, ker je bajer precej globok. Po dolgem iskanju z drogovi so našli truplo, vsaka pomoč pa je bila zaman, ker je bil utopljenec že mrtev. Povpraševanje za dedičem je uradno razglašeno na Štajerskem zaradi smrti Elizabete Kolaričeve, posestnice v Adrijancih pri Ormožu, ki je umrla 8. marca in zapustila oporoko. Njen dedič je Peter Kolarič, orožnik na Hrvatskem, njegovo bivališče j>a ni znano. Oblasti ga pozivajo, naj se zglasi v teku 6 mesecev pri sodi&ču v Ormožu, ker bo jx> pretzku tega roka zapuščina izročena ostalim dedičem. Za mrtvo bo proglašena Ivana Podbevšek, po rodu Bergantova, rojena 1914, v občini Blagovica pri Kamniku. Omenjena je lani zapustila tri jKislovilna pisma, od takrat pa je izginila vsaka sled za njo. Baje je skočila v Savo v času, ko je bil njen mož na orožnih vajah. V Sevnici je lokomotiva zdrobila nogo Udoviču Francu, v Arji vasi pri Celju pa je prišel s kolesom pod tovorni avtomobil Fnn Kregar. Dobil jp hud pretres možganov. V Mariboru je umrl f>o daljšem trpljenju večkratni predsednik Mizarske zadTUge, mizarski mojster Munda Alojzij. Pokopali so ga v nedeljo. Zapustil je vdovo, sina in hčerko. Na vzhodni fronti je padel vojak Viljem Har-ner, doma iz Maribora. V Kranju je gorela domačija Jerneja Grosa. Gorelo je tudi v SfKKlnjem Brniku, kjer sta zgorela dva skednja Franca Fona ter hiša in gospodarsko poslopje Marije Kimovčeve. Ogenj so zanetili otroci. Na Jezerskem so odprli nov otroški vrtec. Sedaj je na Gorenjskem 25 takih vrtcev. EIAR - Radio Liwb|ia»a Torek, 9. junija. 13 Najvoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Opretna glasba — 14 Poročila v italijanščini — t4 15 Pisano glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Oal-lina 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 iDuet harmonik Malgaj — 17.40 Koncert harfista Luigija Magistrettija — 19-30 Poročila v slo- venščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Na|>oved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Koncert ritmo- simfoničnega orkestra Cora. vodi dirigent Sem-prini — 21.45 Predavanje v slovenščini — 22 Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini. Sreda, 10. junija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba — V odmoru (8): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert tria Fmona — 12.40 Koncert sopra- nistke Sonje Ivančičeve (pri klavirju Marijan Lipovšek) — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Po- veljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkestralno glasbo' vodi dirigent Petralia — 13.50 Komorna glasba — 14 Poročila v italijan- j ščini — 14.15 Koncert sopranistke Pavle Lov-: šetove in tenorista Antona Sladoljeva (pri kla-' virj'U Marijan Lipovšek) — 14.45 Poročila v slovenščini — 16 Zborovski natečaj Gilla — 17.15 Koncert Adamičevega orkestra — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30 Vojaške pesimi — 20.45 Operna glasba — 21.15 Predavanje v slovenščini — 21.25 Klasični orkester, vodi dirigent Manno — 21.45 Nastopni koncert novih glasbenikov in pevcev iz radiofoničnega tečaja za petje — Domači orkester vodi dirigent Fragna — 22.45 Poročila v italijanščini. E. Wallace ROMAN RDEČI KROG Ko sta stopala na policijsko stražnico sta srečala neko žensko, ki je tedaj pravkar odhajala. Brabazon je bil tako rzburjen, da ni v tej ženski prepoznal svoje nekdanje uradnice. Medtem ko je inšpektor Parr našteval s svojim službenim, hladnim glasom bankirjeve prestopke, je stal Brabazon zaprt za jekleno ograjo in poslušal obtožbo. »Lahko pa si prihranite mnoge nevšečnosti, mr. Brabazon,« je dejal inšpektor Parr, »£e mi poveste po pravici vse, kar veste. Znano mi je, da stanujete v hotelu Bright na Eastern Roadu. Tja ste prišli snoči že bolj pozno v noč. Imate že tudi vozno karto z napačnim imenom Chompson. Karta velja za parnik »Itinga«, ki bo odplul jutri zarana iz Viktorijinega doka in je namenjen v Novo Zelandijo.« »Moj Bog,« jo vzkliknil Brabazon, »kako pa ste to izvedeli?« Inšpektor Parr pa očividno ni bil voljan razlagati svoje skrivnosti. Brabazon ni imel namena lagati. Povedal je prav vse, kar se je zgodilo od tistega trenutka, ko mu je bilo po telefonu zapovedano, naj zbeži, pa do tedaj, ko ga je Parr aretiral. »Po tem takem ste bili torej ves čas v hiši?« je dejal inšpektor globoko zamišljen. »Kako pa se vam je posrečilo izogniti se mr. Yaleovl hišni preiskavi?« »Ali je bil to Yale?« je vprašujoče dejal Brabazon, »jaz sem pa mislil, da ste bili to vi. V podstrešju je bila neka notranja soba, podobna majhni shrambi, vsaj zdi se mi, da so jo nekoč uporabljali v ta namen. Stopil sem ca vrata te shrambe in se skril. Yale je prišel že čisto blizu vrat in verjemite mi, da sem skoraj umrl od strahu.« »Torej je imel Yale spet prav. Vi ste torej bili v hili« je dejal inšpektor, govoreč napol samemu sebi. »Zdaj pa mi povejte, kaj ste se odločili storiti, mr. Brabazon?« »Odločil sem se, da vam povem vse, kar mi je znanega o Rdečem krogu. Mislim, da vas bodo moje informacije lahko privedle do njegove aretacije. Seveda pa je od vas odvisno, kako boste moje izpovedi porabili. Zelo spretni in prebrisani boste morali biti, če boste hoteli ugnati Rdeči krog.« Parr je opazil, da se je Brabazonu spet vrnilo nekaj njegovega starega zanosa. »Povedal sem vam že, da je Rdeči krog zamenjal svoje bankovce z mojimi. Prepričan sem, da je to storil, ker se je bal, da so bile številke zaznamovane. Toda moji bankovci so bili v seriji. In sicer so bili iz serije E-19. Lahko vam navedeni številko vsakega izmed njih,« je^ nadaljeval svoje pripovedovanje. »On bi svo- jega denarja ne menjal.« »Tisto je bil gotovo Froyantov ,denar, mislim,« je dejal inšpektor. »Da. Nadaljujte.« »On si ni upal menjati tistega Frojantovega denarja, toda mojega bo gotovo menjal. Ali ne vidite, kakšna priložnost se vam s tem nudi?« Inšpektor Parr ni bil o tem čisto prepričan, kljub temu pa je potem, ko so Brabazona zaprli v celico, poklical Froyunta po telefonu in mu povedal, kaj se je zgodilo, vendar pa le toliko, kolikor se mu je zdelo potrebno, da pove. »Prišli ste do denarja,« je dejal Froyant živahno,« pridite takoj k meni!« »Prav rade volje bom prišel k vam,« je odvrnil Parr, »vendar pa sem vas dolžan opozoriti, da to ni vaš denar, čeprav gre v bistvu za tiste bankovce, ki ste jih oddali Rdečemu krogu.« i Malo pozneje je inšpektor Parr osebno razložil Frojantu, kako je bilo s to stvarjo. Ta skopuh ni niti poskusil skriti razočaranje, kajti menil je, da ima pravico zahtevati denar, ne oziraje se na okoliščine, v katerih so denar našli. Šele po kratkem prerekanju se je inšpektorju posrečilo, da ga je pomiril in prepričal, da stvar le ni takšna, kot si jo je bil razlagal. Froyant je zatem čisto mirno govoril naprej, potem pa nenadoma zastavil neko vprašanje. »Ali imate številke bankovcev, ki jih je Brabazon izročil Rdečemu krogu?« »Te številke si je kaj lahko zapomniti,« je dejal Parr, »kajti bankovci spadajo k neki seriji.« Potem je povedal številke in mr. Froyant si jih je naglo notiral v svoj notes. 26. poglavje. Klorolormirana steklenica. Talija Drummondova je pravkar pisala pismo, ko je nekdo prišel k ujej na obisk. Izmed mnogih obiskov, ki jih je Talija pričakovala, je bil ta najbolj nepričakovan. Prišla je Milly Macroy. Milly je bila videti bolna in utrujena. Vendar pa ni bila tako izčrpana, da se ne bi ustavila in občudovala lepo sprejemnice, v katero jo je Talija osebno spremila, kajti njena služkinja je ta večer odšla že zgodaj domov. »Otrok moj, saj to je pravo razkošnje,« je dejala in pogledala Talijo z neprikritim občudovanjem. »Vi dosti boljše veste kakor ubogi Flush, kako se to dela.« »Saj res, kako pa je kaj z elegantnim Flushem?« je Talija hladno vprašala, ne da bi se zmenila za Millyjino pohvalo. Millyjin obraz se je zresnil. »Poslušajte me dobro,« je dejala osorno. »Ne vidim rada, da govorite v takem tonu o Fluslni! Ali me razumete? Ziaj je on tam, kjer bi morali biti prav za prav vi, saj ste bili prav toliko vmešani v stvar kot on.« »Ne govorite neumnosti! Odložite klobuk in se usedite! Kar dobro se mi zdi, da vas spet enkrat vidim po dolgem času, mis® Macroy.« r Uvedba obvezne civilne službe Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. V Ljubljanski pokrajini se uvaja obvezna civilna služba. Obvezna civilna služba je v tem, da opravljajo za to sposobne osebe v času vojne pri javnih oblastvih ali v javni službi ter pri podjetjih in ustanovah, kakor koli potrebnih za življenje, obrambo in gospodarstvo državnega občestva, svoje umsko ali ročno delo, da bi se zagotovila red in večji donos v vsem področju njih delavnosti. Člen 2. Pri javnih oblastvih, v javni službi in . pri podjetjih ali ustanovah iz prednjega člena je obveznost civilne službe za vsakogar omejena po njegovi starosti, njegovih telesnih lastnostih ali rodbinskih razmerah in njegovih strokovnih ali poklicnih sposobnostih: 1. pri modkih od devetnajstega do šestdesetega leta starosti; 2. pri ženskah od devetnajstega do petdesetega leta starosti. V teh mejah se štejejo, da so v obvezni civilni službi tiste osebe, ki jih pozove Visoki komisar z ukazom na umsko ali ročno delo pri ustanovah iz člena 1. ali pri katerih je nastopil ali nastopi pogoj iz člena 8. Člen. 3. Tiste osebe v obvezni civilni službi po členih 2. in 9., ki mislijo, da iz rodbinskih ali zdravstvenih ozirov niso sposobne za službo, za katero so določene, smejo zaprositi, da se glede njih opravijo potrebne ovedbe, da bi bile oproščene ali morda prevedene v drugo, njim bolj prikladno službo. Člen 4. Visoki komisar določi s splošnim pravilnikom pogoje uporabe in dela in gospodarskega ravnanja z raznimi skupinami v obvezni civilni službi. Člen 5. Organi, ki jih je postavil Visoki komisar na čelo obvezni civilni službi, so ob vsakem času upravičeni odrediti posebne vpoklic© zaradi nadzorstva. ... _ Člen 6. Vpoklic oseb tz člena 2. v obvezno civilno službo se lahko opravi z razglasom ali z osebno pozivnico. Člen 7. Visoki komisar izreče z odločbo, da spadajo pod obveznost civilne službe kakor koli ustrojene ustanove in zavodi, ki so spoznani potrebni življenju, obrambi in gospodarstvu državnega občestva med vojno. Člen 8. Vsaka oseba v starostnih mejah iz člena 2., ki pripada ali se pozneje določi v ustanovo ali zavod, odrejen za obvezno civilno službo, pridobi že s tem to svojstvo in se ji ne more odtegniti brez posebne pismene dovolitve. Člen 9. Odločba, da se postavlja ustanova v obvezno civilno službo, se priobčii tam zaposlenemu osebju tako, da se nabije ta ukaz o službi v poslovnih ali delovnih prostorih ali pa z neposrednim pismenim priobčilom. Člen 10. Da je za ustanovo iz člena 8. prenehala obveznost civilne službe, se odredi z odločbo Visokega komisarja. S tem, da preneha obveznost civilne službe za ustanovo, preneha ta obveznost tudi za njeno osebje. Člen 11. Osebje, potrebno ustanovam, odrejenim v obvezno civilno službo, da bi se zadovoljile nove potrebe, se vzame: _ .... 1. izmed prostovoljcev obojega spola, ki imajo potrebne pogoje za to; .... 2. če bi ne bilo dovolj prostovoljcev, izmed j pseb iz člena 2. Clen 12. Uporabljanje civilnih mobilizirancev j,'l,i( jnadzorujejo organi iz člena 5. Člen 13. Kdor se izmika dolžnostim iz člena 2. ali kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7. in se oddalji iz ustanove ali zavoda brez pismene dovolitve za več ko pet dni ali če je pravilno odsoten, pa se brez opravičenega vzroka v petih dneh po določenem mu dnevu ne vrne v službo, se kaznuje z zaporom do 6 mese-ccv. Člen 14. Kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7., pa bi odrekel poslušnost po strokovnem ali upravnem starešinstvu višjemu, se kaznuje z jedo do 8 mesecev. Kdor zagrozi s protipravno škodo ali žali čast ali ugled višjega vpričo njega, se kaznuje od 6 mesecev do 3 let. Kazein se zmanjša za polovico do dveh treitjin v vseh primerih, ko je krivec tako nastopil v jezi, izzvani po protipravnem ravnanju višjega. Člen 15. Kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7. in uporabi silo proti višjemu iz strokovnega ili upravnega starešinstva, se kaznuje z ječo od 2 do 5 let. Kazen se zmanjša za polovico do dveh tretjin, če je krivec tako nastopil v jezi, izzvani po protipravnem ravnanju višjega. Člen 16. Kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7. im uporabi silo proti nižjemu iz strokovnega ali upravnega starešinstva ali mu zagrozi s protipravno škodo, se kaznuje z ječo od 6 mesecev do 2 let. Kazen se zmanjša za polovico do dveh tretjin, če je krivec tako nastopil v jezi, izzvani po protipravnem ravnanju nižjega. Člen 17. Kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7. in namerno ovira potek dela ali opravlja delo nedostatno ali kvari njemu zaupani delovni material, se kaznuje z ječo ne manj kot 8 let. člen 18. Z ječo od 3 mesecev do 5 let se kaznuje vodja ali predstojnik ustanove ali zavoda, odrejenega v obvezno civilno službo, če: a) odlaša ali opusti sporočiti pristojnim organom zahtevana obvestila ali podatke o delovanju ustanove ali zavoda ali če jih sporoči netočno ali nepopolno, b) zahteva, naj 6e mu dodelijo surovine ali industrijski proizvodi v večji množini kakor je potrebno in zadostno, c) odsvoji surovine ali Industrijske proizvode, ki mu jih dodeli pristojno oblastvo, ali če jih uko-rieti za drugo proizvodnjo ali druge namene kakor so bili dovoljeni, d) opusti ali zanemari vzdrževanje naprav zavoda in povzroči e teim upadek proizvajalne zmogljivosti, e) brez dovolitve Visokega komisarja spremeni način ali vre to dela ali preloži zavode ali oddel- ke zavoda ali popolnoma ali delno odsvoji zavode ali 6trojne naprave, nameščene v njih. Člen 19. Za kršitve predpisov določb splošnega ali posebnega značaja^ ki jih izda, more izreči Visoki komisar naslednje disciplinske kazni: a) ukor, b) odstranitev iz urada ali službe za določen čas, c) zamenjavo v uradu ali službi z odstranitvijo iz ustanove, podjetja ali zavoda. Člen 20. Za hujša kazniva dejanja, ki niso navedena v tej naredbi in jih obsegajo členi 8., 10., 11., 12. in 13. Ducejevega razglasa z dne 3. oktobra 1941-XIX, objavljenega v uradnem listu »Gaz-zetta Ufficiale del Regnoc z dne 7. okt. 1941-X1X št. 237 (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 11. oktobra 1941-XIX št. 82) in člen 8. Ducejevega razglasa z dne 24. oktobra 1941-XIX, objavljenega v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Regnoc z dne 28. oktobra 1941-XIX št. 255 (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 8. novembra 1941-XIX št. 90), veljajo predpisi v navedenih členih razglasov. Člen 21. Kazniva dejanja iz te naredbe sodijo krajevna pristojna vojaška vojna sodišča. Obsodbe pred ljubljanskim vojaškim sodiščem Ljubljanski odsek vojaškega vojnega sodišča je razglasil naslednjo obsodbo v razpravi proti: 1. Dragu Mrvarju, sinu Karla in Terezije Mehle, rojenemu v Žužemberku 24. aprila 1923 in stanujočemu v Ljubljani; 2. Mihaelu Zefranu, sinu Mihaela in Frančiške Cundrove, rojenemu v Ljubljani 4. aprila 1920 in tu bivajočemu, ter 3. Andreju Verbiču, sinu Josipa in Marije Tomšič, rojenemu na Vrhniki 23. maja 1925 in tam stanujočemu, ki so vsi v zaporih in obtoženi A) zločina, ker so sodelovali v združbi, ki je imela namen z nasiljem izprevrniti politični, gospodarski in socialni red; B) zločina, ker so sodelovali v oboroženih krdelih: prvi nedoločeno dobo od 1. oktobja 1941 dalje v nekem taborišču na hribu Kure-ščku in pozneje v taborišču v Zali; drugi v času od 18. do 27. januarja 1942 v taborišču blizu Karljeka; tretji pa od 1. januarja do nedoločenega dne v februarju 1942 v taborišču krdela »Borovniška četa«, v bližini Kožljeka; C) zločina, ker so v času, ko so se mudili pri krdelih, protizakonito hranili, prvi 120 nabojev, drugi puško s 125 naboji in tretji puško; tretji obtoženec še posebej: a) zločina, ker je 1. februarja 1942 na Verdu napadel italijanske vojake in jim stregel po življenju ter sc tedaj udeležil napada na vojaške posadke v bližini železniške postaje; b) zločina, ker je v okoliščinah, v času in na kraju, kakor so zgoraj omenjeni, sodeloval Eri napadu na železniško postajo na Verdu, da i iz političnih razlogov poškodoval prometno progo. Iz teh razlogov Eroglaša za krive Mrvarja Draga, Zefrana Mi-aela in Verbiča Andreja zločinov, ki se jim pripisujejo v točkah A), B) in C) obtožnice in obsoja vsakega izmed njih v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, na plačilo sodnih stroškov in v preventivno varstvo. Oprošča Verbiča Andreja obtožbo pod A) in C), ker ni zagrešil dejanja. Ljubljana, 21. maja 1942. Ljubljanski odsek vojaškega vojnega sodišča je na javni razpravi objavil naslednjo sodbo v zadevi proti: 1. Marjanu Ambrožu, sinu Marije Ambroževe, rojenemu v Postumiji 24. oktobra 1923, bivajočemu v Ljubljani, mehaniku in 2. Antonu Trentu, sinu Antonije Trentove, rojenemu v Triesteju dne 8. VIII. 1916, bivajočemu v Ljubljani, dijaku, ki sta oba v zaporu in obtožena a) zločina, da sta sodelovala v oboroženem krdelu, prvi od 13. januarja do 12. februarja 1942 tako, da se je podal najprej v gozd na Večni poti, nato v Samatorico in nazadnje v hribe blizu Kožljeka, drugi tako, da je bil od nedoločenega dne v mesecu septembru do dne 16. oktobra 1941 v šolskem taborišču na Zali; b) zločina, da sta v istih okoliščinah, v istem času in na istem kraju, kakor so zgoraj omenjeni, imela prvi eno puško in eno ročno granato, drugi eno strojno puško; prvi nadalje: a) zločina, da je 1. februarja 1942 stregel po življenju italijanskim vojakom 6 tem, da 6e je udeležil napada na vojaške posadke v bližini železniške postaje; b) zločina, aa je v iste mčasu in na istem kraju, kakor sta omenjena pod prejšnjo črko, napadel s svojim krdelom železniško postajo na Verdu z namenom, da bi iz političnih in terorističnih razlogov poškodoval prometne zveze in druge javne naprave; drugi pa nadalje tudi zločina, da je v Velikih Laščah 10. oktobra 1941 stregel po življenju italijanskim vojakom 6 tem, da 6e je 6 6vojim krdelom udeležil napadov na vojaško posadko, ki ga je izvedel z namenom, da bi se polastil protitankovskega topa. Iz teh razlogov smatra v smislu člena 483. kazenskega zakonika obtoženca za kriva dejanj, ki se jim pripisujejo in ju obsoja na smrtno kazen z ustrelitvijo ter z vsemi zakonskimi posledicami. Ljubljana, 19. maja 1942-XX. Rdeči križ poroča Iz Srbije je prispela pošta, katero naj spodaj imenovani dvignejo med uradnimi urami v tajništvu poizvedovalnega oddelka L R. K., Puharjeva 2. Ažman Marija, Aplenc Boža, Batista Josipi-na, Bizjak Tone, Breskvar Rudolf, Burič eHle-na, Cesar Martin, Cvenko Matevž, Černe .lože, Dukič Adolf, inž. Doinainko Dragutin, Drinovec Francka, dr. Dokler Maran, Deisinger Marija, Ferjan Sonja, dr. Fink Mira, Finžgar Marija, Furlan Franc, Gomiljšek Ljudmila, Gorjanc Ivan, dr. Gračner Jože, Hribar Rozi, Inkert Alfonz, Jaklič Pavlina, Jesenovec Jožica, Jereb Milan, dr. Janžekovič Janez, Jezeršek Mara, Jošt Tinka, Jug Riko, Justin Terezija, Kalin Savel, Kahne Mira, Kenda Vanda, Klin Majda, Kočevar Jernej, dr. Kos Franc, Košir Pavla, Kovačič Mi-cika, Krajijc Jelica, Krištof Mimi, Kržan dr. Franc, Labernik Felicita, Leben Ivanka, Lipovec Tine, Majer Miha, Mihelčič Hilda, Marčič N., Makuc Landa, inž. Marakič Lote, Markovič Bogdan, Martelič Marija, Meršal Milka, Medvešček Leon, Mihelčič Valentin, Micher Anči, Mercina Franc, Mlakar Zorko, Milač Ivan, Mihelčič Josip, Mišič Milan, Močnik Pepca^ Nachtigal Stanislav, Naglič Vladko, Nedeljkovič Angela, Na-giša Mici, Nešič Ana, Normali Jožef, Novak Stanislava, inž. Oblak Ivan, Oblak Ivan, Obrtna zbornica, Ocepek Martin, Ojstriš Mici, Ojstriš Anica,, Okorn Tončka, Osovnik Tone, Pangarc Anton, Paulin Milica, Pavlič Karel, Pečnik Ivan, Perko Mila, Perko Franc, Perko Anton, Pertl Marica, Perušek Dana, Petek Tončka, Petejan Josip, Pfeifer Aleksander, Pianecki Iva, Pirnat Marjeta, Pišot Franc, Platner Alojz, Plavšič Zora, Plesničar Lojzka Pliverič Fani, Plutova, Podboj Marija, Podlogar Anica, dr. Pokorn Jože, Polak Anka, Porekar Justa, Potisch Milica, inž. Potočnik Milan, Potokar Sanka, dr. Prevc Vladimir, Primc Mimi, Pristavec Marija, Puhar Ivo, Puteani Heda, Rajhart Vili, Rajhman Zlatka, Rajnar Josip, Razpotnik Srečko, Rebec, Rekar Mila, Rehar Ivan, Renče Volkar, Rode Alenka, Robljeko Janja, Romih Alojzij, Royar Krista, Rovan Ljudevit, dr. Rupnik Ivan, Sams aFani, Saksida Franc, Savinj šek Jaki, Satler Pavel, Saks Ivanka, inž. Sax Mirko, dr. Sfiligoj Josip, Sitar Ada, Skrušnij Lado, Smerkolj Anton, Snoj Anton, Špindler Slava, Sretenovič Dragoljub, Stare Anton, Strajnar Pepca, Strgar Joško, Stritar Albin, Svetlin Mici, Suhadolnik Ivan, Saperic Tonček, Senica Alojz, Smerdu Fran, Strgar Erna, Strgar Joško, Sterle Mimi, Strašek Jožica, dr. Savnik Zofija,, dr. Šap- 1 ja Anton, dr. imonič Zdravko, dr. Simec Malka, inž. šivic Anton. Špicar Jakob, Šolske sestre, Štih Milena, Šembrek Terezija, Šertel Franc, Šircelj Fanka, dr. Šijanec Frajo, Škufca Franja, šnajder Ivanka, Schidichen, Šlibar Anton, štem-berger Drago, Schanp Sergej, Schaubach Lea, Štukelj Joško, Tarter Malči, Tavčar Olga, Trpin Ivan, Todorovič Milena, dr. Tomšič Franc, Tome Ivan, Trampuž Franc, Tratnik Vlasta, Traner Ljubljana Koledar Danes, torek 9. junija: Prim. in F. Sreda, 10. junija: Marjeta, kr. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustair, Selenburgova ulica 7. Popravi! V včerajšnji številki [e pri »Zalesti in veselju« 6 tehničnih razlogov prišlo do neljube zamenjave slik in besedil pod njimi. V današnji številki to pomoto popravljamo in prosimo naročnike, da nam oproste. Spominske podobice za blagopokoinim velikim in Slovencem in dobrotnikom dijaške mladine, dr. Lambcrtom Ehrlichom se dobe v pisarni Vincenciieve konference za akademike in srednješolce, Miklošičeva 5, od 13.—14. ure vsak dan. Del urezanega sivega rokava je nekdo pozabil pri vratarju na magistratu, kjer ga pogrešani rokav še vedno čaka. Zelišča: Robidov Ust, Malinov list, Jagodov list, Preslica, Bezgov cvet, Lipov cvet in suhe gobe. Vse v suhem stanju: plačam najvišje cene. Mira Guček, trgovina, Sv. Petra cesta 13. Telefon 31-85. Neko na videz okoli 14. letno dekle hodi po hišah in prosjači, pri tem pa krade kot sraka, kar ji pride pod roko, če vidi da domači ne pazijo. Tako je včeraj 8. t. m. popoldne neki stranki na Emonski cesti mimogrede izmaknila par skoro novih ženskih čevljev in lepo uro budilko. Pred nakupom se svari. Nove slike »Presv. Srca Jezusovega« Pripravljalni odbor 9. prvih petkov je založil nove velike slike Presv. Srca Jezusovega v velikosti 47X68 cm. Slike je natisnila v ba-krotisku Ljudska tiskarna v Ljubljani in so zelo lepo uspelo grafično delo, ki je v čast tiskarni. — Ljudje pa bodo za mal denar lahko dobili te lepe slike, ko so sedaj na našem trgu bili v navadi le tuji, mnogo slabši tovrstni izdelki. Prav čisto nič ne pretiravamo, če rečemo, da je tudi sicer ta slika sama na sobi med najlepšimi, če ne najlepša slika Srca Jezusovega, kar jih nudi domača, kakor tudi tuja umetnost. Zato smo prepričani, da bo ta slika zakraljevala v vsakem domu, pa naj se družina posveti Presv. Srcu Jezusovemu ali ne. Kolikokrat zbiramo kako nabožno sliko n. pr. za spalnico in druge stanovanjske prostore. Tu je sedaj slika, ki bo gotovo ustrezala vsakemu še tako razvajenemu okusu. Slika stane le 20 Lir in jo lahko kupite v knjigarnah in papirnicah, kakor tudi pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, Ljubljana. Naročite jih ipa lahko tudi pri domačem župnem uradu! Ljubljansko gledališče Dram*: Torek, 9. junija, ob 17.80: »Poročno darilo«. Red B. Sreda, 10. junija ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Izven. Zelo znizane cene od 10 lir navzdol. Četrtek, 11. junija ob 17.30: Konto X. Red Četrtek. Petek, 12. junija: Zaprto. Opera: Torek, 9. junija: Zaprto. Sreda, 10. junija ob 17.: Prijatelj Fric. Red Sreda. Četrtek, 11. junija ob 17.: Boccacio. Red A. Petek 12. junija ob 15. »La Boheme«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Julka, Traven Ani, Trtnik Blažena, Tumpej Lojzka, Turk Mira, Turel Anica, Tuječ Božena, Va-lenčak Vlasta, Varda Slobodan, Vatovec Čedka, Vehovec Srečko, Vahovec Agnes, Vilar Venčeslav, Viher Marija, Vičič Emil, Vidmar Mirko, Vodeb Dušan, Vogrinc France, Vojc Jože, Volk Ivan, Vovk Anton, Vrančič Gusti, Vrezec Nada, Vrtačnik Marija, Vranjek Smiljan, Udruženje vojnih invalidov, Urbas Fanči, Ušaj Andrija, Zajc Vi-dojka, Zabukovšek Anica, Zalar Zalka, Zacherl Mimika, Zamejic Ema, Zalokar Ana, Zaletel Vinko, Zdolšek Alojzij, inž. Zelenko Franjo, Zemljič Angela, Zupančič Gusti, Zorec Črtomir, dr. Zem-va Miha, Žerjav Mihael, dr. Žibert Ivan, Zidan Ivan, Žnidar Cene, Zupančič Ačim. V. HEISER 14 Zdravnik gre križem svet Težave, ki jih je človek imel, ce je hotel tako preprostim ljudem pojasniti naravo bolezenskih klic, se najbolj jasno vidijo po nevšečnosti, ki je doletela W. Dennisona — notranjega ministra za časa Harrisona — ki je hotel ljudem iz plemena »Igorotov« kaj povedati o močelkah. Dennison je bil bolj majhne postave, zato ga po hribovskih krajih niso toliko občudovali kakor velikana Worcestra, njegovega prednika. Prepričan je bil, da bi mu pri razlagi dobro služila vera Igorotov v hudobne duhove. Zato nas je naprosil, naj mu na stekelce pod drobnogledom spravimo živo motšelko; postregli smo mu s sijajnim vzorcem. Odšli smo na pol v gore inko smo dospeli do najvažnejših naselij Igorotov, se je Dennison odločil za svoj prikaz. Povabil je k sebi enega poglavarjev in mu dejal: >Rad bi ti pokazal hudobnega duha, ki povzroča bolezni. Belec ga ima v oblasti. Poglej tule noter in videl boš!« Divjak je pogledal, kakor mu je naročil, a kmalu zatem zamrmral. >Kaj vidiš?« je vprašal Dennison. NI bilo odgovora 1 Potem mu je ponudil kos papirja in svinčnik ter mu rekel, naj nariše, kar vidi. Divjak je v precej vernih obrisih naslikal močelko v gibanju. »To je tisti, ki prinaša bolezni in vas ubija, toda mi imamo moč, da ga stremo!« je vzkliknil Dennison v zmagoslavju. »Praviš, da bi tistale stvarca mogla ubiti človeka?« je nejeverno vprašal divjak. >Prav gotovo,« je jasno odvrnil Dennison. »Hm, utegne ubiti belega človečka kakršen si ti, a tako velikemu in močnemu poglavarju kakor sem jaz, ne more škodovati.« Vedno sem sc ravnal po zdravstvenih načelih: leta in leta sem v tropskih deželah užival le kuhane jedi in prevreto vodo, zato se me je le enkrat lotila tako imenovana tropska bolezen. Pa še takrat sem obolel zaradi poskusa: hotel sem najti nove dokaze za svoj nauk in sem začel piti vodo kar tja v en dan, na ladjah in v gostiščih, ne da bi se kaj menil za njen izvor. Po dveh mesecih take brezskrbnosti sem zbolel za Ifrišo. Zavihali smo si rokave Vselej sem ugotovil, da če kaki osebi olajšaš bolečine, si pridobiš novega prijatelja, pa naj bo trpin takega plemena ali take polti. To se kaže zlasti med preprostimi, neukimi plemeni, ki se jim srca vnamejo v še večji hvaležnosti kakor omikanim rodovom, kar jih poznam. V hribovitih severnih predelih otoka Lttzona je svobodno živelo tri sto tisoč divjakov, ki so jih splošno imenovali kar »nekristjane«, ker jim niso vedeli drugega skupnega imena. A niso več bili pravi divjaki, ker so že dolgo opustili tiste stare šege, po katerih so jih nazivali »lovce človeških glav«; glede tega sramotilnega vzdevka so bili hudo občutljivi Zemljepisne okol-nosti so bile krive, da so ostaili toliko časa v osamelosti: tesni prelazi, ki so držali v gore, so se dalj zlahka braniti tudi proti znatni vojski; dežela je vrh tega bila revna, ljudstvo pa ponosno in bojevito. Zato se osvojitev te zemlje Špancem ni nikdar zdeila vredna časa in stroškov. Poleg tega so med temi malikovalskimi hribovci in kristjani po dolinah divjali stoletni boji in 6pori, tako da so dolgo dvomili, če se bodo kdaj dali sprijazniti drug z drugim. V splošnem je bilo hribovsko ljudstvo izredno zdravo in krepko. Povprečna umrljivost jo bila dosti manjša od visokih številk po nižinah, če-orav so jim umirali mnogi otroci za- radi slabe in neprimerne prehrane. Hribovske matere so namreč imele navado prežvečiti riž, »camotes« (domačo gomoljiko) in meso ter tfiko zdrobljeno hrano takoj iz ust dajati otrokom, kakor golobice pitajo zarod. Med vsemi petimi plemeni je često strahotno razsajala huda bolezen — »yaws«, ki so ji v našem zdravilstvu dali ime »framiboesia« ipo nevarnih, malinam podobnih oteklinah, ter Je posledica nesnage in bede. Bolezen je kužna in čeprav ne izvira iz spolne bolezni, je vendar močno podobna sifilisu. Wassermannova reakcija, znani način ugotovitve sifilisa, je tudi za to kugo občutljiva. Spočetka se navadno prikaže velik izrastek v obliki cvetače in polagoma se okvare širijo po vsem telesu. Pozneje pride često ao ohromelosti in popolne pohabljenosti. Posebno otroci so hudo občutljivi za strup te bolezni in so iprečesto njegove žrtve. Najprej 6mo se skušali mirno vriniti med te hribovce, ki se omika zanje ni zmenila, s tem da smo jim nudili zdravstveno pomoč. Začeli smo s plemenom Igorotov, ki so nam bili najbližji, in jim lajšali nekatere bolečine, povzročene po fram-boesiji. Tedaj smo imeli le še klavrne in počasne uspehe z zdravljenjem s kalijevim jodom, ki je bil takrat v rabi _ pri sifilisu, kar nas je doletela nepričakovana sreča: dr. Paul Ehrlich je poslal nekaj vzorcev svojega nove- fa pripravka »Salvarsana« (ali »606«) r. Ricoardu P. Strongu, ki ga je pre- cej preskusil pri framboesiji in dosegel z njim naravnost čudežne uspehe. Oboroženi z novim odkritjem smo zgradili majhne bolniške postaje na meji ozemlja, kjer je prebivalo pleme Igorotov. Če so bili zdravi, so nosili le cunjo okrog ledij, kadar pa se jih je lotila bolezen, so se zavijali v plahte, da bi prikrivali bedna telesa. Po teh hribih niso poznali nikakih časovnih merilcev, ravnali^ so se po soncu. — Vsak zdravnik, naj bo belec, zamorec ali rumene polti, mora zdaj pa zdaj malo slepariti. Kadar je kak Igorot, ki so mn_ bolečine premagale nezaupljivost, prišel k nam, da bi mu pomagali, simo mu dali palico, okoli katere je bilo navezanih petnajst obročev vrvice. »Vsako jutro moraš vstati ob zori,« smo mu slovesno dejali. »Imej pripravljen nož in pazi: brž ko posine prvi sončni žarek, prereži en obroč vrvice! Nikdar ne smeš sneti plahte in gledati svoie kože. Plahto boš odvrgel šele, ko doš prerezal poslednji obroč ;tedaj boš namreč čil in zdrav!« Pri teh besedah smo mu vbrizgali zdravilo »606« in ga poslali domov. Enemu naših zdravnikov je bilo mnogo do tega, da bi zdravniškemu vestniku poslal popis tega čarobnega zdravljenja. Odbral si je šest posebno zanimivih bolezenskih primerov in S rosil »Znanstveni urad«, naj mu ta-oj pošljejo fotografa. S šestimi Igo-roti 6e je dogovoril, da bodo prišli k njemu določenega jutra. n Te - žalost in veseue: s j I I I j Riso) Jože Beranek ssss Besedilo priredil Mirko Javornik I 0( V* n V/ m g Zdaj je Matevž umolknil in glava mu je onfiahnila nazaj. Poklical je Tomaža, naj se obrne k njemu in mu govoril: »Odpusti mi, kar sem ti hudega storil. Popraviti ne morem več. Prosi tudi ženo in sina, naj mi odpustita. — Ce pridete spet živi domov, živite srečno in nikar se ne dajte preslepiti zlatemu bogu, kakor sem se bil dal jaz... k Preteklo je nekaj tednov po Matevževi smrti. Spet so bili pri Viljemu zbrani vsi in tako zatopljeni v pogovore, da niso slišali kočije, ki se je ustavila pred vrati. Iz nje so stopili trije mladi možje s popotnimi torbami. Četrti je bil že postaren mož in je vprašal vratarja za stanovanje gospoda Viljema. Vratar jim je brž pokazal pot. Nekaj trenutkov pozneje je že mati s solzami v očeh objemala svojega sina Aleša, ki ga ni videla od zibeli več. Ferdinand pa je planil z razprostrtimi rokami k Tomažu. Tomaž in žena sta objemala zdaj enega, zdaj drugega sina. Po toliki žalosti in prigodah se je družina sešla v veselju, ki ga ni hotelo biti ne konca ne kraja. Na bojiščih, kjer je vsaka kaplja vode zlato »Zmage se ne izvejujejo same z orožjem in strelivom, pač pa tudi s čutarico za vodo« Bitke in vojne se ne dobivajo samo s strelivom in orožjem, čeprav si je sodobna vojna tehnika izmislila toliko najrazličnejših vrst, pač pa tudi »vršno in lahkomiselno. Toda mladega, življenja željnega človeka modri Senecov nauk le ne more čisto pomiriti, da 6e ne bi bal, kdaj 6e mu bo zahrbtno približala nezaželena smrt. V tem oziru tudi ne morejo prinesti tolažbe besede, ki jih je zapisal Rousseau: »Če bi človek mogel v četrt ure preživeti tisoč let, kakšen pomen naj bi potem še imelo, žalostno šteti dni svojega življenja?* | Kdor hoče dobro in dolgo živeti mora znati krotiti 6voje strasti. Treba je imeti takorekoč 6talno nadzorstvo nad življenjsko 6ilo. Svojih moči človek ne sme nikdar zlorabljati. Držati se mora vedno tistih pravil higiene, ki 60 za ohranitev lastnega duševnega ravnotežja tako zelo potrebna. Treba pa. je seveda paziti še na nešteto drugih, bolj ali manj važnih 6tvari. Človek lahko v precejšnji meri 6am pripomore k temu, da doseže visoko starost. Kako je s starostjo pri živalih Vendar pa je človeku, kakor tudi vsaki živali ali rastlini določena primerno dolga življenjska pot. Vzemimo za primer p6a. Ta, človeku menda res najzvestejša žival, je lahko še tako zdrava, toda ko doseže starost 30 let, je z njim prav gotovo konec, če ne že prej. Mačka pa dočaka še dosti nižjo starost, komaj devet ali deset let. Divje živali učakajo navadno dosti višjo starost kot domače. Slon na primer živi jx>vprečno do 150 let. Zgodilo pa 6e je baje tudi že, da je ta ali oni 6lon doživel 6taro6t celih 500 let, vsaj tako trdijo nekateri prirodopisci. Vodni konj dočaka povprečno 80 let, torej nekako toliko kot človek v normalnih razmerah. Govedo dočaka 6taroet 10 do 15 let, koza 12, prašič 20, jelen 30 do '40, lev 20, leopard 25, konj pa tudi do 40, seveda če ni le prevež zgaran. Med ptiči dočakajo najčastitljivejšo starost papagaji. Žive po 6to let in še več. Tudi gos doživi 6to let, 6eveda če ji kdo prej ne zavije vratu. Sokoli učakajo tudi do 150 let, krokarji baje celo 200 let, lišček 23, pelikan 40 do 50 let, drozg 8 do 9, kokoš 10, pav, fazan, kos in golob do 20 let. Slovita ščuka Med plazilci živi menda najdlje krokodil, kar nekaj stoletij. Kar nič pa ne zaostajajo za njim po 6voji 6taro6ti želve. Med ribami pa je odnesla rekord ščuka, ki 60 jo vjeli leta 1497. v Balibrunu. Tehtala je 350 kg in je bila dolga 19 čevljev. Nosila je kovinast obroček, na katerem je bilo zapisano: »Jaz sem prva riba, ki jo je spustil v to jezero vladar vesoljstva, Friderik II. dne 5. oktobra 1230.« Tista ščuka je bila po tem takem stara 267 let. Dolgo žive tudi krapi, do 150 let, losos 100 let, morene pa do 50 let ali tudi še nekaj več. Pri rastlinah pa se dolgost njihovega življenja v glavnem ravna po fiodnebju. Brest je lahko 6tar 330 let, bršljan 450, javor 500, macesen 600, pomarančno drevo 650, cipresa 800 in prav toliko tudi oliva, oreh 900, lipa 1100, hrast 1500, cedra pa celo 2000 let. Pravijo pa, da to še niso največje trdoživke med rastlinami, pač pa da nekatere dočakajo še dosti večjo * starost kot dvatisočletne cedre z Libanona. Sveta pomorska križarjenja , ii. Umetnost grajenja laddj se je počasi izpopolnjevala. Libur-nijam in starim troveslačam so sledili bizantinski dromoni, ladje z dvema mostičema in dvema nadstropjema veslačev, po pet in dvajset na vsaki strani nadstropja. Takrat so poznali že strašni grški ogenj. Njegove lastnosti in pa, kako se dela, je baje angel razodel Konstantinu Velikemu. Ta grški ogenj so metali na sovražnika v obliki bomb iz žgane zemlje ali bronastih plamenečih sulic, ki so imele konec podoben levjemu žrelu. Dromoni so bili oklepljeni z usnjem ali klobučevino. Oskrbljeni pa so bili z vsem znanim metalnim orožjem: s puščicami in kopji, z metalnimi stroji in z lonci, ki so bali polni gadov in škorpijonov. Bizantinci so se na morju zato tako močno oborožili, ker so čutili od leta 750 dalje močan pritisk Saracenov; ti eo bili v Poitierski bitki8 potisnjeni proti Španiji, privadili so se gusarstvu in gusarili stoletja dolgo... S pomočjo napredne gradnje ladij je zmagal zahod. Gradili so tedaj Že dovolj močne ladje, da so lahko prevažali čete na dolgih in zanimivih kržiarjenjih. S tretjo križarsko vojsko, ki je bila zares pomorska, so zapluli proti Sveti deželi. To je bil tedaj konec sveta. Trd, skalnat, gol pas zemlje pred žarečim nebom. Med to deželo in starim svetom pa se je razprostiralo tuje, sovražno morje, kamor ni nihče zaplul brez strahu. To morje je bilo polno nepojmljivih grozot: človeka je prevzela brezmejna utrujenost, vladala je lakota in žeja, slabost s pretres-ljaji, ki vzamejo voljo do življenja, strah, da bi utonil in ne imel niti koščka posvečene zemlje nad ubogim trohnečim telesom. 8 Foitders — Karel Martel je tam premagal Arabce (732). A to morje je r>ot v svete kraje, kjer sta živela Kristus in njegova Mati, kjer je vsaka stvar spomin nanju. Zadostovalo je, da si enkrat samkrat potoval tja, vrnil si je očiščen in gotov blagra na tem in zveličanja na onem 6vetu. Noben blagoslov ni obvaroval pred trpljenjem na tej poti. Ze stoletja so tisoči kristjanov romali v te svete kraje. Toda prišli so divji Saraceni, pristaši Mohameda, in sveti kraji so postali njihov plen. Plenili in mučili so uboge romarje. Poizkusili so iztrebiti molitev in češčenje. »Ta zemlja je naša,« so govorili. In kdo bi mogel prenašati take žalitve? Odj>or proti temu se je kot veter širil jx> vsem svetu. Ves krščanski svet je blagoslavljal vojščake, ki so se dvignili k orožju. Bog je hotel, da so prišli s skrajnega zahoda vitezi, vsi dobri kristjani. Tisoči, desettisoči in stotisoči so prelili svojo kri in iz tega je vzklila zmaga. Jeruzalem je spet postal sveto mesto, nevesta Kristusova. A žal so kmalu spet prišli slabi časi. S severa, z juga in z vzhoda so pridrle nove tolpe. Bog je dopustil, da so bili kaznovani grehi kristjanov. Saladin, sultan Kaira in Damaska je postal bič božje jeze. Tresla se je zemlja, sonce in luna sta mrknila, nastal je orkan in majal vse štiri konce sveta. Neverniki so zaplenili pravi križ in pobili njegove branitelje. Jeruzalem so zavzeli leta 1187, čuvarji Templja so zbežali. V dveh dneh je padel še Mere, katerega je že Ptolomej’ smatral za edino pristanišče, kjer so ladje lahko zasidrali. Povsod so plapolali rumeni Saladinovi prapori. Kmalu so se s Kristusovega imena v teh krajih samo še norčevali in ga zasramovali. Papež Gregor III. je vzpodbujal vernike. Njegov naslednik Klement III. je zapovedal vesoljne molitve. Guillaurtie, škof iz Tyra, je govoril francoskim in drugim krščanskim princem in jih navdušil. Krščanstvo je znova klicalo svoja ljudstva. Francoze iz Fran- * Ptolomej — grški zemljepisec v II. stoletju po Kristusu. cije, Burgundije, Akvitanije in Normandije, Normandce iz Anglije in Sicilije in vse tiste iz Portugalske in Norveške, ki se jim je v žilah pretakala krščanskr kri, je spet prevzel duh plemenitosti in časti. Vnela se je znova križarska vojna, tretja jx> številu. Kod naj krenejo S slabimi potmi po kopnem niso bili zadovoljni tisti, ki so že videli prve svete ekspedicije. Preveč kosti pokriva bregove Donave, balkanske gozdove in puščave Dorilije,10 kjer so ostanki kristjanov pomešani z ostanki Turkov — Seldžukov, ki jih je sto let prej premagal Gofrid Bouillonski, in antijohijske puščave, kamor so ajx>stoli prinesli vero. Le cesar Friderik Bar-barossa je trmasto šel jjo tej usodni poti s svojimi teutonskimi križarji. Sto tisoč jih je odšlo iz Regensburga, komaj pet tisoč jih je prišlo na cilj in s seboj so nosili truplo svojega kralja, ki je utonil v rečici Selevki. Kralja Francije in Anglije sta se pa odločila za pot, jx> kateri dotedaj še niso hodili. Da, Avgust in Levjesrčni sta si izbrala pot bodočnosti in osvojitve sveta — morsko pot. Približno sto let prej je Guyneiner iz Boulogna tvegal s svojimi ladjami pot v Sveto deželo in prišel do Tarsa in LaodVeje. Pot po kopnem je polna zased, po morju pa hitra in sigurna. Križarske ladje so se sestale v Messini. Francozi s Filipom Avgustom na čelu so prišli na genovski najeti floti najprej tja. Bilo je I 050 vitezov in 1300 oprod. Kmalu je prišel tudi Rihard Levjesrčni na veličastnem ladjevju, priplul je iz Marseillea. Priključile so se še ladje iz italijanskih, š; ' h, flandrijskih holandskih pristanišč. 10. aprila 1191 je veličastno ladjevje odplulo. Predstražo so tvorile tri velike z zastavimi okrašene ladje Bile so to zastave Ivane sicilske kraljice in zaročenke Levjesrčnega in pa Berengere, hčerke Sanča Navarskega. Tem ladjam so sledili dromoni, jiotem pa so plule velike prevozne ladje. Zadnja straža je bilo 53 angleških ladij in tem je poveljeval Rihard sam. Vsega je bilo 343 ladij. 10 Dorileja — Eskišehir v Mali Aziji. Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj; In L Sodja — Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« t/.haja ob delavnikih ,»b 12 - M«* mm*** 6 lit. za inozemstva 19 lic —> Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/01 — Uprava« Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon iter. <0-01 do 40-03 — Podrotnlcai Not« mesto