Politični ogled. — Državni zbor bo zopet sklican tega meseca, ali pa najpozneje zafietkom marca. Zadnja dva tedna meseca februarja bo imel sejo linancni odsek, kateremu so predloženi davBni načrti, Državni zbor bi moral pred Veliko nocjo rešiti proracun, brambni zakon, davke in nekatere druge manjše prodloge. Toda v proračunskem odseku otetruirajjo Nemci proti italiianskim pravnim stolicam, za brambni zakon in d^avke pa vlada nima stalne vefeine. Vse je radovedno, kako bo ministrski predsednik grof Stiirgkh preinagal vse težave, Ce jih ne bo, pa bode menda moral iti. — Deželni zbori raorajo konfeati ta mesec svoje delo. VeSina jih itak ne dela, skoro povsod zaradi narodnih nasprotstev. Tako obstruirajo na CeškemNemci, v Galiciji Rusini proti Poljakom, na Štajerskem Slovenci proti Nemcem, na Tirolskem Italijani prdti Nemcem, le v dalma/.iuskem deželnem zlx»ru obstruirajo poslanci iste narodnosti med seboj, namre6 pravaŠi proti liberalcem, in v Gornjem Avstrijskem lil>eralci proti krščansko-socialni ve&ini. Iz tega sledi, da se bo moralo narodnostim povsod pripoznati samouprava, potem bo šlo gotovo naprej. — Na Dunaja se bodo vršile letos spomladi nove obcinske volitve. Vse, kar je brezversko, se je zvezalo proti kr&Čanskim soeialcem, da jim vzamo ve^i110 v občinskem zastopu. Kcr pa je krščansko-socialna uprava na Dunaju vzorna, zato se morajo nasprotniki posluževati laži. Voižjeavstrijskom dožolnora zboru so liberalci, socialni demokratje, nemški nacionalci proti krŠča^nsko-socialcem nagromadili cele kupo laži. NajslabSo je, da krŠčansko-socialna stranka na Dunaju nima dovolj Casopisov, v katerih bi se mogla uspeSno braniti. VeČina dunajskib., najbolj razsir- jenih časopisov, je v judovskili in protiverskih rokah. Casopisje je za vsako stranko to, kar je za držav<o vojaštvo. To resnioo moramo uvaževati tudi katoliSki Slovenci. — Zunanjl mlnister avstrijski, grof Erental, je nevarno zbolel na vodeniki, Prosil je c«sarja vsled tega za odpust, a cesar seveda sedaj v boleziii odpusta ni dovolil. Kakor znano, so mnogi avstrijski politiki zadnji 6as hudo napadali Erentala, ker se je kazal nasproti Italiji preveft prijaznega. Posle ziinanjega ministrstva vodi sedaj oddelni naftelnik Miiller. — Papežev poslanik ali nuncij na Uunaju jo postal grof Skapivelli naniesto umrlega nuncija Bavoaa. Svoje mesto naDunajunastopiprihodnjimesec. 0 njem gre glas, da je dober in spreten diplomat (državnik) ter z diinajskimi diplomatiSnimi krogi dobro znan, ker je že prejšnje 6ase služil pri papeževem poslaniStvu na Dunaju. — Novl ban hrvaSM, Cuvaj, slabo cuva pravice hrvaškega kraljestva. Najprej je razpustil ravnokar izvoljeni sabor, ne da bi mu pustil imeti tudi samo eno sejo, kar je protipostavno. Neusmiljeno zaplenjuje liste, skoraj vsak daa so vsi listi zaplenjeni, nizven vladnih. Novih volitev za, dožplni sabor noce razpisati, ampak pravi, da bo čakal, dokler se ljudstvo ne poiniri. Vseučiliš<5e je dal za par dni zapreti, ker so je dijaštvo na nekem shodu izreklo proti njegovemu uasilnemu vladaiiju. V ogrskem drža-vnern zl>oru je povedal Khuen razlog, zakaj je bil sabor tako Jiitro in protipostavno razpuSčen. Hrvažki poslanci so baje hoteli v prvi saboi-ski seji skleniti, naj se loči Hrvaška od Ogrsko. To bi bilo zolo painetno, a proti madžarskim računom. Poslanci straiike prava so vkljub terau izročili cesarju iu prcstolonasledniku spomenioo, v kateri prosijo, da se vse hrvaške dežele /družijo in odcepijo pod habsburškim žezlom od Madžarske. — Na Ogrskem se je zacel ministrski predsednik Khuen-Hedervary pogajati z voditelji obstrukcije v državnem zboru, KoŠutom in Justom, ki ne dopustita rešitve brambnega zakona, ako se ne reši prej volilno vpraSanje. Na Ogrskem še namrec vedno pimajo splošne in enake volilne pr&vice. Pravijo, da se je Khuenu že posrečilo, pridobiti KoSuta, Justa pa še ne. In Just je nevarnejši nasprotnik, kajti Košut je že star in vedno bolehen, — Bolgarlja. Bolgarski prestolonaslednik Bori8 je dopolnil 18, leto. in je bil vsled tega dne 2. svecana proglašen polnoletnim. Povodom tega so se vršile velike slavnosti v Soliji, katerih so se udeložili zastopniki raznih vladarskih hiŠ. Boris je baje zelo nadarjen človek in se zelo zanima za vse dogodke, tako, da nudi najlepše upanje za svoje bodoče vladanje. — Italija in Francoska. Blizu Rdecega morja imajo P^rancozi neko naselbino, ki se zovo Hodeide. Neka francoska železni&ka družba zida tam železnico. Dne 27. januarja je laška vlao'a zaukazala družbi, da mora vsa dela ustaviti. Ta del obrežja se nahaja namrec v turški oblasti in Italijaiii hočejo tudi tukaj zafceti z vojsko. Ker Francozi niso hoteli prenehati z delom, so dne 3. t. m. italijanske bojne ladje začole obstrelijevati naselbine Iraiicoskih železnifcarjev. Vsled streljanja je uni&enega zelo mnogo stavbenega gradiva, porušena so vsa poslopja in železniški tir v daljavi 30 kilometrov. Ubitih je 40 oseb. Skode je 12 milijonov. Italijani so proglasili Irancoske zemIjemerce in drugo naselnike za svojo vjetnike. Na Francoskem je Rastalo vsled tega drznega postopanja Italijanov veliko razburjenje, ki utcgno imeti zelo resiie posledico. Italijani se izgovarjajo, da je tudi železnica turška last in le delavci so francoski podaniki. — Na Portugalskem so neprestani nemiri n» dnevnem redu. Odkar vlada v tej državi liberalua stranka, ni nobenega redai ve&. StrajkujooM delavci so imeli pripravljeno celo zalogo bomb, to je dinamitnih krogel. V Lizboni ip okolici, kjer je središče vseh nerairov, je Še vedno obsedno stanje. VojaŠtvo in poJicija je zaprla cez 3000 oseb, NajnovejŠa poročila pravijo, da se mir zopet vrača in da so se delavci vrnili k delu. — Italijansko-turška vojska. Okrog mesta Bengazi se vrše dan za dnevom manjši boji, Dne 31. januarja je napadlo 400 Arabcev italijanske utrdbe Fojat pri Bengaziju. Po vročem boju so se Arabri umak. nili, Poroea se iz Tripolisa, da je bil vrhovni poveljnik italijanskih c&[ v boju pri Ajnzari dne 27. januarja precej moSno ranjem. Slišijo se glasovi, da hoče Rusija posredovati za mir, Dosedaj je stala vojska Italijane že 133 milijonov. — Kitajsko. Ce je verjeti poročilom, ki prihajajo iz Kitajske, je postala ta država vendar ljudovlada. Sedaj obstojita še dve vladi, in sicer cesarska vlada v Pekingu, in ljudovlada v Napkingui. Vrše se med oberna vladama pogajanja o skupnem postopanju. Pristaši ljudovlade bofteja proglasiti mesto Nanking za glavpo mesto Kitajske*