V Mieli dan spomina na Auschwitz k J&f Jt * i 1 /s V Trstu trčila avto in rešilec V Feiglovi knjižnici v Gorici lani našteli 10 tisoč obiskovalcev | Sovodenjci »najhitrejši«, v Števerjanu kakor polži __..,. /, JÉ '■V /9 Primorski Primorski dnevnik in njegova prihodnost Dušan Udovič V zadnjih mesecih smo tudi v našem dnevniku pisali o tem, da se veliko časopisov in periodičnih izdaj v Italiji nahaja v težavah. Gre za desetine časopisov, med te sodijo tudi manjšinski, ki jim država že kaki dve desetletji finančno pomaga pri izhajanju. Sami za to nimajo tržnih pogojev, a je država njihov obstoj ocenila kot pomemben prispevek k medijskemu pluralizmu. Berlusconijeva vlada je lansko leto močno oklestila državni sklad, iz katerega časopisi prejemajo podporo po zakonu o tisku. Napovedan je bil tudi nov pravilnik za uporabo teh sredstev, da bi se preprečile špekulacije, do katerih je prihajalo, in bi državna sredstva res prejemali le tisti časopisi, ki jih resnično potrebujejo. Ob koncu leta je prišlo do zastoja, ko zaradi preverjanj številnim časopisom ni bil izplačan prispevek za leto 2010. To naj bi se po napovedih zgodilo v doglednem času, a težave medtem ostajajo in neposredno zadevajo tudi naš dnevnik. Poleg tega je treba povedati, da so bili navedeni prispevki za leto 2010 zmanjšani za 15 odstotkov, kar zadeva naš dnevnik in vse ostale časopise. Ostaja odprto vprašanje, v kolikšni meri namerava Mon-tijeva vlada zagotoviti finančno kritje za leto 2011, prihodnost financiranja dnevnikov (tudi našega) pa je sploh pod vprašanjem. Iz Rima je v zadnjih dneh v tem smislu prišlo nekaj pozitivnih signalov, a negotovost ostaja. Iz navedenega izhaja, da se je Primorski dnevnik znašel v kočljivem položaju. O naših občasnih težavah smo poročali, zlasti tedaj, ko so bili v zadnjih letih že dvajset let enaki državni prispevki dvakrat zmanjšani, ali je prihajalo do zamud. Vsakokrat je moral upravni svet podjetja sprejemati boleče sanacijske ukrepe. Sedaj smo v položaju, da ni več česa krčiti, ne da bi bistveno prizadeli obseg in kakovost časopisa. Založniško podjetje, Zadruga in časopis so intenzivno na delu, da se nastale težave rešijo in se Primorskemu dnevniku kot eni temeljnih ustanov v življenju Slovencev v Italiji zagotovi prihodnost. Razumevanje in angažiranost za rešitev pa pričakujemo tudi od drugih dejavnikov naše skupnosti, deželne uprave in države, saj bi bilo nepojmljivo, da bi ob zaščitni zakonodaji in vsem, kar sodi zraven, edini manjšinski dnevnik postal žrtev varčevalnih ukrepov. dnevnik NEDELJA, 29. JANUARJA 2012 št. 24 (20.347) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € LJUBLJANA - Sklep Državnega zbora Janši mandat za sestavo nove slovenske vlade Mandatarja podprlo 51 poslancev, proti jih je bilo 39 TRST, CATANIA - Odprtje pravosodnega leta Protest in veliki izzivi Letošnje slovesnosti v znamenju bojkota odvetnikov in prizadevanj za reformiranje pravosodnega sistema TRST, CATANIA - V Trstu je odprtje pravosodnega leta za Furlanijo-Julijsko krajino (na sliki Kroma) minilo v znamenju protesta odvetnikov, ki nasprotujejo liberalizaciji njihovega poklica. Odvetniki so bojkotirali tržaško slovesnost, po drugi strani pa so sodniki po večletnih trenjih pozdravili vladne ukrepe za reorganizacijo pravosodnih okrožij. Protestne pobude odvetniških zbornic so bile v središču pozornosti tudi drugod po Italiji, razni govorniki pa so izpostavili razne probleme in velike izzive za posodobitev pregovorno počasnega italijanskega pravosodnega sistema. Pravosodna ministrica Paola Severino je posegla v sicilski Catanii. Na 2. in 4. strani LJUBLJANA - Predsednika SDS Janeza Janšo so včeraj popoldne poslanke in poslanci Državnega zbora na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 39 proti potrdili za mandatarja slovenske vlade. Kandidaturo Janše je vložilo 50 poslancev strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi, za izvolitev pa bi Janša potreboval 46 glasov. Janša, ki mu je že čestital predsednik republike Danilo Türk, se je poslankam in poslancem zahvalil za podporo. Obenem se je zahvalil koalicijskim partnerjem, da so privolili v sodelovanje v kriznih časih. Pred državo so po besedah Janše veliki izzivi, zato je vsem strankam ponudil sodelovanje. Na 2. strani V Nabrežini odprli prenovljeno telovadnico na 4. strani Na Travniku protest črpalkarjev Na 9. strani V Gorici pet novih videokamer Na 9. strani Na goriškem Ad Formandumu ponujajo doživetja Na 10. strani Glasba brez meja februarja pri Briščikih Na 27. strani POLITIKA Damijan Terpin še naprej za krmilom SSk BAZOVICA - Damijan Terpin je bil znova izvoljen za deželnega tajnika stranke Slovenske skupnosti, za njegovega namestnika je bil izbran deželni poslanec Igor Gabrovec, čigar politična vloga v stranki se je močno okrepila. Nova deželna predsednica SSk je dolinska županja Fulvia Pre-mollin, ki je prevzela mesto Rafka Dol-harja, deželni podpredsednik stranke je postal Hadrijan Corsi, nekdanji župan v Števerjanu. Terpin je do zadnjega želel prepustiti tajniško mesto nekomu drugemu, naslednik (ali naslednica) pa se ni pojavil na obzorju. Na 3. strani BAZOVICA ul. Srečko Kosovel 3 GOSTILNA m^^m od ponedeljka do sobote od 11.00 do 22.30 nedelja od 18.00 do 22.30 GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0LI GROUP s.ri ■ mob. 3357125879 erikfrandoli@libero.it mmmmm Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.fTandoligroup.it - info@frandoligroup.it 3»' IIIIWII 2 Nedelja, 29. januarja 2012 DNEVNE NOVICE / slovenija - Pričakovana odločitev Državnega zbora Predsedniku SDS Janezu Janši mandat za sestavo nove vlade Mandatarja podprlo 51 poslank in poslancev, proti pa jih je glasovalo 39 - Sedaj na vrsti ministri LJUBLJANA - Predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša je včeraj v državnem zboru uspešno prestal kandidaturo za mandatarja za sestavo nove vlade. Na tajnem glasovanju v DZ ga je podprlo 51 poslancev, proti pa jih je bilo 39. Po izvolitvi je povedal, da so pred državo veliki izzivi, zato je vsem strankam ponudil sodelovanje. Po izvolitvi in prisegi v DZ je Janša glasovanje ocenil kot "zmago razuma". To je bil racionalen korak po zapletih ob volitvah, je dejal Janša, podpis koalicijske pogodbe pa označil za "edino pametno rešitev". Rezultat glasovanja je po njegovih besedah v okviru pričakovanega, enako velja tudi za razpravo poslancev v DZ. Ponovil je, da ga veseli, da so se stranke poenotile glede ocene stanja v državi in da bo na tej podlagi lažje iskati in usklajevati rešitve. Napovedal je še, da si želi, da bi Slovenija vlado dobila do 10. februarja, in dodal, da upa, da ne bo prišlo do nepotrebnih zapletov, ker lahko to čas oblikovanja vlade podaljša, tega časa pa ni. Janši je kmalu po izvolitvi uspešno delo zaželel predsednik republike Danilo Türk. Slednji izvolitev mandatarja ocenjuje kot pomemben korak na poti k oblikovanju nove vlade, ki jo Slovenija nujno potrebuje za uspešno reševanje težav, ki jih povzročata finančna in gospodarska kriza. Predsednik republike ob tem pričakuje, da bodo člani prihodnje vlade učinkovito pristopili k reševanju problemov in uresničevanju zavez, ki so jih koalicijske stranke dale v času volilne kampanje, in da bo pri tem zagotovljeno spoštovanje ustavnih načel pravne in socialne države. Predsednik Liste Virant in predsednik državnega zbora Gregor Virant je napovedal, da je nadaljnje oblikovanje vlade v veliki meri odvisno od tega, kaj se bo dogajalo z novelo zakona o vladi, ki jo je v četrtek sprejel državni zbor. Novela naj bi stopila v veljavo v soboto, 4. februarja, takrat pa bo izpolnjen tudi formalni pogoj za predložitev liste kandidatov za ministre. Vlado bi lahko državni zbor potrdil 10. februarja. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič je Janši čestital, novi vladi pa zaželel uspešno delovanje. Dejal je, da bo Pozitivna Slovenija kot največja opozicijska stranka v skladu s svojimi načeli podpirala vse dobre projekte. Dosedanji premier in predsednik SD Borut Pahor je poudaril, da ima prihodnja vlada priložnost in odgovornost, da tudi ob njihovi pomoči uspe. Podpora 51 poslancev po ocenah prvaka DeSUS Karla Erjavca omogoča oblikovanje močne vlade, ki jo Slovenija zaradi težke gospodarske in finančne krize potrebuje. Predsednica NSi Ljudmila Novak je prepričana, da so poslanci izvolili mandatarja z izkušnjami, ki pozna pot do rešitev. Predsednik SLS Radovan Žerjav pa upa tudi na strpen dialog med koalicijo in opozicijo. Čestitke Janši za izvolitev za novega mandatarja prihajajo tudi iz tujine. Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul je meni, da je to zelo spodbudna novica iz Slovenije. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je prepričan, da se bo Janša ponovno izkazal z vo-diteljskimi sposobnostmi. Razprava o novem mandatarju je trajala dobrih sedem ur, v njej pa so podporo Janši izrekali poslanci v sredo podpisane koalicijske pogodbe med SDS, Listo Virant, SLS, DeSUS in NSi, podporo sta mu napovedala tudi oba poslanca narodnih manjšin, medtem ko so mu nasprotovali v Pozitivni Sloveniji in SD. Kljub napovedanim 52 glasovom podpore, pa jih je prejel 51. Iz katere stranke prihaja poslanec, ki kljub napovedim Janše ni podprl, pa ni znano. Vodja poslanske skupne Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenil, da koalicija ne bo legitimna, saj da je že kršila lastno koalicijsko pogodbo. Ob navajanju programskih poudarkov iz koalicijske pogodbe pa je kot sporen izpostavil prenos tožilstva z ministrstva za pravosodje na ministrstvo za notranje zadeve. Nasprotno ima po besedah Zvoneta Černača (SDS) koalicija za seboj več kot 50 odstotkov volilnega telesa in je zato legitimna. Temeljni cilj koalicijske pogodbe pa je, da se Slovenija od leta 2013 razvija hitreje, kot je povprečje v EU, je dejal. Poslanec Roberto Battelli pa je imenu poslanske skupine madžarske in italijanske narodne skupnosti poudaril, da se je želja dveh poslancev po trdni koaliciji in vztrajanje, da ne bosta predstavljala jezička na tehtnici, izkazala za razumno. Mandatar mora zdaj v 15 dneh predlagati kandidate za ministrske položaje. Ministrov bo predvidoma 11, saj je DZ že sprejel novelo zakona o vladi, s katero je število ministrstev s 15 skrčil na 11, obenem pa ohranja še ministrstvo brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zadeve bi lahko zapletlo, če bi se poslanci Pozitivne Slovenije odločili, da bodo zakon poslali v presojo ustavnemu sodišču ali bi zoper zakon zahtevali referendum, vendar v Pozitivni Sloveniji včeraj tega niso izrecno napovedali. V SD pa so dejali, da takšne pobude ne bodo podali. (STA) Takoj po izvolitvi za mandatarja so Janezu Janši (v sredini)najprej čestitali njegovi strankarski kolegi sta catania - Odprtje pravosodnega leta v znamenju protesta odvetnikov Ministrica Severino: Izziv je učinkovit pravosodni sistem Protest odvetnikov na odprtju pravosodnega leta v Neaplju brodolom - Costa Concordia Našli 17. truplo Z načrtovanim prečrpavanjem goriva še niso začeli RIM - Čeprav je bilo načrtovano, da bi se včeraj začelo prečr-pavanje goriva z ladje Costa Concordia, ki je 13. januarja nasedla pred toskansko obalo, se to še ni zgodilo. Zaradi slabega vremena in razburkanega morja namreč vse priprave na začetek prečrpavanja še niso končane. Predvidoma naj bi gorivo začeli prečrpavati v ponedeljek. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so morali priprave na začetek del prekiniti in se bodo nadaljevale, ko se bodo razmere izboljšale. V ladijskih rezervoarjih je kakih 2.300 ton goriva, ki bi, če bi začelo iztekati, povzročilo ekološko katastrofo, zato so ga sklenili pre-črpati. Sicer pa so reševalci včeraj nadaljevali iskanje pogrešanih po nesreči. Včeraj so našli še eno truplo, tako da se je skupno število žrtev zdaj povzpelo na 17, še vedno pa pogrešajo nekaj manj kot 20 ljudi. V času nesreče je bilo na ladji več kot 4.000 potnikov in članov posadke. Šest potnikov z ladje je sklenilo tožiti družbo Carnival, katere hčerinska družba Costa Cro-ciere je lastnica ponesrečene ladje. Zahtevajo odškodnino v višini 460 milijonov dolarjev. Tožbo so vložili na Floridi, družbo pa obtožujejo, da je ravnala neodgovorno in nepremišljeno. Za tožbo so se odločili, čeprav je družba Costa v petek sporočila, da bo okoli 3.000 potnikov prejelo 11.000 evrov odškodnine, poleg tega pa jim bodo povrnili stroške. Kaže, da bodo v prihodnjih dneh sledile še nove tožbe. Costa Concordia, ki je plula zelo blizu obale, je trčila ob podvodno čer ter nato nasedla. Domnevno naj bi bil za nesrečo kriv kapitan Francesco schettino, ki je zdaj v hišnem priporu. (STA) CATANIA - Država potrebuje v vseh sektorjih nov duh in zavednost, da je delo javnih funkcionarjev v skupno korist. Kdor dela v javni upravi, ima torej kot edini cilj opraviti svojo dolžnost, to mišljenje pa morajo vsi deliti z lastnimi kolegi z namenom učinkovitega pravosodja. To je poudarila ministrica za pravosodje Paola Severino, ki je se včeraj udeležila odprtja pravosodnega leta na sodišču v Catanii. Na Siciliji je vsakodnevno delo zaradi mafije še otežavljeno, rezultati pa so zahtevali smrtne žrtve, kot v primeru sodnika Gio-vannija Falconeja. Ministrica je med svojim govorom tudi izpostavila problematiko pre-natrpanosti italijanskih zaporov. To vprašanje je treba rešiti, je dejala ministrica, ker se v tem problemu odraža »civilizacija« države. Za izboljšanje pravosodnega sistema je nujna pre-osnova računalniške povezave med sodišči, ki zahteva racionalen investicijski načrt, je še poudarila ministrica Severino in dodala, da je zdajšnji izziv približati Sicilijo Evropi. Sicer je odprtje pravosodnega leta v domala vseh italijanskih mestih zaznamoval tudi protest odvetnikov, ki so na različne načine demonstrirali proti t.i. liberalizacijam italijanske vlade. Dalje je predsednik milanskega sodišča Giovanni Canzio poudaril problematiko zastaranja procesov in je prišlo do polemike v zvezi s t.i. procesom Mills. V Rimu je izrazito več kriminala, medtem ko so v Bologni opozorili, da skušajo kriminalne organizacije nadzorovati vso deželo Emilijo-Romagno. Liberalizacije: Stavke črpalkarjev, odvetnikov in družinskih zdravnikov RIM - V Italiji se v februarju obeta dodaten val stavk in protestov proti t.i. liberalizacijam, za katere se je odločila vlada ministrskega predsednika Maria Montija. Po stavki prevoznikov bodo zdaj stavkali na prvem mestu črpalkarji, ki bodo zaprli črpalke za predvidoma 10 dni. Toda stavkali bodo tudi odvetniki, družinski zdravniki in na področju telekomunikacij uslužbenci družb Telecom in Wind, medtem ko naj bi stavko lekarn preklicali. Točne datume za stavke v posameznih panogah bodo še določili. Črpalkarji bodo o tem odločali na skupščini, ki bo 7. februarja, do stavke pa bi lahko prišlo konec februarja oz. v začetku marca. Zveza družinskih zdravnikov bo protestirala od 9. do 12. februarja, ambulante pa bodo zaprte 9. in 10. februarja. Nujne storitve bodo vsekakor zajamčene. V Turinu demonstracija proti visokohitrostni železnici TURIN - Deset tisoč ljudi se je po oceni organizatorjev udeležilo demonstracije, ki je bila včeraj popoldne v Turinu proti gradnji viso-kohitrostne železnice na progi Lyon-Turin. Aretacija 26 aktivistov gibanja No-Tav protestnikov ni »ustrašila«, kot so sami povedali. Demonstracijo so nadzorovali številni pripadniki sil javnega reda, protest po turinskih ulicah pa je bil vsekakor umirjen in ni prišlo do hujših izgredov. Med sprevodom so se vsekakor spravili na nekatere novinarje, proti palači deželne vlade pa so vrgli nekaj dimnih bomb in vzklikali gesla proti deželnemu predsedniku Robertu Coti. Pred obalo Libije potonila ladja s prebežniki TRIPOLI - Na morju pred pristaniščem Misrata na zahodu Libije je ta teden potonila ladja z več deset prebežniki na krovu. Pri tem je utonilo petnajst Somalcev, še 40 ljudi pogrešajo, je včeraj sporočil soma-lijski veleposlanik v Tripoliju Ab-delgani Vais. »Na obali v Misrati so v sredo našli petnajst trupel, med njimi tudi enega otroka in dvanajst žensk,« je pojasnil diplomat. Po njegovih besedah je ladja prevažala 55 ljudi. Vsi naj bi bili prebežniki, ki so poskušali priti v Evropo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 29. januarja 2012 3 bazovica - Drugi dan deželnega kongresa stranke SSk, ki ne bo spremenila imena, želi »tekmovati« z razpršeno slovensko levico Rafko Dolhar je s svojim stališčem precej osamljen - Različne ocene t.i. šolske vertikalizacije BAZOVICA - Slovenska skupnost ne bo spremenila imena in se tudi ne bo odpovedala načrtu ali iluziji, kot pravi Rafko Dolhar, da bi postala zbirna stranka vseh Slovencev v Italiji. Na možnost spremembe imena je nekajkrat namignil Damijan Terpin, njegova zamisel (označil jo je sicer za provokacijo) pa ni naletela na rodovitna tla, prej nasprotno. Deželni kongres je prepričan, da ni nobenih razlogov za spremembo imena SSk. Politično bolj zapleteno je vprašanje, ki ga je predsinočnjim v Devinu postavil Rafko Dolhar, odmevalo pa je na včerajšnji kongresni razpravi v Bazovici. Zbirna stranka je po Dolharjevem prepričanju iluzija in se je treba sprijazniti s to danostjo. Podobno kot Terpin s spremembo imena je tudi Dolhar ostal dokaj osamljen. Repentabrski župan Marko Pisani je tako prepričan, da bo čas dal prav SSk, ki začenja postajati zanimiva za vse širši krog Slovencev, tudi tistih na levici. Po Dolharjevem mnenju vsekakor ideologije niso zamrle, kot pravijo nekateri, drugače se ne bi levo usmerjeni Slovenci prepoznavali kar v štirih strankah (DS, SKP, SIK in SEL). »Preboj« na levici za SSk ne bo ravno enostaven, je poudaril Drago Štoka, po mnenju katerega je treba poskusiti in vztrajati po tej poti. Dolinska županja Fulvia Premolin je pozvala k razčiščenju odnosov z Demokratsko stranko na področju šolstva, »kjer naši ravnatelji žal dobrohotno sprejemajo združevanje šol«. To se ji ne zdi prav, čeprav je goriški tajnik stranke Julijan Čavdek dejal, da je na Goriškem projekt t.i. šolske vertikalizacije naletel na podporo. Očitno tudi v vrstah SSk. Glede dolinske občine je sekcijski tajnik Sergij Mahnič prepričan, da so v sklopu levosredinske koalicije na delu nekatere sile, ki bi želele zrušiti županjo Pre-molinovo in njeno upravo. Maja Lapornik je predlagala ustanovitev ženske strankine sekcije in opozorila na pomen glasila Skupnost, na katerega se je navezal tudi Igor Gabro-vec. Spomnil je, da je v sklopu Demokratske stranke pravkar prenehalo izhajati glasilo Slovencev Novo Delo, kar predstavlja obubožanje za manjšinski medijski prostor. SSk si tega ne sme privoščiti, zato si Skupnost zasluži večjo pozornost. Deželni svetnik je opozoril na zadnja nezaslišana dogajanja v zvezi z daljnovodom Terna, ko prihaja do ustrahovanja Kraševcev ne samo zato, ker nasprotujejo temu objektu, temveč ker zahtevajo spoštovanje narodnostnih Predsedstvo deželnega kongresa SSk v sestavi Maurizio Vidali, Mara Černic in Julijan Čavdek kroma pravic. Na poziv Marka De Luise je kongres sprejel stališče o nadutosti podjetja Terna, katerega sopodpisnik je Svet slovenskih organizacij. Na kongresu ni bilo dosti govora o odnosih med SSO in SKGZ, ki jih je načel edino Štoka, medtem ko Ivo Jev-nikar vidi bolj smotrno združevanje Slovencev na političnem, kot na kulturnem področju. Predsednik SSO je bil spet zelo kritičen do slovenskega ministra v od- hodu Boštjana Zekša in do podtajnika Borisa Jesiha. Potem ko je na sredini seji deželnega sveta SSO razkril, da sta hotela Zekš in Jesih »vsiliti« združevanje glasbenih šol, zamejskih založb in beneških časopisov, je Štoka tokrat govoril o pritiskih proti izbiri Maje Lapor-nik za predsednico Slovenskega stalnega gledališča. Proti Lapornikovi po Štokovem mnenju nista bila le Zekš in Jesih, temveč tudi predsednica Pokra- jine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški tajnik Demokratske stranke Francesco Russo. Pisani je izključil vsakršno možnost sodelovanja SSk z desno sredino in še manj z desnico. Enako stališče zagovarjajo tudi na Goriškem, čeprav - kot je dejal Čavdek - si stranka ne sme zapirati vrat institucionalnih odnosov z desnosredinskimi upravami. S.T. koper - V sredo ob 18. uri v knjigarni Libris Vodnik Kako lep je Trst Publikacijo bosta predstavili avtorici Erika Bezin in Poljanka Dolhar z urednico Martino Kafol KOPER - V knjigarni Libris bodo v sredo, 1. februarja, ob 18. uri predstavili izjemno odmevno knjigo, vodnik Kako lep je Trst. Pogovor z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar ter urednico pri Založništvu tržaškega tiska, kjer je knjiga izšla, Martino Kofol bo vodila Ljuba Sušanj. S tematsko glasbo pa bosta večer povezala Zoran Lupinc in Igor Starc. Obširen vodnik na skoraj 200 straneh praktičnega, skoraj žepnega formata, je namenjen vsem, ki bi radi pobliže spoznali Trst in njegove zanimivosti. Radovednega bralca vodi po ulicah in trgih, mimo arhitekturnih in umetnostnih biserov, predvsem pa ga opozarja na sledove, ki so jih v mestu v zalivu, kot mu pravi domačin Boris Pahor, pustili Slovenci. Vodnik Kako lep je Trst (naslov je dobil po citatu Srečka Kosovela) je nastal predvsem iz želje, da bi za- polnil vrzel in obiskovalcem iz osrednje Slovenije kot italijanskim in drugim turistom približal vsaj delček slovenske zgodovine in kulture, kot tudi današnji življenjski utrip tržaških Slovencev. Publikacijo bogatijo odlomki iz nekaterih literarnih del, uporaben mestni zemljevid in koristne informacije o najpomembnejših dogodkih, gledališki ponudbi in restavracijah. Bralca pa vabi tudi na ogled zanimivosti v tržaški okolici: od plesa na Kraški ohceti in Majenci do ogleda Bazovice, pravega simbola problematičnega in tragičnega 20. stoletja, od sprehoda po očarljivi Rilkejevi poti do sproščenega počitka v kraški osmici. Nekaj je tudi nasvetov za izlete »čez mejo, ki je ni več«, na primer v Štanjel, kjer si lahko obiskovalec ogleda bogato zbirko tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. vodstvo ssk Terpin ostaja tajnik BAZOVICA - Damijan Terpin ostaja še naprej deželni tajnik Slovenske skupnosti, njegov namestnik pa je postal Igor Gabrovec, čigar vloga v stranki se je politično močno okrepila. Deželna predsednica je namesto Rafka Dolharja postala dolinska županja Fulvia Pre-molin, za podpredsednika je bil izbran nekdanji števerjanski župan Hadrijan Corsi. Terpin ni imel namena spet kandidirati za tajnika (na to mesto je bil izvoljen leta 2001), ker se na obzorju ni pojavil drug kandidat (ali kandidatka) je kot pogoj za ponovno izvolitev postavil »močno politično ekipo sodelavcev«. To dejansko pomeni predvsem Ga-brovca za namestnika, kar je na koncu tudi dosegel. Gabrovec se bo spomladi prihodnje leto spet potegoval za mandat v deželnem parlamentu. Notranje strankarske dinamike SSk so na kongresu prišle malo ali nič do izraza. Nihče npr. ni omenil možnosti, da bi Terpin zapustil krmilo stranke, čeprav je na to javno namignil. Očitno so bili vsi prepričani, da se to ne bo zgodilo. nagrade nonino - Včeraj v Percotu Za globalni etos! Dobitnik je švicarski teolog Hans Kung - Nagrajen tudi goriški radič PERCOTO - Švicarski teolog in filozof Hans Kung je dobitnik letošnje nagrade nonino, ki so jo včeraj že sedemnajstič podelili priznani proizvajalci istoimenskega žganja. V destilarni Nonino je nagrajenec ponovno spodbudil ljudi, naj v današnjem glo-baliziranem obdobju poiščejo »globalni etos«, globalno moralno strukturo. Večkrat je namreč že opozoril na potrebo po etičnem in poštenem pristopu tudi v gospodarstvu: ekonomija sedaj, bolj kot kdajkoli prej, potrebuje jasna univerzalna pravila. Italiji je obenem zaželel nov preporod z bolj verodostojnim, kompetentnim in poštenim predsednikom vlade, ob katerem so v vladi priznani in častitljivi strokovnjaki. Zaustavil se je pri potrebi »po poštenosti znotraj cerkve, poslanske zbornice, Vatikana in gospodarstva.« Tako kakor na OZN, je tudi v Perco-tu ponovil, da je treba človeka obravnavati človeško, širiti kulturo nenasilja, solidarnosti, strpnosti in odkritosti. »Ne bo miru med državami, če ne bo miru med veroizpovedmi in ne bo miru med različnimi religijami, če ne bo dialoga. Dialoga pa ne bo, če ne bo globalnega moralnega modela.« Dobitnik letošnje nagrade Hans Kung Med nagrajenci je tudi kitajska pesnica Yang Lian, ki je prejela mednarodno nagrado nonino, nagrado nonino »učitelju našega časa« so podelili angleškemu zgodovinarju in esejistu Michae-lu Burleighu, z nagrado »Risit dAur 2012« pa je bil nagrajen tudi goriški radič oz. »goriška vrtnica.« NASI IZLETI IN POTOVANJA - « A POTOVALNI URAD _ _ -¿Auroraviaggi Od daljnega 1963. vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice Relax Terme Dobrna 05. - 09.02. 05. - 12.02. in 09. - 12.02. Nepoznani Čedad 12.02. Sultanat Oman 13. - 25.02. Genova - Van Gogh in Akvarij 25. - 26.02. Argentina - trgatev v Mendozi 25.02. - 12.03. 26.02. - 09.03. 27.02. - 10.03. 04.03. Tajska in Kambodža Tanzanija __ Furlanija umetnost, okusi in gradovi -Jpfc večno mesto Južna Indija - Deccan zadnji 2 mesti Vedno privlačna Budimpešta 15. - 18.03. Sfilf Treviso - Manču, zadnji cesar 18.03. 09. - 12.03. 12. - 26.03. San Marino in Rimini, umetnine iz svetovnih muzejev Indija - Yoga na Gangesu j^ji Conegliano - Bellotto, Canaletto in Prosecco 24. - 25.03. Moskva in Sankt Peterburg ^ Indija - Radžastan in Agra I^P Madrid in Andaluzija ^ Kuba - od Havane do Santiago 22.04. - 02.05 24.03. - 05.04. 01.04. 05. - 11.04. 07.-21.04. 19. - 26.04. Vabimo vas na velikonočne izlete: Dunaj in Bratislava, Mali Lošinj, Emilija, Plitvice, Rab, Moskva in Sankt Peterburg Naša ekskluzivna ponudba Ptuj Hotel Primus 4* euro 202,00 paket za 2 noči/3 dni za 2 osebi POTOVALNA AGENCIJA AUR0RA, UL. MILAN0, 20 TRST l^kllSCTlOStl. TEL 040 631300 F a: 040 365587, E-MAIL aurora@auroraviaggi.com, URI www.auroraviaggi.com URNIK: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 -12.00 620 Nedelja, 29. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA SODNA PALAČA - Odprtje pravosodnega leta NOVINARSTVO Pravosodje v Furlaniji-Julijski krajini Za Nagrado Luchetta kljub običajnim težavam uspešno žei .500 Letošnja slovesnost v znamenju bojkota odvetnikov in spravljivih tonov sodnikov prispevkov Pred dvema letoma je odprtje pravosodnega leta zaznamoval protest državnega združenja sodnikov (ANM) proti Berlusco-nijevi vladi, kamen spotike je bil osnutek zakona o t. i. kratkem procesu. Tedaj so nekateri tožilci in sodniki tudi v Trstu simbolično bojkotirali govor predstavnika pravosodnega ministrstva. Z nastopom Montijeve vlade so se sodniki z vlado pobotali in včeraj so soglasno pozdravili prve vladne ukrepe za posodobitev pravosodnega sistema. Niso pa vsi zadovoljni. Med slovesnostjo je bila dvorana tržaškega porotnega sodišča napol prazna, ker se je odvetniki niso udeležili. Edini prisoten je bil predsednik tržaške odvetniške zbornice Roberto Gambel Benussi, ki je v svojem posegu razložil, zakaj se odvetniki ne strinjajo z liberalizacijo njihovega poklica. Na koncu je slekel togo, vzel aktovko in odšel. Nezadovoljni odvetniki Svoje poglede so predstavniki odvetniških zbornic predstavili že pred dnevi. Odklanjajo reformo poklica, ki je po njihovi oceni vsiljena brez vsakršnega predhodnega posvetovanja, predvsem ne sprejemajo enačenja odvetniškega dela z vsemi ostalimi podjetniškimi dejavnostmi, ker imajo odvetniki tudi družbeno poslanstvo - zagotavljati morajo spoštovanje pravic državljanov. Poleg tega nasprotujejo odpravi sistema tarif in skrajšanju obdobja pripravništva, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju kakovosti in ugleda odvetniškega poklica. Novo ozračje Ob protestni pobudi odvetnikov so včerajšnjo slovesnost zaznamovali za zadnje desetletje neobičajno dobri in nenape-ti odnosi med sodstvom in italijansko vlado. Tako predsednik prizivnega sodišča Mario Trampus kot generalni tožilec Angelo Curto sta pozdravila najnovejše vladne ukrepe za racionalizacijo pravosodnih okrožij. Curto je izpostavil, da je to »prva strukturna reforma pravosodja po daljšem nizu ukrepov, ki so jih predstavljali kot reforme, v resnici pa so samo dodatno obremenili sodišča in demotivirali tako sodnike kot državljane«. Generalni tožilec je izrazil upanje, da bodo sledile še druge, učinkovitejše reforme, »ki bodo pravosodni oblasti povrnile ugled in dostojanstvo«. Predstavnik pravosodnega ministrstva Alberto Rizzo je zagotovil, da bo ministrstvo upoštevalo poročilo predsednika Trampusa in ostale posege, saj morajo odločitve temeljiti na dobrih praksah v najuspešnejših okrožjih. Poudaril je tudi, da se pravosodje sooča z velikim izzivom posodobitve sistema in da ministrstvo veliko stavi na računalniške oz. spletne storitve. Procesi in BDP Predsednik prizivnega sodišča Tram-pus je v svojem poročilu, ki ga je v petek že predstavil medijem, med drugim navedel dva konkretna podatka o povezavi med pravosodjem in gospodarsko rastjo. Citiral je nekdanjega guvernerja Banke Italije Maria Draghija, ki je svoj čas opozoril, da počasni civilni postopki »stanejo« Italijo en odstotek BDP. Raziskovalec Mauro Sylos Labini pa je v študiji, ki jo je naročil študijski center zveze Confindustria, ugotovil, da ko bi bili italijanski civilni postopki tako kratki, kot so francoski, bi italijanski BDP med letoma 2000 in 2007 zrasel za 10% namesto za 8%. Pravosodje v FJK Trampus pa je podčrtal, da je pravosodje v Furlaniji-Julijski krajini kljub kroničnemu pomanjkanju osebja uspešno. Vsak sodnik zaključi v povprečju 215 kazenskih postopkov na leto, kar predstavlja absolutni rekord, kljub vse večjemu številu novih postopkov (1580 v lanskem letu) pa se njihovo skupno število vseskozi niža - trenutno je od- V dvorani porotnega sodišča so v prvi vrsti sedeli politiki in predstavniki oblasti kroma prtih 2700 kazenskih postopkov, pred petimi leti pa jih je bilo 3400. Lani je v FJK zastaralo 6% kazenskih postopkov, v Italiji pa 17%. Podatki o kriminaliteti v FJK so spodbudni, saj se število kaznivih dejanj iz leta v leto manjša. V letu 2010 so organi pregona našteli 38.526 kaznivih dejanj, v letu 2011 pa 34.791 (-9,7%). Tudi generalni tožilec Curto je potrdil, da je bilo tatvin in ropov manj, kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom, pa nič. Pristavil pa je, da morajo biti oblasti vseskozi pozorne na pojav korupcije, čeprav je položaj v nekaterih drugih deželah gotovo slabši. Posegli so tudi predstavniki višjega sodnega sveta, državnega združenja sodnikov in upravnega osebja sodišča. Radikalci za amnestijo Pred tržaško sodno palačo je kakih dvajset radikalcev zahtevalo veliko amnestijo. Poslanka Rita Bernardini je s predlogom seznanila udeležence slovesnosti. Izjavila je, da se mora Italija vrniti v meje zakonitosti, saj je trenutno v teku več kot deset milijonov kazenskih in civilnih postopkov, v zaporih pa so razmere neznosne. »Amnestiji pa naj sledi strukturna reforma sistema,« je pristavila poslanka. (af) Novinarska nagrada Luchetta, ki jo vsako leto v sodelovanju s televizijsko hišo RAI podeljuje Fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin v spomin na umrle v Mostarju in v Somaliji, bo v kratkem stopila v živo. Prireditelji letošnje 18. nagrade so že prejeli skupaj 1.500 prispevkov, od člankov do posnetkov in fotografskih reportaž iz različnih krajev sveta, ki poročajo o nasilju oziroma izkoriščanju otrok zaradi vojn, etničnih spopadov, emarginacije ali revščine. Nagrada Luchetta 2012 je kot vselej namenjena novinarjem, filmskim snemalcem in poklicnim fotografom, ki so se med opravljanjem poklica izkazali s poročanjem v prid mladoletnikom, ki so bili žrtve nasilja s posebnim poudarkom na vrednotah solidarnosti, miru in bratstva. Dobitnike nagrad, ki bodo razdeljeni na več sekcij, bodo nagradili v okviru 9. posebne oddaje prve mreže televizijske hiše RAI Naši Angeli, ki jo bodo snemali v Trstu. DSI - Jutri gost profesor matematike in fizike na mariborski univerzi Drago Bajc bo skušal prikazati »simpatično« plat matematike Za predavateljsko mizo Društva slovenskih izobražencev v ulici Donizetti 2 bo jutri zvečer sedel Drago Bajc, raziskovalec in profesor fizike in matematike na univerzi v Mariboru, ki bo s svojim »kramljanjem o matematiki« skušal približati poslušalcem zanimivosti te panoge znanosti. Prepričan je, da se matematiki godi krivica. Najširša javnost je na tekočem o zadnjem filmu ali romanu: marsikdo si prvega tudi ogleda, drugega pa z večjim ali manjšim pridom tudi prebere. Nasprotno pa le neznatna peščica zve za to, da je bil matematični problem po stoletnih poskusih končno in za vse večne čase rešen. Stanje je tem bolj čudno, ker matematika vedno bolj prodira v znano- sti, kot so fizika, inženirstvo, ekonomija, računalništvo in biologija. Kje iskati krivdo? Gotovo ne v človekovi umski sposobnosti, ki je razen izrazitih izjem po naravi nadarjen za matematiko (gotovo bolj kot za jezike). Ni tako smela trditev, da je skoraj vsakdo potencialen matematik, da pa ne ve točno, kaj matematika je. Mislijo si, da je matematika brezzvezen skupek pravil, ki se jih je treba strogo držati, da se ne izcimi napaka, ki preži na vsakem koraku. Vlada pa tudi zmotno prepričanje, da je matematika »večna in nespremenljiva«, da ne napreduje. Šolski programi in nepožrtvovalni šolniki gotovo nosijo del krivde za ta napačen vtis. Drugi del krivde smemo naprtiti občilom, ki se matematike izogibajo kot hudič žegnane vode. Kroži celo anekdota, da v poljudni knjigi na primer astronomije vsaka matematična formula zmanjša prodajo za polovico. Z namenom premakniti vsesplošno stanje duha za drobcen las, se bo jutrišnje predavanje v Peterlinovi dvorani dotaknilo poglavitnih vrlin naše vede, kot so jasnost, strogost, globina, lepota, intuicija ali domišlija, končno-veljavnost, a tudi vedno prisotna možnost za napredovanje, posplošitev in uporabnost, ogromna količina znanega ob še večji neznanega. Predavanje profesorja Draga Bajca želi to doseči z bolj ali manj povezanimi primeri. Segali bodo od starih Grkov do današnjih dni. Eni so bili rešeni, drugi še vedno čakajo na rešitev. Začetek ob 20.30 ŠPORT - Sinoči uradna otvoritev prenovljene telovadnice Nabrežinci zadovoljni s prenovo Priznanje gradbenemu podjetju, ki je izvedlo dela v rekordnem roku - Dobro sodelovanje med Občino in Sokolom Govorniki na sinočnji slovesnosti v prenovljeni nabrežinski telovadnici kroma V Nabrežini so sinoči uradno odprli prenovljeno občinsko telovadnico, ki je sicer dejansko odprta že teden dni. Krajša slovesnost se je odvijala med eno tekmo in drugo, tako da je šlo dejansko za »delovno« prireditev, pri kateri so sodelovali tisti, ki so bili neposredno angažirani pri tej prenovi. Trajala je le 40 dni, kar predstavlja svojevrstni rekord, ki v tem primeru postavlja na glavo znano počasnost birokracije in postopkov javnih uprav. Občino Devin-Nabrežina sta zastopala župan Giorgio Ret in njegov namestnik Massimo Romita, ki je tudi odbornik za športne dejavnosti. V imenu športnega društva Sokol je spregovoril predsednik Savo Ušaj, nakar sta pozdravila predsednik ZSŠDI Jure Kufersin ter lokalna delegatka olimpijskega komiteja CONI Rosa Lucchesi. Gradbenemu podjetju so izročili zasluženo priznanje, pohval pa je bil deležen tudi projektant Alessio Floreancig. 29 TRST Nedelja, 29. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI V GLEDALIŠČU MIELA - Zanimi posvet ob dnevu spomina »Sobivanje z Auschwitzem« težavno in še vedno aktualno O problemu koncentracijskih taborišč in njihovih posledicah spregovorili različni strokovnjaki »Auschwitz predstavlja simbol poraza kulture, ki nalaga človeštvu moralno obvezo ohranjanja spomina na ta zločin s ciljem spoznavanja in torej razumevanja pogojev in vzrokov, ki so do njega privedli.« Tako je menil dekan tržaške fakultete za psihologijo, Walter Gerbino, na posvetu »Convivere con Auschwitz,« ki se je v petek popoldne ob Dnevu spomina odvijal v tržaškem gledališču Miela. Srečanje se je pričelo s pozdravnim nagovorom režiserja Franca Peroja (zadruga Bonawentura), kateremu je sledil župan Cosolini, ki je v svojem posegu izpostavil aktualnost obhajanja Dneva spomina: v času gospodarske krize se nestrpnost in sovraštvo lahko razbohotita. Po njegovem se Trst mora spominjati stvari, ki so povezane s 27. januarjem. V mestu so bili namreč 1938. leta razglašeni Rasni zakoni, za časa vojne so bile v njem zelo razširjene ovadbe, ki so omogočile preganjanje žrtev in zaradi Rižarne. Trst lahko postane del italijanskega in evropskega projekta za razvoj kulture, demokracije in strpnosti, je menil. Zgodovinarka Bruna Bianchi (Univerza Ca' Foscari) je v svojem predavanju Ženske, vojna, izkoreninjenje poudarila, da se stroka dolgo časa ni ukvarjala s preučevanjem izkušenj, ki so jih v koncentracijskih taboriščih (KT) doživele de-portiranke: po vojni je družba vso pozornost namenila le »objektivno-političnim« pričevanjem moških. Do sprememb je prišlo šele v zadnjih letih. Izraz KT se je začel uporabljati v Burski vojni (1899-1902) na južnoafriških tleh, v kateri je umrlo 20 tisoč deportiranih otrok. V Auschwitzu so bili življenjski pogoji žensk veliko slabši od tistih, ki so veljali za moške. Ženske so znale boljše kljubovati tamkajšnjim razmeram: s prijateljskimi vezmi, ki so jih gojile, so se moralno podpirale; moški so bili bolj osamljeni. Avtorica je tudi izpostavila pričevanje, ki trdi, da so značilnosti nacista v vsakem izmed nas. Z zlom se je treba soočiti, ga iz nas izkoreniniti in ga ne projicirati na druge. Socialna psihologinja Patrizia Romi-to je spregovorila o kompleksnih individualnih in družbenih mehanizmih zakrivanja nasilja, ki so ga žrtve doživele v KT. Ni vedno mogoče obrazložiti teh tragičnih izkušenj z jezikovnimi izrazi. Mnogi so se po vojni odločili za molk, kar je odločilno prispevalo k zmanjšanju odgovornosti tistih, ki so nasilje povzročili. Izvorno okolje večkrat ni bilo dovzetno za spoznavanje taboriščnega dogajanja. Raziskovalka na tržaški Univerzi Ljubica Kocova (Za nas se vojna še ni kon- V gledališču Miela so pripravili zanimiv posvet o »sobivanju z Auschwitzem« kroma čala) je predstavila poglavje posledic ženskih travm v nedavni vojni v BiH, v kateri je bilo poseljenih od 20 do 50 tisoč žensk. Posilstva so bila funkcionalna etnični čistki. Stres, ki ga je povzročilo doživeto nasilje, je botroval k pojavu mnogih bolezni. Povojne družbene razmere niso naklonjene obdelavi travm: oblasti ne spodbujajo žensk k pričevanju; žrtve srečujejo v javnosti svoje nekdanje posiljevalce; sodišče je obravnavalo le 12 primerov posilstev; obstaja družbena stigma teh žensk. Do kdaj bo tako, se je vprašala raziskovalka. O istih tematikah je iz popolnoma drugačnega, znanstvenega zornega kota, spregovoril psihiater, Maurizio De Vanna, ki poučuje na tržaškem vseučilišču. V svojem predavanju Preko časa, skozi generacije je poudaril kako Auschwitza ni mogoče izbrisati iz kolektivne zavesti in tudi iz biološkega spomina. Vsaka travma, posledice katere so opazne tudi pri bodočih rodovih žrtev, povzroči brazgotine emotivnega in biološkega značaja. V tem okviru pride do genetskih sprememb, ki se jih pa da popraviti s pomočjo pozitivnih psiho-socialnih pogojev: gre za optimizem epigenomike, je zatrdil. Srečanje se je sklenilo z razpravo, v kateri so poudarili, da tako otroci žrtev kot mučiteljev niso izvedli veliko od staršev o dogajanju v KT. Žrtve so z večjo lahkoto spregovorile svojim vnukom. Posvetu je sledilo predvajanje dokumentarca Ondine Pe-teani - Auschwitz e la liberta'. (Mch) RADIO TRST A O olimpijskih igrah in olimpijcih Na radiu Trst A bodo v naslednjih tednih obeležili olimpijsko leto z nizom oddaj Važno je sodelovati. Oddaja bo na sporedu ob torkih, in sicer v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu ob sredah ob 14.10. V sklopu oddaj bo urednik Peter Rustja predstavil svet olimpijskih iger, prvakov, udeležencev, organizatorjev, skratka vse, kar spada v pojem olimpijskih iger. V prvi oddaji, ki bo na sporedu v torek 31.januarja 2012, bo o svojih olimpijskih izkušnjah kot šefica protokola govorila koroška rojakinja Andreja Wieser, ki je na tem položaju v olimpijski družini vse od leta 2004. Letos je že sodelovala kot šefica protokola na nedavnih prvih zimskih mladinskih olimpijskih igrah, poleti pa jo čakajo še olimpijske in paraolim-pijske igre v Londonu. SLOVENSKI KLUB V torek Prešerne pesmi za mrke dni Prešerne pesmi za mrke dni je naslov recitala »poezije za glas, okus in kitaro«, ki bo ob vstopu v mesec slovenske kulture zaživel v Gregorčičevi dvorani. Slovenski klub bo namreč v torek gostil pesnika Marka Kravosa in duet Resol, ki bosta ponudila pravo pesniško poslastico: verzi tržaškega pesnika, predvsem ljubezenski in rodoljubni, v katerih ne manjka humorja in pi-krosti, bodo izzveneli tako v besedi kot v glasbi. Duet Resol sestavljata Nevio Mi-klavčič z dolgoletnimi izkušnjami kot kitarist, skladatelj in pevec ter pevka Tarci-zija Kofol. Igrata različne zvrsti glasbe, v zadnjem času se posvečata avtorskim skladbam in uglasbitvi poezije. Z recitalom Kravosovih pesmi sta že uspešno nastopila v Hrastovljah, na torkovem koncertu v Slovenskem klubu pa obljubljata tudi nekaj neizvedenih. Njun nastop bo obogatil še Kravos, ki bo prebral nekaj svojih stihov. Pesniški in glasbeni večer bo v Gregorčičevi dvorani v torek ob 20.30. Kdor bo želel, bo lahko ob tej priložnosti poravnal tudi članarino Slovenskega kluba in prejel novo člansko izkaznico. Na Katinari umestitev novega župnika Ropreta Na Katinari bo danes ob 9. uri umestitev novega župnika Rafka Ropreta, ki bo prvič daroval mašo. Kot smo že poročali, je nadškof Giam-paolo Crepaldi poveril skrb za ka-tinarsko župnijo Svete Trojice patroma Rafku Ropretu in Ginu Ma-sieru, kateremu je bila poverjena vloga moderatorja. Ropret je že vodil župniji v Borštu in Boljuncu, z Masierom pa sta zapolnila praznino, ki je nastala po smrti katinar-skega župnika Antona Žužka. Za ovrednotenje železniškega muzeja Pred časom smo že poročali o nekdanji železniški postaji pri Sv. Andreju in ideji, da bi lahko spet gostila prave in ne samo muzejske vlake. Porodila se je namreč zamisel, da bi bohinjska železniška proga (t.i. Transalpina) pripeljala do Trsta, vendar se muzej sooča s hudo finančno stisko in govorilo se je celo o porušitvi in gradnji stanovanjskih blokov. Za ohranitev in ovrednotenje železniškega muzeja si prizadevajo mnogi, ki so solidarni s prostovoljci, ki že več kot 30 let skrbijo za to našo mestno dragoceno zgodovinsko dediščino. Danes bo ob 11. uri muzej obiskala astrofizičarka Margherita Hack, na dnevniku La Repubblica pa bo objavljen članek Paola Rumiza o muzeju samem. S spiderjem prek Balkana V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra bo danes ob 17. uri Maurizio Crema predstavil knjigo Ad est del Nordest - zanimivo avanturo s starim spiderjem od Benetk prek Balkana do Romunije in Moldavije. Bralcu ponuja skok v izgubljeno zgodovino, v predsodke in v nepoznani svet, kamor turizem še ni segel. Vesoljski tiger Orazio v Znanstvenem imaginariju Znanstveni imaginarij Science Center v Grljanu bo danes na ste-žaj odprl svoja vrata obiskovalcem med 10. in 20. uro. Tako kot vsako nedeljo je tudi danes ob 16. uri predvidena otroška delavnica (za malčke od 5. do 11. leta) Nedeljski znanstveniki, ki bo tokrat posvečena ponovni uporabi odpadnega materiala - plastičnih steklenic, jo-gurtovih lončkov in papirnatih rol. V svet reciklaže pa jih bodo tokrat popeljali prijatelji Parapapa' (Rai Yoyo) in vesoljski tigrček Orazio. Svojo prisotnost lahko potrdite na štev. 040/224424. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Predstavitev knjige Borisa Paternuja Književne študije 3 Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm bo v četrtek, 2. februarja ob 17.30 v Narodnem domu v Ulici Filzi 14 predstavila knjigo akademika Borisa Paternuja Književne študije 3. Knjigo svojih šestih študij je prof. Paternu vsebinsko zamejil na slovensko književno klasiko, in sicer na tri njena nosilna imena: na Trubarja, Linharta in Prešerna, ki so tudi nosilci treh temeljnih faz v konstituiranju slovenske literature. Najprej verske, zatem posvetno razsvetljenjske in naposled, pri Prešernu, tudi že literarno avtonomne, odprte v moderno književnost. Iz današnje razdalje in iz sodobnega stanja stroke se odkrivajo novi razgledi tudi na ta, domnevno že definirana poglavja naše literarne preteklosti. Pisec študij se načelno odloča za aktualizacijo klasike, to se pravi za živo, mišljenjsko aktivno, posodobljeno branje in dojemanje njenih del, ki se ne more zadovoljiti samo z zgodovinskim evidentiranjem in šolskim pomnjenjem. Spremno besedo k študijam je ob avtorjevem jubileju napisal Marko Juvan. Na predstavitvi bo prisotna tudi gospa Marija Lesjak Reichenberg, urednica založbe Zavoda RS za šolstvo, ki je knjigo izdala ob sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pogovor z avtorjem pa bo vodila prof. Neva Zaghet. ZAHODNI KRAS - Praznik slovenske kulture Kulturna društva pripravila vrsto skupnih pobud » ... ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo ...« V duhu teh dveh verzov Prešernove Zdravljice so se letos prvič zbrala kulturna društva s Proseka, Kontovela, Križa, Saleža, Zgonika in Briščikov, in se odločila za sodelovanje ob prazniku slovenske kulture. Zamisel za to pobudo se je rodila na področnem srečanju kulturnih društev z zahodnega Krasa in iz zgoniške občine s Pokrajinskim odborom Zveze slovenskih kulturnih društev. K njej so pristopila društva SDD Jaka Štoka, GD Prosek, MoPZ Vasilij Mirk, SKD Vesna, KD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki in se dogovorila za datume februarskih proslav, za prireditev za osnovnošolce ter za skupno zaključno pobudo. Mesec posvečen slovenski kulturi bodo odprli v nedeljo, 5. februarja, v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, kjer bodo na pobudo SDD Jaka Štoka in v sodelovanju z GD Prosek predstavili razstavo domačega amaterskega fotografa Zdravka Kanteta (1919-1988) z naslovom Prose-ške podobe. Kante je bil kar 29 let kapelnik proseške godbe in navdušen fotograf, sam pa je tudi razvijal svoje posnetke. Izbor fotografij na temo vaškega življenja bo predstavil Andrej Fur-lan, svojemu dolgoletnemu dirigentu pa se bodo oddolžili tudi godbeniki in njihova pevsko nadarjena članica Tina Renar. V petek, 10. februarja, bodo v proseško dvorano povabili učence krajevnih osnovnih šol in jim ponudili ogled igre Drejček in trije marsovčki v izbedbi brežanske otroške gledališke skupine pod vodstvom Bože Hrvatič. V večernih urah pa bodo na oder doma v Briščikih stopili člani MePZ Rdeča zvezda in s svojim zborovodjo Radom Miličem oblikovali celovečerni koncert. Proslava bo skupna za vse vasi zgoniške občine. Kriško društvo Vesna bo v petek, 24. februarja, v Domu Alberta Sirka predstavilo vodnik Kako lep je Trst. Predstavitev se bo navezovala tudi na skupno zaključno prereditev vseh sodelujočih društev. V nedeljo, 15. aprila, bodo namreč odborniki povabili svoje vaščane na sprehod po Trstu, med katerim bodo v spremstvu ene izmed avtoric vodnika spoznali nekatere točke, ki so pomembne za slovensko prisotnost v mestu. Ogled se bo pričel na Griču sv. Justa, končal pa z družabnostjo v Tržaški knjigarni, ob slabem vremenu pa ga bodo prestavili na kasnejši datum. Občinstvo bo na prereditve vabil skupni lepak, ki ga je oblikovala Katrin Štoka. OPČINE - V cerkvi sv. Jerneja Skupina profesionalnih pevk za popestritev nedeljskega popoldneva Nativitas mundi je kulturni projekt pevke France Drio-li in njene vokalne skupine ArteVoceEnsemble, ki bo popestril današnji popoldan na Opčinah. Glasovi skupine profesionalnih pevk, med katere spada tudi domačinka Martina Feri, bodo pričarali sugestivno potovanje okrog sveta z vrsto božičnih pesmi. Klavirske spremljave je podpisal Massimi-liano D'Osualdo, priredbe pa so sad ekipnega dela. Skupina je komaj posnela cd s tem programom, ki ga je pred kratkim predstavila na raznih koncertih v prazničnem času. Mednarodno pevsko zasedbo sestavljajo pevke, ki živijo v naši deželi, a prijahajo iz raznih krajev Italije in sveta. Druži jih tudi dejstvo, da izhajajo iz pevske šole, ki jo Driolijeva vodi v Caprivi in v Vidmu. Franca Drioli,Učen-ka Carla Cossutte in Raine Kabaiwanske, se je kmalu usmerila v moderno petje in je nastopila na mnogih festivalih in v okviru koncertnih sezon z razvejanim repertoarjem, ki seže od kabaretne glasbe do muzikala, jazza in pop glasbe. Kot ustanoviteljica pevske šole, si je zamislila tudi glasbene projekte, ki vrednotijo potencial samozavestnih učenk, ki se uveljavljajo ali so že uveljavljene na področju moderne in jazz glasbe. Duhovne pesmi na sporedu današnjega koncerta bodo orisale idealno potovanje od afriške do južnoameriške tradicije, od italijanske (s pesmimi iz Abrucov, Sardinije, Furlanije) do avstrijske, od slovenske do afroameriške literature. Koncert v cerkvi svetega Jerneja na Opčinah se bo pričel ob 17. uri. (ROP) 622 Nedelja, 29. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI ULICA CARDUCCI - Dopoldanska prometna nesreča Naravnost v rešilca Avtomobilist ni slišal sirene, njegova žena si je v trčenju zlomila gleženj - Osebje v rešilcu lažje poškodovano Na vogalu med Ulico Carducci in Ulico Reti se je včeraj ob 9.20 zgodila nenavadna prometna nesreča. Avtomobil je ob zeleni semaforski luči pripeljal s stranske na glavno ulico, kjer se je čelno zaletel v rešilca, ki je imel vključeno sireno. Avtomobilistova žena, ki je sedela na desnem prednjem sedežu, si je zlomila gleženj. Tržaški avtomobilist je povedal, da se je z avtom citroen C1 pripeljal po ulicah Im-briani in Reti do prometne Ulice Carducci. Na semaforju je gorela zelena luč, vozila s sireno pa imajo ne glede na to prednost pred ostalimi vozili. »Na Ul. Reti nisem slišal ničesar, na Ul. Carducci pa sem nenadoma zaslišal sireno in zagledal rešilca. Ko bi rešilec vozil bolj sredi ceste, bi se mu izognil, tako pa je bilo trčenje neizbežno,« je razložil kmalu po nesreči. Citroen je čelno trčil v desni bok rešilca združenja Sogit, 65-letna ženska v avtu pa si je zlomila cel gleženj. Njen mož se ni poškodoval, zračni varnostni blazini pa se nista sprožili. Prednji del avtomobila je bil povsem zmečkan. Voznik rešilca si je poškodoval roko, v Sogitovem vozilu se je lažje poškodoval še en član osebja, tretji jo je odnesel brez poškodb. Pacientov v rešilcu ni bilo, saj se je osebje pravkar odzvalo na klic iz operativnega centra. Nesrečo so obravnavali mestni redarji, pomoč so nudili gasilci, ponesrečence pa so odpeljali na Katinaro z drugimi rešilci. (af) UL. CAPODISTRIA Otrok z vžigalnikom povzročil požar V petek ponoči je v nekem stanovanju v Ulici Capo-distria izbruhnil požar. Gorelo je v dnevni sobi stanovanja, v katerem živi družina maroških državljanov, kot kaže pa naj bi požar nekaj po 23. uri povzročil štiriletni deček, ki se je igral z očetovim vžigalnikom. Požar so kmalu pogasili gasilci. Ogenj je zajel dnevno sobo, dim pa se je širil tudi po ostalih delih stanovanja. Gasilci so s pravočasnim posegom preprečili, da bi požar uničil celo stanovanje. Šest oseb je imelo zaradi tega lažje težave z dihanjem, naposled pa je osebje službe 118 odpeljalo na pregled v bolnišnico samo otroka in njegovo mater. Levo uničeni citroen, desno lažje poškodovani rešilec kroma ZDRUZENJE UDI Včeraj danes Danes, NEDELJA, 29. januarja 2012 FRANC Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.35 - Luna vzide ob 9.51 in zatone ob 23.59 Jutri, PONEDELJEK, 30. januarja 2012 MARTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,3 stopinje C, zračni tlak 1025,4 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 25 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. OKLICI: Raul Pantaleo in Laura Can-delpergher, Luca Arteritano in Giada Bonifacio, Claudio Antoniutti in Lara Schrey, Alessandro Perrone in Marzia Grandizio, Massimo Pisani in Michela Maisto, Gian Piero Saccucci di Napoli in Monica Vannini, Andrea Umeri in Elena Popko, Roberto Barocchi in Mariella Natural, Bruno Ladic in Adriana Beaco, Gianfelice Loddo in Benedetta Baldi. [13 Lekarne Nedelja, 29. januarja 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Od ponedeljka, 30. januarja, do sobote, 4. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- salon ... kot galerija Žensko združenje UDI - Il caffe delle donne vabi jutri ob 17.30 na svojevrstno srečanje iz niza Nar-rarsi a Trieste - Pripovedovati se v Trstu. Frizerski salon Le Coiffeur (Ul. Valdirivo 38) se bo spremenil v galerijo, kjer bo zadihala ženska kreativnost. Številne ženske (med njimi več Slovenk) so se namreč odzvale na povabilo združenja in v priložnostno galerijo prinesle po eno svojo umetnino - sliko, fotografijo, kipec in različna ročna dela. S kreativnostjo pa bodo postregli tudi frizerji, ki bodo poskrbeli »za defile pričesk«, ob tem bo zadonela glasba, brali bodo pripovedi, predvajali krajše videoposnetke in pričevanja. Podobne pobude bodo ponovili tudi v drugih mestnih trgovinah, ki se bodo za krajši čas spremenile v kraj druženja in kulture. praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Čestitke OBČINA DOLINA Prispevki za učbenike in vozovnice Uprava Občine Dolina sporoča, da bo od srede, 8. februarja 2012, do srede, 29. februarja 2012, možno vložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup učbenikov in drugih individualnih pripomočkov v šolskem letu 2011/2012, na osnovi točke a) 1. odstavka 2. člena DZ 10/80 in točke a) 1. odstavka 28. člena DZ 10/88. Prispevki so namenjeni učencem nižjih srednjih šol, ki imajo stalno prebivališče v občini Dolina. Od 8. do 29. februarja 2012 (do 12. ure) bo tudi možno vložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v šolskem letu 2011/2012. Ti prispevki so namenjeni učencem nižjih srednjih šol in dijakom prvih dveh razredov višjih srednjih šol, ki imajo stalno prebivališče v občini Dolina. Prošnji je treba priložiti veljavno potrdilo ISEE (dohodki iz leta 2010) otrokovega družinskega jedra in ustrezno dokumentacijo, s katero se lahko dokaže nakup učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini za lastne potrebe v korist učenca/ke koristinika/ce. Kazalnik ustreznega ekonomskega položaja družine učenca/učenke (ISEE) ne sme presegati 15.493,71 evrov. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev pravice do predvidenih ugodnosti, in bo na razpolago na občinski spletni strani (www.san-dorligo-dolina.it). Za dodatne informacije se lahko zainteresirani obrnejo na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve (tel. 040/8329 281-240) ob urniku odprtja urada za javnost (ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 15. do 17. ure). Danes jih naša mama, nona in pranona MILKA 90 slavi. Vse najboljše in koš poljubčkov ti pošiljamo vsi mi. Danes praznuje MILKA KOVAČEVA iz Saleža častitljivi 90. rojstni dan. Še na mnoga, zdrava leta ji kličejo vsi iz Rupe. Ovčice pasel, sviral in pel, 30 let je naš IZTOK naštel. Zdaj glasba in družina naj ti bo mar, še dolgo let boš Kraški Ovčar. Vse najboljše dragi IZTOK. Za tvoj 30. rojstni dan ti iskreno čestitamo nabrežinski godbeniki. Janu in Nicol se je pridružil mali EVAN. Mladi družinici želimo obilo sreče, zdravja, ljubezni in veselja. Trisnona Danica, bisnona Lidija, bisnono Pepi, Martina in Milan. Dobrodošel mali EVAN! Vesela sva, da te bova pestvala in ljubčka-la. Ti pa hitro zrasti, da se bomo jutri skupaj igrali!Erik in Emil, Tania in Mitja. Hurra, do nas je vesela novica prišla, da je Nicol malega EVANA Ja-nu povila. Iskrene čestitke in da bi mlada družina srečna bila, jim kliče otroška pevska skupina Vigred vsa. Iskrene čestitke mamici Nicol in očku Janu, malemu EVANUpa topla dobrodošlica. Vsi od SKP. Na Devinščino bo jutri Abraham prispel, našo TATJANO v svoj objem bo vzel. Zato ji sreče obilo želimo, soletniki se z njo prisrčno veselimo. Jutri ANJA bo vesela, saj bo rojstni dan imela, bratec Niko bo pomagal 8 svečk ji ugasniti, nazdravili pa ji bomo vsi, ki jo imamo radi. Vse najboljše draga DANJA ti želimo mama, pači in Deva. Tri poljubčke na vsako stran naši DANJI želijo nona Dunja, nono Fabio, nona Joli, teta Majna in stric Aljoša. Jutri bo slavil častitljivi rojstni dan dragi LADKO PERTOT iz De-vinščine. Iz srca ti voščimo vse najboljše, dosti zdravja in lepih dni. Se-strična Vojka ter Sonja in Drago z družinama. Novica je ta, da RUBEN je že doma. Fanta bomo obiskali in se z njim igrali. Skupaj vedno bomo bili, to voščilo je od stričevih. Nina je Pieru deklico povila in nas vse srčno razveselila. Zavriskaj-mo hura, MIA je na svet prišla! Katja, Boris, Tristan in Lenart. Dragi tata MASSIMO, delo in sestanki te morijo, visoki ideali pa te še pokonci držijo. Midva pa sva obljubila, da vsaj danes se bova umirila, tako boš veselo 40 let slavil in nič več nad nama se jezil. Lara in Walter ter vsi ostali. Mamica Nina je očku Pierpaolu v naročje položila brhko deklico Mio Sonček naš, dobrodošla! Nonota Jasna in Robi V soju odrskih luči ljubezen je vzcvetela, iz nje najlepši cvet je Evan prišel na svet. Srečno Evan, Nicole in Jan! Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka Ob rojstvu malega Evana čestitamo mamici, naši odbornici in trenerki, Nicole in tatku Janu vsi pri ŠD Kontovel Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 28. januarja 2012 Bari 80 i 3 4 l le Cagliari 83 SS 2e Si l4 Firence 8 88 ee 2l i8 Genova 44 4e 48 9 l9 Milan 3l 24 lS e0 S8 Neapelj 20 e3 i8 e0 ll Palermo 40 ei 89 83 2i Rim 8l 40 30 l9 2e Turin 3 eS 4S 49 l8 Benetke l Si SS il 49 Nazionale 48 l0 e8 S0 S Super Enalotto Št. 12 2 17 25 50 52 84 jolly 28 Nagradni sklad 3.151.028,40 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 58.600.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 24 dobitnikov s 5 točkami 19.693,93 € 2.101 dobitnikov s 4 točkami 224,96 € 62.889 dobitnikov s 3 točkami 15,03 € Superstar 3S Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 8 dobitnikov s 4 točkami 22.496,00C 309 dobitnikov s 3 točkami i.S03,00C 4.327 dobitnikov z 2 točkama i00,00C 26.568 dobitnikov z 1 točko i 0,00 C 56.373 dobitnikov z 0 točkami S,00C / ŠPORT Nedelja, 29. januarja 2012 2 1 H Prireditve SKD TABOR vabi danes, 29. januarja, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na predstavo »Quelle (belle) parole (Tiste lepe besede)«, režija Sandro Rossit, v izvedbi gledališke skupine Teatro incontro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom eS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; danes, 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ri-cmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! KD FRAN VENTURINI DOMJO organizira v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri v centru i. Ukmar Miro pri Domju družabnost za tretje življenjsko obdobje. Vabljeni prebivalci občine Dolina, ki so dopolnili najmanj 75. leto. Člani društva bodo poskrbeli za pogostitev in kulturni program, vabila lahko dvignete na sedežu društva v sredo, 1. februarja, od 16.30 do 18.00. SKLAD MITJA ČUK - Iztok Mlakar: glasbeni nastop v četrtek, 2. februarja, ob 20. uri v središču na Repenta-brski. Vabljeni! Informacije na tel. št.: 040-212289. GLASBA BREZ MEJA 2012 otvoritveni večer bo v soboto, 4. februarja, ob 21.00. Na »glavnem odru« bodo nastopili Kad bi bio Bijelo Dugme, Parni Valjak tribute band, Mr Randje Dj, na »pustnem odru« Dj Bibitka, Red Katrins, Radio-wave in Ansambel Nebojsega, na disco odru pa Dj Paps. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sobota, 4. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert Mešanega Zbora Cantate Nobiscum Železničarskega Kud T. Rožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; sreda, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: glasbena predstava Črni saksofon, v izvedbi Glasbene mladine Slovenije; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni po-klon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. SDD JAKA ŠTOKA v sodelovanju z GD Prosek vabi ob prazniku slovenske kulture na odprtje fotografske razstave »Zdravko Kante - Proseške podobe«, ki bo v nedeljo, 5. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. Sodelujejo: Andrej Furlan - predstavitev razstave, Majda Cibic - slavnostni govor, GD Prosek in pevka Tina Renar. 29.1.2007 29.1.2012 V Alojz Škerl (Gigi) Vedno v naših srcih. Žena Bruna ter Igor in Erika z družinama t Zapustila je svoje drage, da bi se pridružila svojemu Ivanu Marija Maver vd. Obersnel Žalujoči sin Dušan, snaha Silvana, vnuka Devan in Irina ter ostali sorodniki Prisrčna zahvala naj gre osebju rehabilitacijskega doma Mademar, ki je zanjo skrbelo v zadnjih mesecih. Pozdravili jo bomo v soboto, 4. februarja, v ulici Costalunga od 11.00 do 13.40. Žarni pogreb bo v ožjem družinskem krogu v Lokvi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 29. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju svojcev se pridružuje družina Starec Zapustil nas je naš dragi Ivan Kante (Janko) e - p i k!- « Žalostno vest sporočata žena Eda in sin Eligij Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal v četrtek, 2.2., od 11.30 do 12.50 v ulici Costalunga, sledil bo pogreb na pokopališču v Samatorci ob 13.30. Gabrovec, 29. januarja 2012 ZAHVALA Anton Petaros Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. Svojci Gročana, 29. januarja 2012 ZAHVALA Srečko Štolfa Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Salež, Lonjer, 29. januarja 2012 28.1.1994 MOSTAR 28.1.2012 TRST Angeli živijo, nas spremljajo, varujejo... Dragi Saša Ob osemnajsti obletnici tvojega odhoda se te bomo posebno spomnili v četrtek, 9. februarja, ob 18.00 v borštan-ski cerkvi. Z neizmernim hrepenenjem tvoji dragi Zabrežec, 29. januarja 2012 30.1.2007 30.1.2012 Štefanija Purič V mislih in v srcu, vedno z ljubeznijo. Tvoja Edi in Marta z bližnjimi t Zapustila nas je naša draga Lidija Gulič vd. Guštin Žalostno vest sporočajo hči Nives z Giannijem, vnukinji Ivana z Borutom in Martina z Mitjo, pravnuk Iztok in ostali sorodniki Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga v torek, 31. januarja, od 10.30 do 13.00, sledil bo pogreb na repentabrskem pokopališču ob 13.30. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Col, 29. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav predragi Lidiji svakinja Desanka ter nečaka Marija in Sergio z družinama Ob izgubi mame Lidije sočustvujejo z Nives in družino Darinka, Ennio, Martina in Mirko Ob smrti drage mame Lidije izrekamo Nives in družini iskreno sožalje. KD Kraški dom t Zapustil nas je naš dragi Mario Rapotec Žalostno vest sporočajo žena Marta, hči Sonja z Danilom in sin Edvin s Pio, vnuki Igor, Ivo in Alan z družinami, pravnuka Dean in Danjel ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 31. januarja, ob 11. uri iz ulice Costalunga v cerkev v Boršt. Sledila bo sv. maša ob 12. uri in pokop na domače pokopališče. Boršt, 29. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujeta Matilde in Vinko z družino Za stricem žalujeta Neda in Ileana z družinama Ob izgubi dragega očeta se pridružuje žalovanju Sonje in svojcev družina Starec S Sonjo in družino žalujemo nečakinji Dana in Marta, nona Katka in Mauro Žalovanju se pridružujejo Marija, Boža in Loredana z družinami Ob smrti dragega Maria Rapotca izrekamo svojcem iskreno sožalje vsi pri SKD Slovenec t Patrizia je odšla v boljše življenje. Patrizia Tercic Sporočajo hči Caterina mama Celestina tatko Vaško Mauro in ostali, ki so jo imeli radi. Pogreb bo v četrtek, 2. februarja. Po-kojnica bo v cerkvi v Nabrežini od 11. ure. Ob 11.30 bo sledila sv. maša. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene Nabrežina, 29. januarja 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Za ljubljeno Patrizio žaluje Enzo Botto Tajnica Nadia in sin Marco se pridružujeta žalosti Caterine in svojcev Patrizia, prezgodaj si nas zapustila. Spomini na najino lepo otroštvo bodo vedno živeli v mojem srcu. Sočustvujem s tvojimi starši in hčerko. Nadia Zeriali z družino Ob izgubi drage Patrizie izražamo občuteno sožalje Caterini, Celestini, Vaškotu in Maurotu Dorica, Andrej, Kristina, Fabio, Nikole, Veronika in Elizabeta z družino Ob boleči izgubi drage mame Patrizie izrekamo Caterini iskreno sožalje vsi sošolci V.C liceja F. Prešeren Draga Patrizia, spomin nate in na skupna šolska leta bo ostal vedno živ. Liviana, Nadja, Eda, Boris, Ivo in Valter Ob izgubi drage Patrizie izrekajo hudo prizadetim domačim globoko sožalje nabrežinske cerkvene pevke t Erminio Stefančič Žalujoči bratje in sestre z družinami sporočajo, da bo pokojni ležal za zadnji pozdrav v ulici Costalunga v četrtek, 2. februarja, od 9.00 do 10.00. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 13. februarja, od 10. do 11. ure v cerkvi v Mačkoljah. Sledila bo sv. maša in pokop. Iskreno se zahvaljujemo gospe zdravnici Kos. Mačkolje, 29. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju svojcev se pridružujeta Aldo in Neva Stefančič s Tatjano in Alešem Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona t Albina Godnič vd. Jazbec Žalostno vest sporočajo sin Dušan z Marijo, vnuka Niko in Alenka s pravnukinjo Valentino, David ter ostalo sorodstvo Pogreb z mašo bo v soboto, 4. februarja, ob 11.30 v cerkvi v Nabrežini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Nabrežina, Komen, Sveto, Ljubljana, 29. januarja 2012 t Zapustil nas je naš dragi Luciano Sturman Žalostno vest sporočajo žena Luciana, sin Luka, hčerki Monika in Tanja z družino ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 1. februarja, ob 12. uri iz ulice Costalunga v Mačkolje. Sledila bo sv. maša ob 12.30 in pokop na domačem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene Mačkolje, Milje, 29. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček nonotu mala Kaja Dragi Luciana, Monika, Tanja in Luka, v tem težkem trenutku smo vam ob strani in vas močno objemamo. Elizabeta, Erika, Suzi in Valentina Ob izgubi moža in očeta izrekamo iskreno sožalje Rožica, Vilma in nečaka z družinami Ob izgubi dragega očeta izrekamo Tanji, Moniki in Luki občuteno sožalje. Cristina z družino Ob smrti dragega očeta izrekamo kolegici Tanji najgloblje sožalje vsi na COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski Ob izgubi dragega očeta iskreno sočustvujemo s kolegico Tanjo Sturman vsi na Didaktičnem ravnateljstvu v Dolini Ob smrti dragega Lucianota, neutrudnega člana in pevca pri SKD Primorsko, izrekamo ženi Luciani in družini iskreno in občuteno sožalje vsi pri SKD Primorsko Ob smrti Lucianota Sturmana, dolgoletnega raznašalca Primorskega dnevnika, izreka svojcem iskreno sožalje uprava Primorskega dnevnika Ob izgubi Lucianota Sturmana izreka AŠD Breg iskreno sožalje svojcem Ob smrti dragega Lucianota se pridružujejo žalovanju svojcev prijatelji jutranje telovadbe Breg 624 Nedelja, 29. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI Zveza r slovanskih ' kulturnih m dniilev11 * prirejata l8.pevuo KPaŠKIH PIHaLniH GODB PROSEK, Kulturni dom 29.1.2012 ob 17. uri > Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič) > Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč (dir. Luka Carli) > Godbeno društvo Prosek (dir. Ivo Bašič) Pobudo so podprle Društvena gostilna na Opčinah Društvena gostilna na Kontovelu Društvena gostilna na Proseku Društvena gostilna v Gabrovcu Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vljudno vabi na predstavitev knjige akademika Borisa Paternuja KNJIŽEVNE ŠTUDIJE 3 v četrtek, 2. februarja 2012 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. F Filzi 14) - Pogovor z avtorjem bo vodila prof. Neva Zaghet. - Srečanje bo uvedla glasbena točka Ivane Kreševič, gojenke GM iz razreda prof. Fulvija Jurinčiča. - Iz dela bo brala Eva Kranjac s Pedagoškega liceja A. M. Slomšek. Q Kino cPocjteêno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 SKD TABOR DANES, 29. januarja 2012, ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah _predstava_ Quelle (belle) parole (Tiste lepe besede) režija Sandro Rossit, v izvedbi gledališke skupine Teatro incontro Vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 — na kramljanje — O MATEMATIKI s prof. Dragom Bajcem Začetek ob 20.30 prešerno skupaj Kraški dom - f>Kf) Krasno polje - §K$> §kala - §Kf> Slovan §K® Primorce - §K® tipa - §K® Tabor sobota, 4. februar 2012, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert Mešanega zbora CANTATE NOBISCUM Železničarskega Kud T. Rožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble ZKB# AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Proto-collo fantasma«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«. CINECITY - 11.10, 14.45, 16.55, 19.35, 22.15 »Mission Impossible, protocol- 10 fantasma«; 11.40, 13.05, 14.15, 15.20, 16.30, 17.40, 18.50, 20.00, 21.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«; 11.05, 13.20, 15.35, 17.50, 20.05, 22.10 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 19.55, 22.15 »Im-maturi, il viaggio«; 11.00, 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »La talpa«; 11.10, 15.00, 17.20 »L'incredibile storia di Winter 11 delfino«; 19.00, 21.45 »J. Edgar«. FELLINI - 15.15 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 17.00, 21.00 »The Help«; 19.20 »Almanya la mia fami-glia va in Germania«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 20.40 »E ora dove andiamo?«; 18.55 »La chiave di Sara«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »L'arte di vincere«; 17.15, 22.20 »Shame«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50 »Alvin in veverički 3«; 17.00, 19.10, 21.20 »Angleška pita«; 18.40, 21.10 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 16.00, 18.30, 21.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15 »Pisma sv. Nikolaju«; 11.00, 13.00, 16.05, 18.05 »Alvin in veverički 3«; 20.00 »Muppetki«; 12.50, 16.30, 18.50, 21.10 »Tihotapci«; 11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 10.50, 13.10, 15.10, 17.10, 19.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 13.30, 19.30, 21.30 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 12.00, 15.00, 18.00, 21.00 »Grivasti vojak«; 21.20 »Parada«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20, 17.15, 19.15, 21.15 »Benvenuti al Nord«; 16.40, 20.30 »The Artist«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; Dvorana 3: 15.15 »Il gatto con gli stivali«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 15.15 »Alvin Superstar 3«; 18.20, 22.15 »La talpa«. SUPER - 15.40, 18.30 »Underworld -Il risveglio«; 17.00 »Midnight in Paris«; 19.50, 22.10 »J. Edgar«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 15.30, 17.20, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Proto-collo fantasma«; Dvorana 3: 15.00, 18.00 »Underworld - Il risveglio«; 17.30, 19.50 »The Help«; 22.15 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 16.15, 18.00, 20.15, 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 5: 15.30, 17.45, 20.10, 22.00 »The Iron Lady«. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise za otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča urnike informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: Šola P. Tomažič (Treb-če) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dan odprtih vrat za otroški vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.00-11.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Palčica Ricmanje 8. februarja, ob 11.00; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00. Prošnje za vpis dobite na www.didol.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.4513.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 11. februarja, od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. nn Osmice □ Obvestila SLOVENSKI KLUB torek, 31. januarja 2012 poezija za glas, okus in kitaro z uglasbitvami TARCIZIJE K0F0L in NEVIA MIKLAVČIČA Gregorčičeva dvorana, ulica S. Francesco 20 pričetek ob 20.30 Vabljeni! dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmen-tacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Gin-nastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). AD FORMANDUM prireja brezplačni tečaj (po diplomi) »Marketing za promocijo turističnih storitev« namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Izbor kandidatov bo 1. februarja. Informacije na tel. št.: info@adforman-dum.eu, tel. 040-566360. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste, ki bi se radi včlanili, na redni občni zbor, ki bo v sredo, 1. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Miškotov pokal«, veljavne za 7. primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 4. februarja, na smučišču Cerkno (Slo). Vpisovanje do četrtka, 2. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 3. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča predavanje univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marije Merljak o zdravi prehrani. Vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v soboto, 4. februarja, na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tap-kanja). Vodila bo Barbara Žetko. Začetek ob 10.30. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 29. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. SKD VIGRED vabi danes, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na ogled mladinske igre »Razbojnice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patri-zia Jurinčič in Maruška Guštin. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v ponedeljek, 30. januarja, ob 20.30 na sedežu na Padričah, seja odbora. V torek, 31. januarja, ob 20.45 redna pevska vaja. KRUT vabi na predstavitveno srečanje o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola, ki bo v torek, 31. januarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije v Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. S Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. DIATONIČNO HARMONIKO prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249. DIJAKINJA pomaga pri učenju predvsem jezikovnih, a tudi družboslovnih predmetov dijakom prvih dveh razredov višje šole ter srednješolcem. Tel. št.: 328-9577975. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina, dajem v najem. Cena 420,00 evrov mesečno (v ceno niso vključeni stroški za ogrevanje in vzdrževanje). Tel. 040-208989. IŠČEM DELO kot negovalka (5 dni tedensko v jutranjih urah). Tel. št.: 389-9619888. PRODAM - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo ter štirikolesni voziček, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM AVTO renault new megane 1.6 atractive, letnik 2011, prevoženih 3.000 km, kovinsko sive barve z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040-212228. PRODAM 50 special, letnik 1980 v zelo dobrem stanju za 900,00 evrov. Tel. št.: 327-0538277. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. ŠTIRI STARE RADIOAPARATE prodam, cena po dogovoru; tel. 3290582186. Nova produkcija SSG Jean-Baptiste Poquelin Moliere TARTUFFE (Tartuffe, ou l'Imposteur) režija: Samo M. Strelec DANES, 29. januarja ob 16.00 (red C) V GLEDALIŠČE Z A VT0BUS0M. Z0PČIN 14:30 OPČINE - NA BAZOVIŠKI ULICI 21 14:40 TREBČE-NATRGU 14:45 PADRlCE- PRED ŠPORTNIM CENTROM GAJA 14:55 RICMANJE- AVTOBUSNA POSTAJA (BARDE) 15:00 ZABREŽEC - BARAKCA 15:05 BOLJUNEC-PRED GLEDALIŠČEM "F. PREŠEREN" 15:10 DOLINA - PRED ŽUPANSTVOM 15:20 D0MJ0-PRED KULTURNIM CENTROM IZ SESLJANA 14:15 SESLJAN- PARKIRIŠČE 14:25 NABREŽINA-NATRGU 14:30 KRIŽ-AVTOBUSNA POSTAJA 14:45 ZGONIK - PRED ŽUPANSTVOM 15.00 PROSEK-NAKRŽADI Po predstavi bosta avtobusa odpeljala iz Drevoreda D'Annunzio. Predhodna rezervacija ni potrebna. Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com M Izleti RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA in hotel iz Pliskovice organizirata v nedeljo, 5. februarja, tradicionalen Igorjev pohod Od kala do kala. Zbirališče ob 13. uri pod latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici. Dolžina poti znaša 6.7 kilometre, vodeni pohod z ogledom 18-kalov traja približno tri ure. Pohodu sledi družabnost na vaškem balinišču. SPDT priredi v nedeljo, 5. februarja, pohod po Krasu. Zbirališče pri gostilni v Praprotu (cesta, ki pelje proti mejnem prehodu Gorjansko). Pot je primerna za vse in traja od 4 do 5 ur. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Li-vio). V slučaju slabega vremena pohod odpade. S Poslovni oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali čiščenje poslovnih prostorov. Tel.00386-41233188 POSLOVNI PROSTOR NA OPČINAH na glavni ulici, 84 kv.m, dve izložbi in dvojna vrata, wc in samostojno ogrevanje, dajemo v najem. Informacije na tel.040-212735 v uradnih urah. RADIO PUNTO ZERO išče sodelavce za prodajo reklame v Sloveniji in na Hrvaškem. Info:336/469317 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 625 Nedelja, 29. januarja 2012 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu adsl - Dostop na splet v treh slovenskih občinah Sovodenjci »najhitrejši«, v Števerjanu kakor polži V Doberdobu čakajo na zagon videokamer - Optični kabli bi lahko predstavljali rešitev gorica - Občina razširila Wi-Fi omrežje Brezplačno deskanje omogočili v dodatnih petih mestnih ulicah Hitra povezava ADSL je za deskanje po svetovnem spletu vse bolj potrebna. Prenos podatkov na velike razdalje poteka preko optičnega vlakna, zadnji del iz telefonskih central do uporabnikov pa po telefonskih kablih ali preko brezžične povezave. V treh slovenskih občinah goriške pokrajine imajo z ADSL storitvijo različne izkušnje: če poenostavimo, lahko rečemo, da so najhitrejši v Sovodnjah, v Doberdobu s svojo hitrostjo niso ravno zadovoljni, v Števerja-nu pa so počasni kakor polži. ADSL storitev je v sovodenjski občini zagotovljena v Sovodnjah in Rupi. Sovo-denjska povezava ni kabelska, pač pa brezžična, saj so antene za oddajanje signala namestili na žaromet ob nogometnem igrišču v Sovodnjah, na županstvo in na poslopje v Rupi. »Za namestitev anten smo podpisali pogodbo s podjetjem ST iz Vidma, ki je v okviru dogovora zagotovilo brezplačno povezavo za županstvo, ki deluje od začetka meseca,« pravi županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da je podjetje ST leta 2010 priredilo vrsto informativnih srečanj z občani, nato pa so se nekateri odločili za podpis pogodbe in za brezžično ADSL povezavo plačujejo 29 evrov mesečno. Uporabniki povezave so z njo v glavnem zadovoljni, čeprav ni hitra kot kabelska povezava. V sovo-denjski občini pa so še vedno brez hitre povezave v Gabrjah in na Vrhu, kjer pa bi lahko ADSL storitev zagotovili le z namestitvijo še ene antene. V doberdobski občini je po besedah občinskega odbornika Daniela Jarca ADSL storitev zagotovljena le v Doberdobu in na Poljanah, kjer pa s hitrostjo prenosa podatkov niso zadovoljni. Storitev zagotavlja podjetje Telecom, vendar so njegove centrale zastarele, zaradi česar je signal zelo slab. Hitrejšo povezavo bi v Doberdobu lahko pridobili, ko bodo zagnali videokamere, ki jih nameščajo v razne kraje na podlagi dogovora z občinami tržiškega mestnega okrožja. V okviru tega projekta bodo anteno namestili na hrib Rocca za Tržičem, na Gradino in na županstvo. Signal anten bi lahko uporabili tudi za brezžično povezavo na splet, ki pa bi je ne mogli zagotoviti Jamljam in Dolu, ker sta predaleč. Za hitrejši dostop na splet sta poleg omenjene v igri še dve možnosti; v Doberdobu se lahko že sedaj povežejo na tehnologijo Hiperlan2, s katero zagotavljajo ADSL storitev v Zagraju in Martinščini, drugače pa morajo počakati, da bodo povezavo Wimax iz Furlanije razširili na Kras s postavitvijo antene na Debeli griži. ADSL storitve nimajo in po vsej verjetnosti tudi v bližnji prihodnosti ne bodo imeli v Števerjanu. »Za ADSL storitev moraš usposobiti telefonske centrale s posebnimi napravami, ki jih moraš povezati z glavno linijo s hitrim dotokom. Naša centrala se nahaja pri šoli in je izredno zastarela; njena posodobitev je iz vidika povratka investicije nerentabilna; zato se nobeno podjetje ne zanima za to, da bi storitev ADSL pripeljalo v Števerjanu, kjer bi bilo uporabnikov med 50 in 60,« pravi števerjanski odbornik Milko Di Battista in pojasnjuje, da bi se mogoče lahko Števerjan povezal z Wimax anteno, ki naj bi jo postavili na Debeli griži. V tem primeru bi morali tudi na vrhu Števerjana postaviti kako anteno, nad čemer pa domačini verjetno ne bi bili preveč navdušeni. Iz vseh krajev treh slovenskih občin se je mogoče povezati na splet tudi preko USB-ključev, ki prejemajo signal preko anten za mobilno telefonijo. V tem primeru pa je povezava pogosto motena in ni primerna za vse spletne aplikacije. Zadnjo rešitev bi lahko predstavljal optični kabel, s katerim je nekdanji predsednik dežele Riccardo Illy hotel povezati vse občine v deželi. Del zmogljivosti kabla naj bi uporabljali za nudenje ADSL storitve, vendar je predsednik dežele Renzo Tondo nameščanje kabla zamrznil; do Sovodenj so ga že speljali, do Doberdoba in raznih drugih občin pa ne, tako da sploh ni jasno, kdaj bo optično vlakno začelo služiti svojemu namenu. (dr) Deskanje na klopi pred študentskim domom foto a.a. GORIŠKA Lani obravnavali 100 delavcev na črno Pokrajinska direkcija za delo je lani na ozemlju goriške pokrajine obravnavala 439 delavcev v nepravilnem delovnem razmerju, med katerimi jih je bilo sto zaposlenih na črno. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je kar 219 od skupno 657 pregledanih podjetij kršilo pravila o zaposlovanju svojih delavcev. »Podatki kažejo na to, da je v zadnjih letih v goriški pokrajini in sploh v deželi Furlaniji-Julijski krajini cel kup kršitev, med katerimi jih je še zlasti veliko na področju spoštovanja varnostnih predpisov,« poudarja deželni svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Anto-naz, ki je prepričan, da prispevajo h kršenju zakonov tudi smešno nizke kazni, ki veljajo za tovrstne prekrške. Antonaz je na to temo vložil svetniško vprašanje predsedniku deželne vlade Renzu Tondu, v katerem ga sprašuje, ali ne bi bilo vredno ukiniti javne denarne prispevke za vsa podjetja, ki kršijo zakone. Skgz Vabimo Vas na predstavitev knjige »Vstala Primorska, si v novem življenju O Primorski v letih 1945 — 1990« Spregovorili bodo: dr. Branko Marušič (urednik), Štefan Cigoj in Jože Šušmelj Četrtek, 2. februarja 2012, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20). Območje delovanja brezžičnega in-ternetnega omrežja, ki ga je junija v mestnem središču aktivirala goriška občina, je zdaj še širše. V prejšnjih dneh so vanj vključili del kor-zov Verdi in Italia, Raštel, Ulico Oberdan, Nunsko ulico (Ulico Monache), malo dvorano Verdijevega gledališča in center Punto giovani, kjer se je mogoče že nekaj dni brezplačno povezati na internet tako kot v ulicah Garibaldi in Mazzini, na Travniku in na območju okrog županstva. Sklep o širitvi Wi-Fi omrežja je občinski odbor sprejel že jeseni. K odločitvi je upravo spodbudil predvsem dober odziv, ki ga je pobuda imela v prvih štirih mesecih, ko se je registriralo 1.065 uporabnikov, zdaj pa so dosegli že okrog 1.500 registriranih uporabnikov. Njihovo število se bo verjetno še povečalo, ko bo občina namestila informativne table na točkah, kjer je prisotna Wi-Fi povezava. »Table so že v pripravi,« pravijo na občini. Med sprehodom po mestu zlahka opazimo, da internetno povezavo najbolj uporabljajo študentje in mladi, poslužujejo pa se je tudi turisti in drugi občani, ki jih vedno pogosteje vidimo s prenosnimi računalniki pri mizicah kavarn in na klopeh. Ponekod sega signal Wi-Fi tudi v hiše, tako da nekateri lastniki, ki dajejo v najem stanovanja študentom, vključujejo brezžično internet-no povezavo med značilnosti nepremičnin. Povezava z Wi-Fi omrežjem goriške občine je zelo enostavna. Vsi, ki se želijo povezati preko prenosnega računalnika, mobilnega telefona in drugih mobilnih naprav (npr. iPada), bodo morali vnesti uporabniško ime in geslo, še pred tem pa bodo morali posredovali številko mobilnega telefona. Najprej je treba s prenosnim računalnikom ali drugo napravo poiskati Wi-Fi omrežje, ki se imenuje »Guglielmo - Comune di Gorizia«. Nato se pokaže stran, na kateri je treba vtipkati številko mobitela in kodo »Goriziawifi«. Kmalu zatem uporabnik prejme SMS sporočilo, v katerem sta navedena geslo in uporabniško ime, ki jih je treba vnesti v stran za povezavo z internetom. (Ale) APrimorski ~ dnevnik gorica - Danes Črpalkarji protestirajo Začetek ob 11. uri na Travniku Danes dopoldne bo v Gorici potekala večja demonstracija, ki jo prirejajo goriški črpalkarji. Ob 11. uri se bodo na Travniku ob upraviteljih goriških bencinskih servisov, ki stavkajo že od ponedeljka, zbrali tudi črpalkarji iz Trsta in drugih krajev dežele FJK, ki so podprli goriške protestnike. »Povabili smo tudi politične predstavnike in upravitelje. Menim, da nas bo okrog sto,« je povedal Fabio Zanetti, ki si je prejšnji ponedeljek s kolegom Paolom Macuzom postavil šotor na Travniku in začel gladovno stavko. Pred nekaj dnevi sta se jima pridružila še dva črpalkarja, Carlo Peteani in Massimiliano Diana. »Če nas bo dovolj, bomo morda organizirali tudi sprevod po mestu. Demonstracija bo seveda mirna, ne izključujemo pa, da bomo blokirali promet,« je poudaril Zanetti, ki je izrazil zadovoljstvo, ker so protest goriških črpalkarjev podprli tudi upravitelji bencinskih servisov na avtocestah dežele FJK. Zanetti pravi, da bodo z gladovno stavko nadaljevali, dokler ne bodo prišli do konkretnega rezultata oz. do zagotovila, da bo vlada sprejela amandma in izenačila cene goriva obmejnih črpalk s slovenskimi. »V zvezi s ponovnim odprtjem goriških bencinskih črpalk pa smo pripravljeni na dogovarjanje, vendar samo v primeru, da bo dežela pristala na povišanje deželnega popusta na gorivo. Odbitek 4 centov, ki ga je predlagala Savinova, absolutno ne zadošča,« je poudaril Zanetti. Črpalkar-je je včeraj pred prefekturo obiskala tudi ev-roposlanka Debora Serracchiani. (Ale) Združevanje bo dolgo »Sploh se mi ne zdi, da se zna goriška levosredinska koalicija samo ločevati. Razumeti je treba, da bo postopek združevanja še dolg, kar velja predvsem za tiste, ki so nekoč bili del skupne stranke. Andrea Bel-lavite predlaga spojitev med Federacijo levice in LES, pri tem pa pozablja, da se je LES rodila, ko sta Bertinotti in Vendola leta 2008 zapustila SKP.« Tako pravi Roberto Crisci-tiello, goriški občinski tajnik SKP, ki je želel odgovoriti na kritike predstavnika Foruma Andree Bellaviteja, po katerem bi se posamezne stranke, ki podpirajo kandidata Giuseppeja Cingolanija, morale predstaviti z največ dvema listama. Criscitiello s tem ne soglaša in izpostavlja, da je dosedanje sodelovanje med različnimi dušami levosre-dinske koalicije, ki podpira Cingolanija, že velik dosežek. »V Gorici gradimo program, v središču katerega so delo, sociala, zaščita javnih dobrin, participacija občanov in kultura,« je povedal Criscitiello, po katerem je edinost pomembna vrednota, do njene uresničitve pa ne more priti iz dneva v dan. gorica - Na pobudo občinske uprave Nove kamere Na obeh korzih, v ljudskem vrtu, na Travniku in v dolini Korna Goriške sile javnega reda bodo kratkem dobile pet novih »oči«, s katerimi bodo lahko učinkoviteje nadzirale dogajanje v mestu in promet. Za namestitev petih novih kamer za video-nadzor se je že leta 2010 zavzela goriška občinska uprava, ki je iz deželnega sklada za varnost v ta namen črpala okrog 120.000 evrov. Občina je lani podpisala pogodbo z izvajalcem del - podjetjem St Next Comunication iz Vidma -, ki je z nameščanjem videokamer zaključilo v zadnjih tednih. »Kamere je podjetje že namestilo. Ko bo kolavdacija mimo, bodo začele delovati,« pravi občinski odbornik Stefano Ceretta, po katerem bodo kamere povezane s kvesturo. Prva vrtljiva kamera bo delovala na križišču med Korzom Italia in Ulico XXIV Maggio, druga pa v ljudskem vrtu, kjer bodo izboljšali tudi razsvetljavo. Tretja kamera bo nadzirala Verdijev korzo, četrta Travnik, peta pa dolino Kor-na. »Lokacij novih kamer nismo izbrali naključno, pač pa smo se posvetovali s si- Videokamera na Korzu ob Kmečki banki lami javnega reda. Cilj teh kamer ni le preprečevanje vandalizmov in drugih kaznivih dejanj, pač pa tudi nadzor prometa,« je povedal Ceretta in spomnil, da v Gorici že deluje deset videokamer, ki jih je svojčas nabavila Brancatijeva uprava. Le-te so na Travniku, v ljudskem vrtu, na križišču med Korzom Verdi in Ulico Garibaldi, na trgu pred županstvom, v parku za občino, v spominskem parku, na trgu pred železniško postajo, na Trgu Di-visione Mantova, na Trgu Battisti in na Dvoru Sant'Ilario. (Ale) 1 0 Nedelja, 29. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Na Ad Formandumu se jutri začenjajo vpisovanja Ponujajo doživetja in zagotavljajo rast V okviru kataloga Feel...Emotions tečaji jezikov in računalništva Dizajn v navtiki / Na Ad formandumu v Gorici se bodo jutri začela vpisovanja v jezikovne tečaje in izobraževalne programe s področja računalništva. O tem in ostalih pobudah goriškega sedeža slovenskega deželnega zavoda za izobraževanje smo se pogovorili z Majdo Klanjšček, ki je koordinatorka programov. Na zavodu je zaposlena že dvajset let, skozi katera je spremljala njegov razvoj od ustanovitve samostojne goriške podružnice do današnje nastanitve v KB centru. Dolgo let je bil sedež v Križni ulici: tam se je pravzaprav postopoma ojačilo delovanje in prepoznavnost zavoda, ki se je okrepilo pred približno desetimi leti z ureditvijo pisarn in učilnic na Korzu Verdi. Kako ocenjujete delovanje goriškega sedeža Ad formanduma? Naš zavod se je v zadnjem obdobju razvil in okrepil še zlasti potem, ko smo se preselili v nove prostore v KB centru. Od takrat smo opazili stalno rast povpraševanja po tečajih slovenskega jezika, za katere vlada še danes veliko zanimanje. Vzpostavili smo plodno sodelovanje z javnimi ustanovami v mestu: za goriško občino in pokrajino ter za zdravstveno podjetje smo uspešno izvedli tečaje slovenščine za javne uslužbence na osnovni in nadaljevalni stopnji. Poleg tečajev slovenščine smo v teh letih izvedli celo paleto tečajev na različnih področjih in namenjenih različnih ciljnim skupinam. Podatek iz lanskega leta, ki se nanaša na šolsko leto 2010/2011, glede števila opravljenih tečajev je pokazatelj uspešnosti našega delovanja in prikazuje 1.600 opravljenih ur izobraževanja, 25 zaključenih tečajev in 270 tečajnikov, ki so se izobrazili pri nas. Našo tradicionalno dejavnost smo z letošnjim letom obogatili z dogodki, katerih glavni protagonisti so udeleženci naših tečajev. Ravno v decembrskem predpraz-ničnem vzdušju smo uspešno zaključili tečaj komunikacije, ki so se ga udeležili mladi vinogradniki iz goriških Brd, s katerimi smo skupaj priredili dogodek AdVinum. Katalog, s katerim predstavljate novo ponudbo jezikovnih tečajev, ste poimenovali Feel...Emotions. Od kod ta naziv? Za izvajanje naših programov črpamo sredstva iz sistema javnega financiranja izobraževanja preko razpisov, ki jih izdaja dežela Furlanija Julijska Krajina, pri kateri smo akreditirani za to, da lahko našo dejavnost sploh izvajamo. V tem obdobju pa prihaja do krčenja javnega financiranja sistema izobraževanja, ki vpliva na naše tradicionalno delovanje. Nanašam se predvsem na tečaje jezikov in računalništva, ki smo jih v preteklosti ponujali po zelo ugodnih cenah in ki danes žal niso več aktualne. Prav zaradi tega smo oblikovati nove tržne oprije-me, s katerimi bomo naše proizvode in storitve ponujali tržišču. Letos smo se odločili, da obnovimo naš izgled. Nova spletna stran, nov pristop do programov izobraževanja in usposabljanja. V katalog Feel...Emotions smo zbrali tečaje, ki omogočajo, da udeleženci pridobijo večjo samozavest pri razumevanju in rabi tujega jezika, da z lahkoto uporabljajo nove tehnološke programe in obogatijo svoj poklicni zaklad z novim in uporabnim znanjem. Emotions, ker vsako novo znanje sproži edinstveno doživetje, ker izobraževanje omogoča rast in doživljanje novih izkušenj, poživi vsakda- Sedež zavoda Ad Formandum je v KB centru (levo), Majda Klanjšček (desno) nje življenje in delo, nas drži v koraku s časom, ker izobraževanje pomeni tudi druženje, vzpostavljanje novih stikov, odnosov in sodelovanja. Komu so vaši programi namenjeni? Namenjeni so študentom, zaposlenim v različnih sektorjih, samostojnim podjetnikom, uslužbencem, gospodinjam, direktorjem ter vsem, ki želijo povečati svoje sposobnosti in obogatiti svoj kulturni zalogaj. Kateri tečaji so v programu in od kdaj vpisovanja? Znotraj kataloga Feel.. .Emotions smo jezikovne tečaje razdelili v tri makro-sku-pine: Jeziki tvojih bližnjih, Mednarodni jeziki danes in Mednarodni jeziki jutri. V ponedeljek bomo začeli vpisovanja na tečaje slovenščine, nemščine, angleščine na osnovni in nadaljevalni stopnji, francoščine in španščine na osnovni stopnji ter ruščine (osnovna in nadaljevalna stopnja). Tečaji potekajo v večernih urah, po večini dvakrat tedensko. Poleg jezikov bomo izvedli tečaj računalništva, in sicer osnove uporabe računalniške opreme. Zato da začnemo izvajati načrtovane programe, pa je določeno minimalno število udeležencev, ki se mora prijaviti na izobraževanje. Ker deželnih prispevkov za izvajanje teh tečajev ni več na razpolago, so naši izobraževalni programi proti plačilu, ponujamo pa jih po ugodnih pogojih. Vpisovanja sprejemamo na našem sedežu v KB centru, katalog in podroben koledar predvidenih tečajev je na razpolago na naši spletni strani www.adformandum.org. Poleg skrbi za razvoj jezikovnih kompe-tenc posvečate veliko pozornost tudi turističnemu sektorju. Turistični in enogastronomski sektor v širšem pomenu besede sta v naši deželi bogata in pobud za valorizacijo tipičnih proizvodov je še in še. Naš zavod je občutljiv do potreb teritorija in s svojimi storitvami pomaga pri razvoju prostora in operaterjev, ki na njem delujejo. V to smer gre tečaj na podiplomski stopnji Marketinške strategije za promocijo teritorija. Izvedenec v marketingu analizira tržišče določi target potrošnikov in njihove potrebe ter segmentacijo porabnikov, opredeljuje najprimernejši marketing »mix« za doseganje izbrane ciljne skupine. Poleg splošnih osnov bodo udeleženci tečaja imeli priložnost soočanja z operaterji, ki v našem prostoru skrbijo za razvoj in promocijo teritorija in njegovih proizvodov. Tečaj je namenjen odraslim brezposelnim osebam s triletno univerzitetno diplomo. Predviden je izbor kandidatov, ki bo 13. februarja. Tudi na ta tečaj že sprejemamo prijave. Novosti na vidiku? Med novostmi, ki jih bomo uvedli že v teku letošnjega leta, so kuharski tečaji. V tem trenutku zaključujemo dogovore glede prostora, v tem primeru kuhinje, v katerem jih bomo izvajali. V kratkem bo izšel tudi katalog s tečaji s področja marketinga, komunikacije in managementa. Za vse informacije o jezikovnih tečajih, ostalih programih zavoda in vpisovanja je tajništvo zavoda v KB centru v Gorici odprto od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro (tel. 0481-81826, go@adformandum.org). Dizajnu v navtiki je posvečeno strokovno srečanje, ki ga Tržaška univerza prireja jutri od 9. ure dalje v Europalace Hotelu v Tržiču. Na njem bodo spregovorili strokovnjaki iz raznih podjetij in iz ladjedelnice Fincantieri. Posvet o vlogi komunistov Ob 91-letnici ustanovitvi Komunistične partije bodo jutri ob 20.30 v laboratoriju Resistente v Tržiču o vlogi komunistov spregovorili Alessandro Perrone, Dario Antonaz, Aldo Colleoni, Ottavio Romano in Emiliano Zotti. Pilates v parku Basaglia Vsako sredo med 18. in 20. uro je v telovadnici parka Basaglia v Gorici tečaj pilatesa, ki ga prirejajo zdravstveno podjetje, pokrajina in ANDOS (tel. 0481-592522 in 340-0923528). Poezija in identiteta V Hiši Ascoli v Ulici Ascoli v Gorici bo danes ob 17.30 Pietro Mastromonaco spregovoril o vlogi poezije pri krepitvi italijanske narodne identitete. Sveti sindon v Mošu V cerkvi v Mošu bo od danes do 19. februarja na ogled reprodukcija svetega sin-dona v naravni velikosti. Hkrati bo v občinskem središču razstava na temo znanstvenih obravnav turinskega prta; njeno odprtje bo danes ob 11. uri. V Novi Gorici veleposlanik Azerbajdžanski veleposlanik Galib Israfi-lov bo danes ob 10. uri v Šempasu položil venec k spomeniku, posvečenemu Mehdiju Husejnzadeju-Mihajlu, in si ogledal tamkajšnji muzej. NOVA GORICA - Alenka Saksida 70-letnica »Pevci smo se med prvimi navezovali na zamejstvo« Včeraj je 70 let praznovala Alenka Saksida, dolgoletna direktorica novogo-riškega Kulturnega doma in ena najbolj zaslužnih zato, da je glasbeno življenje v Novi Gorici tako razvito. Skupaj s sodelavci je »premikala meje« na področju sodelovanja s sosednjo Gorico. Bila je med ustanovitelji festivala Primorska poje in organizatorji številnih drugih kulturnih prireditev in dogodkov. V mladosti je bila tudi sama pevka in kasneje vrsto let zborovodja. V prostem času je pretekla več kot petdeset maratonov, pa tudi pet sto-kilometrskih tekov. Priselili ste se iz Ljubljane leta 1967. Kakšni so bili občutki? Ob prihodu v Novo Gorico sem doživela neverjeten občutek dinamike, hotenja in zavzemanja zato, da bi to mesto čim prej res postalo mesto in nadomestilo izgubljeni center Goriške. Kako danes gledate na mesto in položaj kulture v njem? Nova Gorica je z razvojem pridobila neko pomembno vlogo. Zdi pa se mi, da med kulturniki ni več tiste velike povezanosti. Seveda so tudi časi danes povsem drugačni in mislim, da ta kriza duhovnosti, ki jo povzroča gospodarsko stanje, zelo vpliva tudi na to, kako diha in se razvija kulturna dejavnost. Kje ste črpali energijo za vse, kar ste naredili, organizirali, ustanovili? Odraščala sem v domu, kjer je bila glasba doma. Oče, primorski rojak, rojen v Trstu, je bil član opernega in kasneje filhar-moničnega orkestra. Mama je dolga leta pela v zboru Slovenske filharmonije. Vsi trije otroci smo živeli v tem duhu umetnosti, glasbe in vsi trije smo se vrnili na Primorsko, od koder so prišli naši starši. In to hotenje, da najdeš prijatelje, da si skupaj z ljudmi, ki podobno mislijo, ki hočejo poudarjati neke lepe stvari na svetu, mi je dajalo nenehne moči, kasneje pa sem energijo našla tudi v teku, ki sva se mu posvetila z možem. Tudi po upokojitvi leta 2000 ste ostali aktivni na kulturnem področju. Kam ste usmerili svoje delovanje? Z odhodom v pokoj seveda nisem nehala s temi zadevami. Rade volje sem pripravljala nekatere programe v Krajevni skupnosti Solkan, če omenim samo tisočletnico, pa stoletnico Solkanskega mosta, pa še kaj drugega, tako da sem praktično 40 let tudi v krajevni skupnosti pomagala oblikovati ta kulturni utrip. Ste še aktivni pri organizaciji kulturnih pobud? Ko celo življenje spremljaš neko področje, potem tudi ideje prihajajo, in če s tem komu koristim, rade volje priskočim in pomagam, kakor vem in znam. Se vam zdi ta čas novih tehnologij pozitiven za razvoj kulture v klasičnem pomenu besede? Če bomo postali žrtve vseh teh sms-jev, teh tehničnih pripomočkov, se bomo izgubili med seboj. Že tako postajamo vse bolj individualisti. Nimamo več stikov med seboj. Če nimamo stikov, nimamo skupnih načrtov, nimamo skupnih hotenj in razpadamo v pesek, nismo več neko vezivo med seboj ampak smo posamezniki, ki osamljeni najbrž ne moremo kaj bistvenega več narediti. Sedanja direktorica novogoriškega kulturnega doma pravi, da med abonenti glasbenega abonmaja ni mladih, in da jo skrbi, kaj bo čez nekaj let ... Povprečna starost občinstva se vsepovsod dviguje. Razumevanje glasbe med mladimi se danes omejuje samo na uživanje, na neko stanje, kjer ni potrebno sodelovati z notranjimi občuti. Gre zgolj za učinek nekega strašnega zvoka, ne pa za sporočilo in idejo, ki bi ostala v mladem človeku in mu mogoče tudi koristila s tem toplim občujem pri njegovih odločitvah, tako da so to nevarni časi. Kako se spominjate začetkov sodelovanja z ustanovami v Gorici? To so zelo lepi spomini, ki segajo v obdobje, ko sem bila še tajnica Zveze kulturno prosvedtnih organizacij. Najbrž smo bili pevci med prvimi, ki smo se navezovali na zamejstvo. V poznih 60 letih smo zanesenjaki z obeh strani meje, ki nas je vodil Ivan Silič, postavili trdno mrežo sodelovanja in odprli pota primorski pesmi skozi prireditev Primorska poje. Alenka Saksida foton.n. Kako pa je bilo v času vašega vodenja kulturnega doma? S tem sodelovanjem smo nadaljevali. Moram reči, da so bili kar lepi dogodki tudi v povezavi s slovenskim Kulturnim domom v Gorici, s prijateljem Igorjem Ko-melom in njegovimi sodelavci, z Glasbeno matico in Silvanom Križmančičem, s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža, z Glasbeno šolo Emila Komela. Mislim, da se je to prelivalo skozi ta obmejni prostor in dokazovalo, da nismo imeli nikakršnih težav pri tem, da z dobrimi idejami, s pesmijo, glasbo segamo povsod, kjer domujemo Slovenci in primorski Slovenci še posebej. Ena od vaših ljubezni je tudi tek. Še tečete? Ne, zdaj ne več. Še vedno pa kolesarim, hitro hodim in telovadim, saj moram biti »fit«, kot se temu reče, ker imam tri vnuke. Z možem sva s tekom prenehala pred dvema letoma, saj s starostjo pridejo določene težave, za seboj pa imava dvajset let intenzivnega teka. 50 do 70 maratonov in krajših tekov. On je pretekel tudi deset sto-kilometrskih tekov, sama pa pet. To so potovanja, preizkušnje, lepe življenjske šole, hkrati pa dajejo tudi veliko moč, da lahko prenašaš stvari, ki jih prinese življenje, in če na to navežeš še neko duhovnost, ki ti jo daje umetnost, je lahko življenje zelo srečno. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. januarja 2012 1 1 jamlje - Poslovila se je Olga Stanič Rojstni vasi je bila zvesta celo življenje Na svojem domu v Jamljah je v petek umrla Olga Stanič, priljubljena domačinka in dolgoletna članica partizanskega združenja VZPI-ANPI. Rodila se je 1. aprila 1926 v Jamljah, kjer je preživela celo življenje. Imela je pet sester in enega brata, med katerimi je še živa le sestra Ema, ki ravno tako živi v Jamljah. Olga Stanič je med fašizmom obiskovala osnovno šolo v italijanskem jeziku v rodni vasi, takoj po kapitulaciji Italije septembra 1943 pa je z drugimi domačini sodelovala z osvobodilnim gibanjem. V drugi polovici leta 1944 se je vključila v Zvezo slovenske mladine, skupaj z drugimi ja-meljskimi dekleti je opravljala razna šiviljska dela in manjša opravila za partizane. Po vojni se je sredi petdesetih let omožila z Remom Zulianom; leta 1956 se je jima rodil sin Maurizio, leta 1961 pa je Olgin mož umrl. Odtlej je morala sama poskrbeti za sina; kruh si je služila v goriški tovarni Siles, v kateri so proizvajali lesene izdelke. Tovarni je ostala zvesta do upokojitve, v Gorico se je vsak dan vozila z avtobusom, v zadnjih letih pa z avtom. Olga Stanič Olga Stanič je bila od vsega začetka članica sekcije VZPI-ANPI Dol-Poljane; udeleževala se je vseh pobud in sodelovala pri njihovi organizaciji. Bila je tudi članica jameljskega društva Kremenjak, tako da je bila prisotna na večini prireditev in družabnih srečanj. Svoje spomine na drugo svetovno vojno in na osvoboditev je pred dvema letoma zaupala vnuku Patriku, ki jih je zapisal in objavil v našem dnevniku, tako da je Olgino pričevanje mogoče prebrati tudi v knjigi »Spomini na leto 1945«. Njen pogreb bo v torek, 31. januarja, ob 13. uri v jameljski cerkvi. Wim Wenders in Pina Bausch GORICA »Pina« v Kinemaxu Wim Wenders je v 3D-tehniki posnel film »Pina«, ki odpira pogled v svet neortodoksnega pristopa Pine Bausch k plesni umetnosti. Vrteli ga bodo jutri in v torek v goriškem Kinemaxu (ob 17.20, 19.50 in 21.50) v okviru niza avtorskih filmov. »Film je poklon legendarni nemški plesalki in koreografinji, ki je zaslovela po tem, da je plesu dala nov jezik, in globok poklon lepoti, ki jo je poslala v svet,« pravi nemški režiser o Pini, s katero ga je povezovalo tesno prijateljstvo. Čeprav 3D-tehnika ni ravno nekaj, kar bi pričakovali od njega, zlasti ne v dokumentarnem žanru, je film posnet prav v njej. O tem je Wenders dejal: »Ne bomo spustili priložnosti, da bi koreografije in plesne kompozicije, nad katerimi je bedela Pina Bausch, posneli v tehniki 3D. Njeno kritično in ljubeznivo oko je v teh delih še vedno navzoče. Naša dolžnost je, da njeno umetnost dokumentiramo na najboljši mogoč način, tako da bo dostopna občinstvu po vsem svetu.« Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: danes, 29. januarja ob 17. uri (abonmajska predstava) v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« (Norman Barrash - Carroll Moor) v režiji Jožeta Hrovata, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 11. februarja, ogled značilnih zgodovinskih krajev v okolici Gorice. Odhod ob 9. uri iz Pevme pri Remudi, od koder bodo udeleženci z avti šli z vodičem do cerkve in pokopališča ter nadaljevali pot do kostnice in Štmavra. Informacije in prijave po tel. 0481-530661 ali 3490562766 (Gabrijela V.). gorica Radič in srhljivke Nagrada Nonino Risit d'Aur »Goriška vrtnica« - morda najbolj izvirni pridelek z goriških njiv, ki uspeva v zimskem času, po katerem sprašujejo tudi vrhunske restavracije in ki je že tarča ponarejevalcev - si je prislužil nagrado Nonino Risit d'Aur 2012. Njegovo pridelovanje je omejeno le na nekaj njiv na robovih mesta, zaradi vse večje razpoznavnosti je njegova cena že narasla, produkcija pa ni zadostna. Da bi preprečili, da si ga prilastijo pridelovalci iz drugih dežel, od koder se že pojavljajo »ponaredki«, si občina prizadeva za pridobitev zaščitenega porekla, obenem ga pro-movira s pomočjo krajevnih gostincev in novinarja Roberta Covaza v pobudi »II Giallo e la Rosa«, ki se začenja jutri in bo trajala do 12. februarja. Letos je pristopilo osem lokalov, ki bodo ponujali menije z goriškim ra-dičem v domala vseh hodih; to so Rosenbar (2. februarja), Turri (3. februarja), Hotel Internazionale (4. februarja), Alla Luna (5. februarja), Al Sabotino (9. februarja), Majda (10. februarja), Sapori dell'Impero (11. februarja) in Al Ponte del Calvario (12. februarja). Na vsakem večeru (obvezna je rezervacija) bodo postregli tudi s pripovedjo srhljivih zgodb iz krajevne kronike. Uvodni dogodek bo že jutri ob 18. uri v avditoriju v Ulici Roma, kjer bo goriški radič počastil eno-gastronomski novinar Edoardo Ra-spelli; vstop bo prost, na koncu pa bo za vse pokušnja »goriške vrtnice«. JSJ Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). Ženski pevski zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi danes, 29. lanuaria, ob 17. uri u cerheu su. Lourenca u Ronhah K maši u spomin na duhouniha in blušega ronšKega Kaplana STANKA JERICIJA Pel bo župnijski zbor Sv. Ignacija iz Gorice pod vodstvom Liviana Brumata organist Mirko Butkovič bo zaigral klavirske skladbe profesorja in skladatelja Stanka Jericija [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 15.30 - 18.00 - 20.40 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«. Dvorana 3: 15.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 17.20 - 19.45 -22.10 »The Help«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: »Kinemax dAutore« 17.20 - 19.50 - 21.50 »Pina« (3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.10 - 22.15 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 15.30 - 18.00 - 20.40 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«. Dvorana 3: 15.00 »Underworld - Il ris-veglio«; 17.30 - 19.50 »The Help«; 22.15 »La talpa«. Dvorana 4: 16.15 - 18.00 - 20.15 -22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«. Dvorana 5: 15.30 - 17.45 - 20.10 -22.00 »The Iron Lady«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Le nevi del Kiliman-giaro«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.00 »The Iron Lady«. ~M Koncerti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE gage iskrivi SMEH, NA UST|H VSEH NEDELJA, 5. februarja 2012, ob 17. uri Dramski odsek Prosvetnega društva Standrež m SL Norman Barrash - Carroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Režija: Jože Hrovat ČETRTEK, 9. februarja 2012, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici nastopa Nižja srednja šola Ivan Trinko-lll. B razred s predstavo CESARJEVA NOVA OBLAČILA Besedilo skupinska delo - Režija Božidar Tabaj vača ter Postojnska godba 1808. Prireditev v sklopu niza 18. revije Kraških pihalnih godb bo v soboto, 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi danes, 29. januarja, ob 17. uri v cerkev Sv. Lovrenca v Ronkah k maši v spomin na duhovnika in bivšega ron-škega kaplana Stanka Jericija. Pel bo župnijski zbor Sv. Ignacija iz Gorice pod vodstvom Liviana Brumata, župnik Mirko Butkovič bo zaigral klavirske skladbe profesorja in skladatelja Stanka Jericija. SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ, ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ IN OV ROMJAN vabijo na večer slovenske kulture z naslovom »Kjer se glasba prepleta ...«; nastopajo pihalna orkestra Breg in Di- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valenti-novanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje izredni občni zbor, ki bo v torek, 31. januarja, ob 12. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika izrednega občnega zbora; statutarne spremembe; razno. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo do 3. februarja, v okviru del za meta-nizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od so-vodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk v torek, 31. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije«. Knjigo bosta predstavila avtor Bojan Godeša in Branko Marušič. GALERIJA ARS, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN KATOLIŠKA KNJIGARNA prirejajo predstavitev knjige Neve Makuc »Historiografija in men-taliteta v novoveški Furlaniji in Goriški« v sredo, 1. februarja, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorice, ki bo predstavila svoje raziskovalno delo na področju novoveške zgodovine, bo o knjigi govoril Branko Marušič. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 1. februarja, ob 18. uri gost večera iz niza »Srečanja z avtorji« Andrea Bellavite, ki bo predstavil knjigo »Un tuffo nella storia. Guida teologico spirituale alla basilica di Aquileia«. MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v petek, 3. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek, ki ga prireja SKGZ skupaj z včlanjenimi organizacijami je namenjena višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta: po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fešta z DJ-jem Filipom; vstop prost, prijavija do zasedbe mest na mladapresernovaprosla- va@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 20. ure. KD DANICA prireja v nedeljo, 5. februarja, ob 17.30 Prešernovo proslavo v prostorih domačega društva na Vrhu. Program bodo oblikovale ženska vokalna skupina Danica, oktet svetega Mihaela z Vranskega, vaški otroci s plesno in glasbeno točko ter društveni recitatorki. Pogrebi Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na drž. c. 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 0 Mali oglasi GOZDNA DRVA prodajam; tel. 0481390238. Prispevki V spomin na sina Dimitrija darujeta Vida in Bernard 50 evrov za KD Skala. V spomin na Elviro Lukman daruje Valerija Cotič 50 evrov za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na mamo Jerico Hlede darujejo Valter, Nadja in Marjan 100 evrov za goriško sekcijo VZPI-ANPI. JUTRI V ŠTANDREŽU: 11.30, Liliana Leon vd. Mazzolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in bisnona Olga Stanič vd. Zulian stara 85 let Žalostno vest sporočajo sin Maurizio, Bruna, Elena z Igorjem, Patrik, sestra Ema in ostali sorodniki Pogreb bo v torek, 31. januarja 2012, ob 12.40 iz mrtvašnice civilne bolnišnice v Tržiču v župnijsko cerkev v Jamljah ob 13. uri. Hvala vsem, ki bodo počastili njen spomin. Jamlje, 29. januarja 2012 Ciao, nona Olga Gabriel Ob boleči izgubi drage mame, none in tašče Olge izrekamo predsednici Bruni in družini iskreno sožalje odborniki AŠKD Kremenjak 12 Nedelja, 29. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI gorica - Obračun lanskega delovanja v Feiglovi knjižnici 10.000 obiskovalcev, veliko mladih in otrok Za širjenje bralne kulture se zgledujejo po Sloveniji - Jutri pravljična urica V Feiglovi knjižnici v Gorici so potegnili črto pod delovanje lanskega leta. Skupno je bilo obiskovalcev nekaj manj kot 10.000; med njimi so našteli 1.191 študentov, 725 dijakov, 1.337 učencev in 514 predšolskih otrok. Študentje najdejo v čitalnicah knjižnice prijetne in udobne prostore za študij, poleg tega je urnik prikladen. Dijaki nižjih in višjih srednjih šol se slovenske knjižnice poslužujejo po potrebi, poleg tega nižješolci prejmejo knjižni dar ob razrednem obisku knjižnice, ki jim ga v okviru projekta »Rastem s knjigo« poklanja slovensko ministrstvo za kulturo in šport. Učenci in predšolski otroci redno prihajajo na obiske z učiteljicami in se udeležujejo pravljičnih uric. V knjižnici na podlagi izkušenj ugotavljajo, da so le-te koristne, saj med najmlajšimi obiskovalci vzbujajo zanimanje za knjige. Zato posveča Feiglova knjižnica veliko energij v organizacijo pravljičnih popoldnevov. Zadnjič je otrokom povedal in deloma animiral pravljico Bobek in barčica mladi gledališčnik Anže Virant, jutri ob 18. uri pa bo prišla na obisk vila iz wal-dorfskega vrtca. S sabo bo prinesla pravljico o Babici Snežni, lutke, liro, zvončke in sneg. Srečanje bodo soustvarjale članice iniciative za dvojezični waldorfski vrtec na Goriškem v Sloveniji. Med glavnimi cilji Feiglove knjižnice je seveda širjenje bralne kulture, pri čemer je zanimiva primerjava z obiskom knjižnic v Sloveniji. S preverjanjem statistik sistema Co-biss so v Feiglovi knjižnici ugotovili, da imajo knjižnice v Sloveniji veliko večji obisk. Knjižnico v Sloveniji, podobne velikosti, kot je Feiglova, obišče tudi preko 20.000 ljudi, saj je bralna kultura čez mejo veliko bolj razvita. Obisk knjižnice v Sloveniji je za nekatere skoraj vsakodnevno opravilo, medtem ko so knjižnice v Italiji v težavah zaradi nizkega šte- Anže Virant med zadnjo pravljično urico (levo); med rednimi obiskovalci knjižnici so študentje (desno) vila obiskovalcev. V Sloveniji je tudi zaradi tega za obisk knjižnice treba poravnati letno članarino, zelo strogi pa so tudi pri zaračunanju zamudnin. V letni bilanci novogoriške knjižnice Franceta Bevka je tako vsako leto 30.000 evrov, ki jih dobijo od zamudnin. V Feiglovi knjižnici se je zadnjih letih povečalo število italijanskih knjig, ki jih izposojajo na podlagi sodelovanja v med-knjižničnem pokrajinskem sistemu. Vsak ponedeljek prispe iz raznih krajev pokrajine zaboj knjig in zgoščenk v italijanskem jeziku, ki jih razdelijo med goriške bralce. Leti si vse bolj pogosto izposodijo tudi kako italijansko knjigo iz Feiglove knjižnice, tako da postanejo tudi njeni člani in prispevajo k njeni rasti. GORICA Odprta vrata univerze V torek bo na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici potekal dan odprtih vrat za dijake petih razredov višjih srednjih šol. Med 10. in 13. uro bodo dijakom podrobno predstavili ponudbo univerzitetnega tečaja za mednarodne in diplomatske vede ter fakultete za arhitekturo, ki imata sedež v Gorici. Organizatorji pričakujejo, da se bo torkovega dneva odprtih vrat udeležilo okrog 250 višješolcev iz Gorice, Vidma in Por-denona, a tudi iz Benetk, Trevisa, Ro-viga, Verone, Pescare, LAquile in Mo-dene. Osebje bo na razpolago za katero koli vprašanje, ki zadeva študijsko ponudbo, a tudi problematiko univerzitetnih taks. gorica - Sončnica Za začetek zakonca Štremfelj Skupnost družin Sončnica iz Gorice bo tudi letos priredila niz predavanj. Gre za štiri zanimiva srečanja, ki bodo potekala v mesecu februarju, in sicer v Močnikovem domu ob cerkvi sv. Ivana v Gorici. Predavanja prirejajo že vrsto let in so vedno dobro obiskana: udeležujejo se jih predvsem starši, stari starši, vzgojitelji, kulturni delavci in sploh vsi, ki jim je pri srcu poglobitev problematik s področja komunikacije, verske vzgoje, odnosov v družini, zdrave prehrane, dela z otroki ali mladostniki, njihov namen pa je ustvarjanje pozitivnih družbenih odnosov in osebam omogočiti, da z radovednostjo in odprtim srcem sprejemajo izzive današnjega časa. Prvo predavanje bo že prihodnjo sredo, 1. februarja, ob 19.30, ko bosta Marija in Andrej Štremfelj - prvi zakonski par, ki je osvojil Mont Everest - govorila na temo »Družina, vzgoja in vrhunski šport«. V četrtek, 9. februarja, ob 19.30 bosta v goste prišla Kristina Martelanc in Adam Seli, ki bosta predavala o »pošteni komunikaciji«. V soboto, 18. februarja, ob 19.30 bo na vrsti Emilija Pav-lič s »kulinaričnimi drobtinicami za zdravo kuho«; ob 17.30 bo kuharska delavnica, pri kateri bodo sodelovali dijaki nižjih in višjih srednjih šol. V četrtek, 23. februarja, ob 19.30 pa bo Marijan Veternik - eksorcist maribor-sike škofije - predaval na temo »Izpoved ek-sorcista«. Predavanja Sončnice so priložnost za medsebojno soočanje in obenem za izmenjavo izkušenj ob sproščenem pogovoru s predavatelji. števerjan - Prejeli so jih po zaslugi otrok in družin Z novimi računalniki bo pouk bolj sodoben in učinkovitejši V petek so učenci osnovne šole Alojz Gradnik prejeli zelo koristno darilo. Predstavnika družbe Aspiag Service (Despar Nordest) sta namreč otrokom in učiteljicam izročila pet novih prenosnih računalnikov, ki so si jih šte-verjanski šolarji prislužili z udeležbo na natečaju »Stickermania - Avventura nella foresta tropicale«. Pobudo za sodelovanje na razpisu, v okviru katerega so otroci zbirali nalepke iz Desperjevih trgovin, so dali predstavniki staršev. Sodelovali so vsi učenci, ki so nalepke zbirali jeseni, sreča pa se je števerjanskim otrokom nasmehnila na decembrskem žrebanju. Slovesne izročitve računalnikov, s katerimi bo pouk na števerjanski šoli še bolj sodoben in učinkovit, se je ob učencih, starših ter učiteljicah Tanji, Barbari, Emy in Nadji udeležila tudi županja in podravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici Franka Padovan. Učenci in gostje na petkovi izročitvi računalnikov bumbaca Zima ali pomlad? Se zima že poslavlja ali se bo uresničila napoved vremenoslovcev, da bo šele v prvem tednu februarja pokazala zobe? Narava se malo meni za napovedi, takšne ali drugačne, saj se obnaša po drugačnih ritmih. To nam sporočajo bujno cvetoče trobentice v sončnem in zatišnem bregu pod Sovenco in Panom. Posnetek je nastal prejšnjo nedeljo, 22. januarja. gorica - Za otroke iz pevmskega vrtca Pravljice v knjigarni Tri srečanja prirejajo v sodelovanju s Katoliškim tiskovnim društvom in Mladinskim domom Da bi otroke čim prej navdušili za branje, so na pobudo vrtca iz Pevme priredili niz treh srečanj s pravljicami, ki jih bodo prebirali v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku in jih prirejajo v sodelovanju s Katoliškim tiskovnim društvom in Mladinskim domom. Prvo srečanje je potekalo prejšnji petek, ko je pravljico pripovedovala pravljičarka Martina Šolc. Otroke iz pevmskega vrtca sta v knjigarni pospremili učiteljici Katja Bandelli in Alessandra Posillipo, malčkom pa so se pridružili še pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, podpredsednik Katoliškega tiskovnega društva Janez Terpin in predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj. Prihodnje srečanje s pravljico bo 15. februarja, ko se bo otrokom pridružila občinska odbornica Silvana Romano, zadnje pa 7. marca. S pravljičnimi srečanji želijo spodbuditi otroke k poslušanju in razvijati njihovo sposobnost pomnjenja. V okviru vzgojnega projekta bodo bralno kulturo povezali tudi s praznovanjem kulturnega praznika in vzgojo narodne zavesti. Slovenski kulturni praznik bodo popestrili z obiskom knjižnice Damir Feigel v Gorici, sploh pa bodo v pevmskem vrtcu skozi celo šolsko leto namenili posebno pozornost bralni kulturi. Že ob začetku šolskega leta sta vzgojiteljici s pomenom branja seznanili tudi starše, tako da otroci redno nosijo domov knjige in jih prebirajo skupaj s svojimi mamicami in očeti. Otrokom je namreč zelo všeč toplina, ki se ustvari ob branju pravljic skupaj s starši. Prva pravljica v Katoliški knjigarni FEBRUARJA 1992 SE JE ZAČELA PREISKAVA »ČISTE ROKE« Ob obletnici viharja, ki je odpihnil prvo republiko I II * ji o so časopisne agencije 17. februarja 1992 objavile novico, da je bil v Milanu zaradi izsiljevanja podkupnin aretiran ravnatelj občinske skrbstvene ustanove Pio Albergo Trivul-zio, Mario Chiesa, ni nihče mislil, da se bo ta aretacija spremenila v plaz preiskave, ki so jo poimenovali »čiste roke«, in je pokopal tako imenovano prvo republiko. Vsem je bilo jasno, da aretacija ni zanemarljiv dogodek, saj je bil Chiesa vpliven predstavnik socialistične stranke v Milanu in eden od možnih kandidatov za milanskega župana, vendar je vse tudi kazalo, da gre za omejen primer krajevne korupcije, enega od tolikih, ki jih je sodstvo razkrilo v tistih letih. Morda je imel nekoliko bolj ambiciozen cilj državni tožilec Antonio Di Pietro, ki je vodil preiskavo in je pripravil past, s katero je bil razkrinkan Chiesa. Najbrž pa tudi Di Pietro ni pričakoval, da bo aretacija milanskega socialističnega upravitelja odprla Pandorino skrinjico in da bo postavljen na zatožno klop ves politični vrh petstrankarskega zavezništva, ki je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja vodilo Italijo. Vse kaže, da Di Pietro, ki je takrat že vodil nekaj preiskav o korupciji v Milanu in okolici, ni prevzel preiskave po naključju, ker je bil dežurni tožilec na dan, ko je bil aretiran Chiesa, ampak je dogajanje zrežiral tako, da je do aretacije prišlo na dan, ko je bil on dežuren. Podjetnika Luco Ma-gnija, ki se je potegoval, da bi dobil v zakup čiščenje prostorov milanske dobrodelne ustanove in ki se je obrnil do preiskovalcev, ker ni hotel več plačevati podkupnin (zakup je bil vreden 140 milijonov lir, zato, da bi mu ga dodelil, je Chiesa od podjetnika zahteval 14 milijonov), je Di Pietro prepričal, naj stopi do Chiese prav 17. februarja. Potem ko je podjetnik, ki je imel pod obleko skrit mikrofon, Chiesi izročil 7 milijonov in se dogovoril, kako bo drugo polovico podkupnine izplačal v raznih obrokih, so v urad vdrli karabinjerji in ravnatelja dobrodelne ustanove aretirali. Chiesa je sicer skušal pobegniti na stranišče, v upanju, da bo lahko odvrgel v školjko dobljeni denar, toda poteza je bila pričakovana in možje postave so mu uničenje dokazov onemogočili. Sekretar socialistične stranke Bettino Craxi se je takoj po objavi novice o aretaciji ogradil od Chiese, označil ga je za »barabico«, ki naj bi podkupnine izsiljeval na lastno pest. Šlo je po njegovem samo za primer osamljenega prevaranta, ki je zlorabljal svoj položaj, stranka pa v zadevo ni bila vpletena in zato, je zagotovil Cra-xi, aretacija Chiese ni bila madež za socialistično stranko in ni prizadela strankinega ugleda. Zaradi takega odnosa vodstva stranke se je Mario Chiesa imel za izdanega, njegovo razočaranje nad nastopom strankinega vodstva, kateremu je bil do takrat vdan in kateremu je finančno pomagal tudi s podkupninami, ki jih je izsilil, je bilo eden od razlogov, zaradi katerih se je odločil, da sodeluje s preiskovalci in jim razkrije tisti del mreže politične korupcije, ki jo je poznal. S svojim pričanjem je dejansko odkril Pandorino skrinjico, sprožil plaz, ki je nekaj mesecev potem odplavil dober del takratnega političnega vrha in je pokopal stranke. Sistem strank in oblasti, ki je vodil Italijo ves povojni čas, se v devetdesetih le- Nedelja, 29. januarja 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme tih ni zrušil samo zaradi preiskave čiste roke. Sistem se je začel majati že prej, potem ko se je s padcem Berlinskega zidu povsem spremenil mednarodni okvir, saj je prišlo do implozije Varšavskega pakta in je bila v kratkem času presežena blokovska delitev sveta, ki je za dobrih 40 let zamrznila svet v konfrontacijo med zahodnim kapitalističnim in vzhodnim komunističnim blokom. Odjuga je nujno vplivala na Italijo, ki je bila od konca druge svetovne vojne mejna država, članica atlantskega zavezništva Nato, ena od »letalonosilk« ZDA v Sredozemlju, obenem pa tudi zahodna država z najmočnejšo komunistično partijo. Z zrušenjem Berlinskega zidu se je tudi struktura oblasti v mejni Italiji zamajala. Temelje države pa so načeli še drugi pojavi, med katerimi ofenziva organiziranega kriminala. Ne gre namreč pozabiti, da je je mafija 23. maja 1992 z bombnim napadom v kraju Capaci nedaleč od Pa-lerma umorila enega svojih najnevarnejših nasprotnikov, sodnika Giovannija Fal-coneja, ki je le nekaj mesecev prej zasnoval vsedržavno protimafijsko preiskovalno službo Dia (postala naj bi italijanski Fbi) in mrežo protimafijskih tožilstev, njegovo soprogo Francesco Morvillo in varnostnike, ki so ju spremljali. Niti dva meseca potem je podobna usoda doletela velikega Falconejevega prijatelja Paola Borsellina, ki je s Falconejem vodil veliko preiskav o mafiji in ki je po prijateljevi smrti skušal razkriti storilce napada pri Capaciju, predvsem pa tiste, ki so napad naročili. Kljub tem pretresom pa je strukturi oblasti v Italiji v začetku devetdesetih let, zadala glavni udarec preiskava čiste roke. Politični komentatorji ocenjujejo, da je bil za takratno politično nomenklaturo usoden proces zaradi podkupnin v zvezi s podjetjem Enimont, med katerim so se na zatožni klopi milanskega kazenskega sodišča zvrstili poleg glavnega obtoženca Ser-gia Cusanija (funkcionarja, ki je bil zadolžen za zbiranje in porazdelitev podkupnin) zvrstili vplivni politiki: vodja socialistov Bettino Craxi, vplivni voditelj Krščanske demokracije Arnaldo Forlani, administrativni sekretar iste stranke Severino Cit-taristi, dolgoletni drugi človek v PSI Claudio Martelli, dolgoletni zunanji minister Gianni De Michelis, sekretar liberalcev Renato Altissimo, voditelj Severne lige Umberto Bossi in drugi. Izreden odmev je procesu zagotovil tudi televizijski prenos javne televizijske hiše Rai. Dogajanje, tudi če se omejimo samo na preiskavo čiste roke, je bilo od aretacije Maria Chiese zelo burno. »Jamstvena obvestila«, ki so jih preiskovalci (zlasti milansko, a tudi druga italijanska tožilstva) požiljali preiskovanim politikom in podjetnikom, so dobesedno »deževala«, prav tako je dejansko prišlo do prave »poplave« odstopov ministrov in podsekretarjev, predvsem pa so se na milanskem in drugih tožilstvih dokaj spontano javljali podjetniki in s svojimi pričevanji razkrivali, kako obsežna je bila meja korupcije in kolikšno je bilo breme za italijansko gospodarstvo. Nekaj podatkov bo jasno pokazalo, kolikšen vihar je bila preiskava čiste roke. V obdobju 1992 - 1994, ko je bila preiskava na višku, je 70 italijanskih tožilstev preiskovalo skupno okoli 12.000 ljudi in odredilo aretacijo 5.000. V Milanu samem so v desetih letih preiskovali okoli 5.000 osumljencev, od katerih jih je bilo 588 obsojenih po skrajšanem postopku med preliminarno obravnavo, 645 obtožencev pa je obsodilo sodišče. Največ preiskovanih je bilo na koncu izpuščenih, ker je kaznivo dejanje zastaralo (politika je ob koncu devetdesetih let in v začetku tega stoletja zlasti na zahtevo Silvia Berlusco-nija in njegovih sodelavcev znatno omilila kazni in skrajšala roke zastaranja), ker jim ni bila dokazana krivda pa je bilo oproščenih 14,5 odstotka preiskovanih (italijansko poprečje je bilo takrat 20 odstotkov). Podkupnine (velik del je bil namenjen financiranju strank) so bile za italijansko gospodarstvo, ki je v tistem času preživljalo znatno krizo, velika obremenitev. Ekonomist Mario Deaglio je leta 1992 izračunal, da je sistem podkupnin povzročil 10.000 milijard lir (5 milijard evrov) letnih izdatkov več, javno zadolžitev med 150.000 in 250.000 milijardami lir in od 15.000 do 25.000 milijard obresti zaradi dolga. Mnogi so bili v času, ko je bila preiskava čiste roke najbolj uspešna, presenečeni nad dejstvom, da je bila izmučena Italija, ki je bila takrat pod vplivom Caf (tako je bilo poimenovano zavezništvo med Craxijem, Andreottijem in Forlanijem) sposobna poprijeti za metlo moralizacije in tako odločno pometati po mnogih območjih javnega življenja. Tožilci, ki so razkrivali podkupninsko afero, so uživali veliko podporo ljudi, kazalo je, da bodo država in državljani sposobni počistiti marsikatero sobo oblasti in da ne bo mogoče več pometati smeti pod preprogo. Vendar je bila to samo iluzija. Podpora moralizacijskemu naporu sodnikov se je postopno ohladila, mnogi državni tožilci so postali tarča napadov, politika je postopno prešla v protinapad. Izkazalo se je, da moralizacijska metla sodnikov ne zadostuje, če nima stalne podpore ljudi, predvsem pa ni učinkovita, če je ne spremlja tudi korenita prenova politike. Dvajset let po tistem burnem dogajanju lahko poklapa-no ugotavljamo, da je pojav korupcije še bolj razširjen, da je organizirani kriminal (mafija, n'drangheta, kamora) povečal svoj promet in s svojimi tipalkami še veliko bolj prodrl v gospodarstvo, da je davčna utaja še večja. Kot se večkrat dogaja v Italiji, je pretres preiskave čiste roke v Italiji na videz povzročil velike spremembe, konec koncev pa je ostalo vse pri starem. Stranke, ki so bile od prvih povojnih let do začetka de- vetdesetih na oblasti, so dejansko zginile, kratice kot so KD, KPI, PSI mladim danes ne povedo več nič, mnogi najbrž zanje niso niti slišali. Najstarejša stranka na italijanski politični sceni je sedaj Severna liga, ki je nastala ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse ostale stranke so mlajše, ker so se preimenovale, se med sabo povezale, nato se zopet razcepile. Obrazi politikov pa so bolj ali manj isti. Tudi Silvio Berlusconi, ki je formalno stopil na politično sceno leta 1994, dejansko že takrat ni bil nov obraz. Res je, da se je do takrat ukvarjal predvsem s svojim televizijskim imperijem, toda bil je del strukture oblasti, ki je obvladovala Italijo devetdesetih let. Ko je vihar čiste roke »odpihnil« Craxija, Forlanija in druge, je napolnil praznino, ki je nastala na italijanski politični sceni, od nekdanjih strank je prevzel veliko negativnih plati in le malo pozitivnih aspektov, kot so med drugim večkrat poudaril in pokazali evropski mediji, ki so bolj pozorno spremljali italijansko dogajanje. Mnogi voditelji Ljudstva svobode izhajajo iz vrst nekdanjih socialistov in krščanskih demokratov, nekateri pa so politično zrasli v skrajno desni MSI. Medtem ko je Berlusconi s svojim populističnim prijemom krepil svojo oblast, leva sredina ( tudi v njenih vrstah ni veliko novih obrazov) ni znala postati resnična protiutež, nosilka in pozitivna in-terpretka tiste sle po prenovi, za katero se je zavzel del italijanske družbe. Notranji spori, predvsem slabo tolmačeni interesi strank, so pokopali prvo vlado Romana Prodija, ki je bila odraz prenoviteljskega zanosa prve Oljke in poskus globljih reform italijanske družbe. Deset let po nastopu prve Oljke leva sredina prav tako ni znala izkoristiti novega vala navdušene angažiranosti ljudi in želje po koreniti prenovi politike, ki je prišla do izraza v obdobju 2004 in 2005, ko so mestne ulice in trge preplavili somišljeniki gibanja ringaraja (naj omenimo milijon ljudi, ki se je leta 2005 zgrnil v Rim in prisluhnil režiserju Nan-niju Morettiju). Druga Prodijeva vlada, ki je sicer imela v parlamentu dokaj majavo večino) je klavrno propadla zaradi sporov v takratni Uniji, stranke so s svojimi prerekanji in zakulisnimi spletkami dejansko razvrednotile tudi nekaj uspehov, ki jih je takratna vlada dosegla s sanacijsko politiko gospodarskega ministra Tommasa Padoe Schioppe. Po porazu leta 2008 Demokratska stranka ni bila sposobna voditi učinkovite opozicije vladi Silvia Berlusconija. Zadnje poglavje tako imenovane druge republike, ki se je začelo s preiskavo čiste roke, je bilo napisano sredi lanskega novembra, ko je bil Berlusconi prisiljen k odstopu in je krmilo države prevzela vlada Maria Montija. Vzdušje se je od takrat spremenilo, Italija si v evropskem okviru z velikim trudom zopet pridobiva ugled, ki si ga je zapravila med Berlusco-nijevo vladavino. Milanski medijski mogotec je kljub odstopu še vedno v igri, vendar je težko verjeti, da bi lahko zopet prevzel krmilo države. Kot pred 20 leti, ko je zapihal vihar čiste roke, je Italija tudi danes v obdobju velike negotovosti. Ali se bo znala postaviti zopet na noge? Največja neznanka je politika. Ali bo našla v sebi dovolj moči in dovolj reformatorskega zanosa, da bo nakazala državi nekaj uresničljivih možnih izhodov? Ali bo vodstvo desne sredine vendarle prevzela desnica evropskega formata? Ali bo leva sredina znala izoblikovati uresničljiv in za ljudi dovolj privlačen recept? Bo znala ponuditi nek model družbe, ki bo v koraku s časom in hitrim spreminjanjem nakazal možnost pravičnejše porazdelitve bremen? Časa ni veliko, volitve leta 2013 (če bo parlament zdržal do konca tega sklica) so tako rekoč pred durmi, demonstracije in protesti, ki smo jim priča v teh dneh (ne glede na to, kaj se lahko za nekaterimi protesti skriva) pa kažejo, da je politika še povsem odsotna in stranke dejansko ne vedo, kako bi se tega družbenega vrenja lotile. Kaj se mora še zgoditi, da se bodo streznile? 1 4 Nedelja, 29. januarja 2012 NEDELJSKE TEME / (9 ,0* 4 '.i/,- mt'li- ^ > /j ■ 1,1 i ¡ * 14 Jl w // .1 -.1 bi* . L ^ ■ M > i; 6 - * "Vi ir:; • # Ä 8 «H J*. . rj Nobenega trenutka ne bi rad zbrisal spomina, pa čeprav je bil grd, ker mi tega ostala nova izkušnja. (PATRIK B. OŠ Župa Najbolj sem se zabaval pri športnem plezanju, čeprav nisem prišel do vrha 11-metr-ske plezalne stene. Všeč mi je bilo tudi streljanje z lokom. Na žalost nisem zadel sredine tarče pa tudi jabolka ne. (JAKOB OŠ Župančič) z veseljem se bom spominjala zadnjega1 čera, ko smo vsi plesali, sošolec Saša pa ji zaplesal break dance. Bil je zelo priden. (CHIARA OŠ Županč Nikoli ne bom pozabil, kako sta pri jatelj Thomas in učiteljica Sabina zadela jabolko. VODORAVNO 1. Služba dežurnega 2. Žuželka, ki smo jo ulovili v potoku 3. Veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali 4. Cerkev svete... 5. Nočni. 6. Carski. 7. Učiteljica, ki zna odlično italijanščino 8. Tipična pohorska kamnina, ki se blešči 9. Ženski vozel 10. Letoviščni kraj s toplicami ob Dravinji NAVPIČNO 1. Prostor, kjer si preživel zeleni teden Ker so mi vozli zelo všeč, mi je bilo učili vezati. Ob povratku domov, sem se naučil in on mi je pokazal (S Doma Gorenje se bom rada spominjala, ker sem tam pri plezanju premagala svoj strah pred višino. Zelo sem se zabavala, čeprav sem pogrešala starše. (MAGDA OŠ Župančič) Ni mi bilo všeč, da sme (SOFIA O Thomas Boscaro/ (OŠ Ab, najlepše, ko smo se jih sem dedku pokazal, kaj še en vozel. ASHA OŠ Župančič) Vesela sem bila, da sem pomagala prijateljici v stiski. Ona je to cenila, se mi zahvalila in to je bil lep trenutek med nama. (LUCIA OŠ Župančič). Najbolj mi je bilo všeč, ko so nas peljali ko neke kmetije, kjer smo videli jelene. Bili so zelo lepi. Posebno všeč so mi bile košute. (MELISA OŠ Župančič) Najlepši trenutek je bil, ko je učiteljica Sneža poskusila prebrati nekaj v italijanščini in smo se ji vsi smejali. (VERA OŠ Župančič) Najbolj mi je bilo všeč, ko smo z učiteljico Nado spoznali nekatere vozle, ki jih je bilo težko zavezati, vendar so bili tudi zaradi tega zanimivi. (VALENTIN OŠ Župančič ) Najlepše je bilo, ko mi je učiteljica Sneža ponudila žogo, da sem lahko igrala košarko. (ERIKA OŠ Župančič) > morali jesti v tišini. Š Župančič) V dneh med 21. in 25. novembrom smo preživeli teden v naravi v domu Gorenje na Štajerskem in tam doživeli veliko zanimivega. Kaj ti je bilo najbolj všeč? Kaj ti ni bilo čisto nič všeč? 1 Kateri je bil najsvetlejši trenutek v tem tednu? —> Kateri pa je bil trenutek, ki bi ga najraje zbrisal s spomina? Česa se boš z veseljem spominjal? Pripoveduj! Najlepše je bilo plezanje, ker sem prišel do vrha. (ERIC OŠ Župančič) o V/-ejeli n čestitali Zame je bila učiteljica Snežana najbolj simpatična od vseh učiteljev v domu Gorenje. (Ester OŠ Erjavec) Doživetje, ki mi je najbolj ostalo v spominu, je bila naša zadnja predstavitev, in sicer smo si izmislila kratek skeč. Luka se je oblekel v gospo, jaz pa sem bil njen mož. Zelose mi je zdelo smešno. (Andrea OŠ Erjavec) upoli OŠ Abram) ko sem splezala do vrha rah. (Lisa Feri OŠ Abram) ■j-sjf »y-w EJL E^JLL- -flu*. - LJ 1 Vesela sem bila, ker sem sobo delila s svojimi prijateljicami. Težko sem vstajala zjutraj tako zgodaj. Najsvetlejši trenutek je bilo plezanje, saj sem preplezala 11 metrov dolgo steno. Trenutek, ki sem ga hotela izbrisati iz spomina je bil tisti, ko so me fantje imeli za norca in so venomer trkali na vrata naše sobe. Nikoli pa ne bom pozabila dveh fantov, ki sta mi bila všeč in sicer Erika s črnimi lasmi in Sasho. OŠ Zupančič Res sem se zabavala, ko smo s sošolkami pripravile kratko zaključno predstavo in sem na glavi imela spodnje hlače, ker sem posnemala enega izmed učiteljev, kije bil na golo obrit. (Rebecca OŠ Erjavec) Ravnatelj je bil zelo strog in nam je prvi dan obrazložil vsa pravila doma. Vse je bilo na zelenem tednu čudovito, prečudovito, le hrana mi ni bila povsem všeč. (Elis OŠ Erjavec) Misel iz mojega dnevnika, kije vsem ostala v spominu: IMAM VAS RAD PRAV VSE; A ŽAL NISMO VSI ENAKI. (Adam OŠ Erjavec) Ko sem bil jaz na vrsti za plezanje, sem dobro začel, a potem sem se zataknil in nisem mogel dalje. Učiteljica me je spustila dol. Raje sem se šel igrat košarko. (Kris OŠ Erjavec) Karin in Maligoj (OŠ Abram) Najlepši trenutek je bil, ko sem se zaljubila v Valentina in tudi on se je zaljubil vame. Najraje pa bi izbrisala tisti trenutek, ko so se moje prijateljice razjezile, ker niso sodelovale pri priprave prireditve. (Marta OŠ Zorzut) S Abram) Rebecca Fierro (OŠ Erh Uavec) 1 6 Nedelja, 29. januarja 2012 NEDELJSKE TEME / POMEMBNI POSEGI TUDI V ZIMSKEM ČASU Zatiranje bolezni sadnega drevja Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Tudi od tega, kako bomo varovali sadno drevje v zimskem času, bosta odvisna tako kakovost kot količina sadja Sadno drevje lahko zdravstveno varujemo tudi v mesecu januarju, ko je čas zimskega mirovanja, če tega nismo opravili v pozni jeseni. Za zamudnike navajamo le posege na sadnih vrstah proti pomembnejšim in bolj razširjenim boleznim in škodljivcem. Pečkarji Jablane Jablanov rak. - Na jablanah, kjer je prisoten jablanov rak (Nectria galligena - Phomopsis mali) v obliki ran z gobastim robom, ki navadno segajo do lesa, škropimo, ko odpade večina listja. Pri tem uporabljamo bakrove pripravke (Bordojska brozga ali bakrov klorid - Rame Caffaro). Po rezi odstranimo okužene veje in preprečimo morebitne nove okužbe s tem, da premažemo rane s primerno smolo ter po opravljeni rezi razkužimo uporabljeno orodje z varekino. Pri škodljivcih bomo omenili ameriškega kaparja (Quadraspidiotus pernicio-sus), ki ga uspešno zatiramo z belim oljem (Oliocin, Ovispral ipd.) ali kalcijevim polisulfidom. Vsa navedena sredstva lahko uporabljamo tudi pri biološkem varstvu rastlin. Hruške Tudi na hruškah je lahko prisoten jablanov rak, ki ga zatiramo s sredstvi navedenimi za to bolezen na jablanah. Tudi ameriški kapar je lahko prisoten na tej sadni vrsti in ga zatiramo s sredstvi navedenimi za varstvo jablane proti temu škodljivcu. Breskve Breskova kodravost (Taphrina deformans). - Vsak sadjar, pa tudi vrti-čkar, dobro pozna breskovo kodra-vost. Spomladi, ko listje odganja opazimo, da je izmaličeno, namehurjeno in skodrano. Listi so odebeljeni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumenordečkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši. Izguba listja ima za drevo hude po- sledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta. Za zatiranje te glivice uporabljamo poleg že navedenih bakrenih sredstev proti jablanovemu raku, sredstva na osnovi Zirama (Mezene WG, Crit-tam WG ipd.), Dodine (Dodil WG, Guadinol WG ipd.) in Kaptana (Cap-tano 80 WG). T T V V« V •• Koscicarji Listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila) - Ze ime nam pove, da napade vse koščičarje (slive, če-šplje, češnje in, čeprav redkeje, tudi marelice). Bolezen napade liste, mlade poganjke, plodove in vejice. Na listih povzroča pege premera 2 do 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. Zatiramo jo s sredstvi, ki smo jih navedli za varstvo proti breskovi kodravosti. V tem času lahko napade košči-čarje tudi ameriški kapar, ki ga zatiramo z zgoraj navedenimi sredstvi. STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila meseca februarja Pred nami je že februar. Če ni prehladno, lahko opravimo marsikatero opravilo na prostem. VINOGRAD - V drugi polovici meseca začnemo z obrezovanjem, če ni prehladno. Odstranjujemo predvsem šibke, obolele in ne pravilno olesenele mladike. Pazimo, da z obrezovanjem ne premaknemo rodnosti predaleč od debla, da ne bi imeli preveč lesa. Zato moramo vedno puščati tiste mladice, ki so najbližje deblu. Odrezani les zdravih trt lahko zmeljemo in potrosimo po vinogradu, da nam zemljo obogati z organsko snovjo. V primeru trt, ki so obolele za črno pegavostjo, trtno kapjo ali hiranjem, moramo odrezani les odstraniti iz vinograda ali ga uničiti. Bolne trte moramo obrezovati posebej in škarje razkužiti, da ne bi bolezen prenesli na zdrave rastline. Med tem opravilom preverimo stabilnost kolov in žic. Po obrezovanju trte povežemo. Proti koncu meseca vinograd gnojimo s fosforjem in kalijem. Bolj praktična je uporaba mešanih gnojil. V tem času raje izbirajmo taka mešana gnojila, ki vsebujejo le malo dušika, in več fosforja ter kalija. Z dušikovimi gnojili bomo dognojili pozneje, ko trta brsti. Gnojila nato površinsko vdelamo v tla. Isto velja, če gnojimo s hlevskim gnojem. To opravimo s strojnim ali ročnim obdelovanjem tal. V tem času lahko pripravimo zemljišča za nove vinograde. Od sedaj naprej pripravimo zemljo za sajenje novih trt. Sajenje kot tako raje prenesemo na mesec marec. Pred globokim obdelovanjem zemljo gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili ter če je potrebno tudi z dobro zrelim glev-skim gnojem. Isto gnojimo luknje, če hočemo saditi tu pa tam kako trto. V primeru, da smo že kupili trtne sadike ali pa to storimo v tem času, jih do saditve držimo v vlažnem pesku in hladnem prostoru. KLET - Vino moramo v kleti stalno nadzorovati. Preveriti moramo, da ima zadostno količino žvepla in da ni motno. Stalno moramo biti pozorni, da so sodi polni. SADNI VRT - Preglejmo lestve, obrezovalne škarje in ostalo orodje, ki ga bomo potrebovali za zimsko rez. Z obiskom kake trgovine ali sejma lahko že kaj kupimo ali naročimo. Če bi radi v prihodnji sezoni posadili specifične sorte, jih moramo sedaj naročiti, da jih pravočasno dobimo. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na izbiro pravilne podlage. Škarje naj bodo dobre kakovosti, da režejo na obe strani, da bo rez res ostra. Pred nakupom raje napravimo poskus. Tudi žage za obrezovanje naj bodo dobre kakovosti. Isto velja tudi za cepilne nože. Proti koncu meseca začnemo z obrezovanjem. V tem času narežemo cepiče za cepljenje. Cepič naj bo dobro olesenel, zdrav, imeti mora vsaj dve očesi. Cepiče odrežemo na enoletnih, srednje bujnih in zdravih vejah. Paziti moramo, da so brsti na njej lesni. Lesne brste prepoznamo, ker so manjši in bolj podolgovati od rodnih. Narezane cepiče zapremo v plastično vrečko in jo do časa cepljenja postavimo v hladilnik, ali pa v kak precej hladen prostor, kjer je temperatura le par stopinj nad ničlo. Če ni prehladno, lahko v tem tednu po-gnojimo s kalijevimi in fosfornimi gnojili ter sadovnjak obdelamo. Pripravimo zemljišče ali luknje za nove rastline, ki jih nameravamo posaditi. OLJČNI NASAD - Tudi v oljčnem nasadu sedaj gnojimo. Med tem časom lahko že začnemo s kopanjem sadilnih jam. Pravočasno moramo poskrbeti, da naročimo sadike oljčnih drevesc, še prej pa moramo dobro pripraviti načrt, katere sorte bomo sadili. V primeru, da bomo v naš nasad vključili tudi toskanske sorte, ne smemo pozabiti na sorto pendolino, ki jo sadimo kot dober opraševalec za ostale sorte. Mladim oljkam pregledamo trdnost opore in vezi. Prostor, kjer hranimo olje, naj ne bo prehladen. ZELENJADNI VRT - Sedaj si lahko pripravimo okviren načrt, kaj bomo spomladi sejali in katera semena ter pripomočke bomo potrebovali. Zemljo v vrtu lahko obdelamo, seveda če vreme to dovoli. Pred obdelovanjem gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili ter z dobro zrelim hlevskim gnojem. Ker še ne bomo sejali, zemljo pokrijemo s plastičnimi folijami, da ne bi morebitni dež pokvaril njene strukture. Le v ogrevani rastlinjak v tem času lahko sejemo baziliko, paradižnik, papriko, jajčevec, zeleno, bučke, kumare in glavnato solato. Če ni prehladno, proti koncu meseca na prosto sejemo blitvo, korenje, solato rezivko, grah, peteršilj, radič, špinačo, rukolo, sadimo pa čebulo in česen. Tunele s katerimi prekrivamo jesensko zelenjavo, moramo v toplejših in sončnih dneh odkriti. OKRASNI VRT - Tudi v okrasnem vrtu pripravimo okvirni načrt o tem, kaj bomo spomladi sejali. Preglejmo vaze, ki jih bomo kmalu uporabili za presajanje in jih očistimo. Lahko že kupimo nove vaze, zemljo in vse, kar je za sejanje, sajenje ter presajanje potrebno. Sedaj pripravimo luknje za sajenje novih vrtnic in drugih okrasnih rastlin. Sobne rastline moramo še vedno zelo zmerno zalivati in jih občasno orositi, da se ne bi poškodovale zaradi prenizke vlage, ki jo v stanovanju povzroča centralna kurjava. Magda Šturman PRIČAKOVANJA PO ZELO TEŽKEM LANSKEM LETU Kmetijstvo v letu 2012 Konec leta 2011 je bil za italijansko kmetijstvo zelo težaven. Manever »za reševanje Italije« (Salva Italia) je prizadel primarni sektor huje kot vse ostale. Obremenitev kmetov z novimi davčnimi obveznostmi je potisnila mnogo kmetijskih gospodarstev, zlasti manjših, na rob preživetja. Sam enoten občinski davek na kmetijske nepremičnine (IMU) bo po predvidevanjih strokovnjakov stal kmetijstvo milijardo evrov, da o drugih davčnih bremenih ne govorimo. Zahteva po ublažitvi novega davčnega pritiska v kmetijstvu ne pomeni, da se primarni sektor ne zaveda nujnosti potrebe po novih davkih, ker to zahteva huda gospodarska stiska, ki je zajela italijansko gospodarstvo. Kmetje se ne izmikajo svojim dolžnostim in so pripravljeni dati svoj doprinos pri izvajanju ukrepov za reševanje državnega gospodarstva. Pri tem pa postavljajo dva ključna pogoja. Prvi je, da se vzpostavi dosledna daljnovidna kmetijska politika in ne le skupek priložnostnih ukrepov, ki nekoordinirano in brez jasnih ciljev omogočajo kmetijstvu le začasno preživetje, ne pa zadostne moči za njegovo trajnostno utrditev in okrepitev. Drugi pogoj, ki gre vzporedno s prvim, pa je, da se politika, s premierjem Mon-tijem na čelu, zaveda gospodarskega pomena, ki ga ima kmetijstvo skupaj s povezanimi dejavnostmi, saj je vodilni proizvodni sektor v državi. Poleg tega pa je, ne glede na količino, italijanski kmetijsko prehranski sektor edinstveno in neponovljivo bogastvo pre-hranskih pridelkov in izdelkov. Niti Kitajci, neprekosljivi mojstri posnemanja, niso kos pridelavi enakih dobrin, ki so po svojih organoleptičnih značilnostih nedosegljive. Gre za imovino, ki jo mora Italija ohraniti in okrepiti, kar narekuje tudi stalno naraščanje povpraševanja po teh dobrinah tako v Evropi kot izven nje. Pisali smo že o uspešnem izvozu pršuta San Daniele. Dodamo lahko še prav tako izstopajoč primer izvoza vina Prosecco. Izvoz slednjega je, kljub kriznim časom, močno porastel v zadnjem letu ( +24,1% v Nemčijo, + 82,9% v ZDA itd). Prav tako uspešna je bila prodaja tega pe- nečega vina na domačem trgu, kjer je porasla za 3,8% in dosegla40,77 milijonov steklenic, pri izvozu pa 24,33 milijonov steklenic, kar pomeni da je celotna količina dosegla 65 milijonov steklenic. Ta dva primera, katerim bi lahko dodali še mnogo drugih (sir, oljčno olje, itd) potrjujeta uspešnost kakovostne italijanske proizvodnje doma in po svetu. Zato nas preseneča, da imajo italijanski politiki tako malo posluha za potrebe kmetijstva. Zaradi tega so skupne zahteve vseh italijanskih kmečkih organizacij po večji pozornosti politike do kmetijstva več kot upravičene. Sedanji kmetijski minister Mario Catania je, vsaj tako izgleda po njegovih prvih nastopih, pokazal večjo zavzetost kot njegovi predhodniki za probleme kmetijstva in je postavil na dnevni red zelo po- membne točke, kot so nova skupna kmetijska politika, ukrepi za ublažitev tržne krize, novi odnosi v kmetijsko prehranski verigi ipd. Vsled tega smo glede kmetijske italijanske politike v letu 2012 zmerni optimisti, kar nam da upati, da bo prišlo tudi pri obdavčevanju kmetijskih posestev, posebej pa pri uvodoma omenjenem enotnem davku na kmetijske nepremičnine, do pričakovanih sprememb. Zeleli bi to svoje previdno optimistično razpoloženje prenesti na naše domače razmere, v upanju, da bodo tudi naši politiki tako na deželni kot krajevni ravni imeli do kmetijstva odprt in ustvarjalen pristop. Še posebej pa nam je pri srcu, da bi politiki držali dano besedo v zvezi z izvajanjem obveznosti sprejetih s podpisom sporazuma, ki zadeva Prosecco DOC. Tudi ob tej priliki, kot mnogokrat prej, so naši kmetje in širše naša skupnost pokazali veliko odprtost in razpoložljivost, zato si upravičeno pričakujejo od sogovornikov enak odnos do njih. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. januarja 2012 1 Q Otroci prisiljeni lagati, da so srečni, ker so Turki V Evropskem parlamentu tudi manjšinski jeziki Zagotovilo novega predsednika Martina Schultza Bojan Brezigar V torek je Evropski parlament izvolil nemškega socialdemokrata Martina Schultza za novega predsednika, kot je namreč nenapisano pravilo v tej skupščini, se sredi petletnega mandata zamenjajo predsednik parlamenta, predsedniki vseh parlamentarnih odborov in tudi predsedniki neformalnih delovnih teles. Schultz je takoj ob nastopu zagotovil, da bo podprl rabo »poluradnih« jezikov v parlamentu. Valižanščina, kata-lonščina, baskovščina in galicijščina namreč že uživajo ta status v Evropski uniji; v teh jezikih so možni pisni posegi in Unija zagotavlja pisni odgovor v teh štirih jezikih, zaenkrat pa ti jeziki še niso enakopravno zagotovljeni v Evropskem parlamentu, predvsem v delu skupščine. Poslanci teh manjšin pa st že leta priza- devajo, da bi tudi te jezike vključili v seznam delovnih jezikov ter bi se jim omogočilo poseganje v maternih jezikih na plenarnih zasedanjih. V zadnjih dveh letos je levji delež te kampanje nosila poslanka valižanske nacionalne stranke Plaid Cymru Jill Evans, ki vztraja, da morajo biti ti jeziki priznani tudi v parlamentu. Evanso-va je opozorila, da je bila valižanščina, sicer s pomočjo posebnega prevajalca, rabljena celo na zasedanju Sveta ministrov in je večkrat ocenila, da je nesprejemljivo, da samo Evropski parlament, ki bi moral biti najbolj demokratična institucija v Evropi, teh jezikov noče priznati. Sedanje zagotovilo predsednika Schultza pa ponovno odpira to vprašanje in Evansova se je novemu predsedniku uradno zahvalila za pozornost, ki jo je namenil manjšinam, ki govorijo jezike, ki niso uradni jeziki Evropske unije. »Vse od svoje prve izvolitve leta 1999 si prizadevam, da bi bila priznana enakopravnost vseh jezikov Evropske unije. Doslej smo bili v marsičem uspešni, tudi v t6zem, da je valižanščina s podporo britanske vlade postala poluradni jezik Evropske unije. To je prebivalcem Walesa omogočilo, da se na institucije Evropske unije pisno obračajo v svojem jeziku, kar je velik dosežek. Jezik je bil uporabljen v Svetu ministrov in v Odboru regij, edino Evropski parlament doslej še ni naredil tega preskoka. Prepričana sem, da bomo s podporo predsednika Schultza sedaj uspešni. To bo nadaljnji korak, da postane valižanščina enakopravna drugim evropskim jezikom,« je dejala Evansova. Constanze Letsch, GUARDIAN V vasi v Vzhodni Turčiji se ob pol-devetih zjutraj zbere pred majhnim poslopjem kakih 20 otrok za jutranji amit, obljubo učenca: »Jaz sem Turek, jaz sem pošten, jaz rad trdo delam.« Zebe in kar nekaj otrok se trese od mraza, ko za svojim vrstnikom ponavljajo te stavke. Od leta 1972 se obljuba konča z besedami nekdanjega predsednika Ataturka: »Kako srečen je, kdor lahko reče Jaz sem Turek.« Tako določa zakon. Dejstvo pa je, da prav nihče izmed otrok ni Turek in prav tako ne učitelj. V Turčiji živi nekje med 11 in 15 milijonov Kurdov, ampak v šolah morejo govoriti v turščini. In tu se, kot potrjujejo tudi učitelji, v tej majhni periferni vasici začenjajo problemi. Yusuf, ravnatelj te šole, potrjuje, da je vsakodnevna obljuba obvezna. »Vsak dan svoje učence prisilim, da lažejo, prav nihče izmed njih ni Turek. Tukaj smo prav vsi, tudi mi, učitelji, Kurdi«. Kemal, ki poučuje že 15 let, pojasnjuje, da je šola premajhna in da sploh nimajo potrebnih učnih pripomočkov. Vendar pa je glavni problem prav jezik. »Zakon določa, da moramo učitelji v razredu govoriti turško, vendar nas nekateri otroci sploh ne razumejo. Pri njih moramo vztrajati; z njimi moramo ravnati tako, kot če bi bili zaostali, medtem ko oni stojijo pred teboj in te debelo gledajo enostavno zato, ker ne razumejo turščine.« 42.člen turške ustave, ki so jo spremenili leta 1982, dve leti potem ko je vojska z državnim udarom prevzela oblast, določa, da »turških državljanov ni dovoljeno učiti drugega maternega jezika razen turščine«, Turčija ni pristopila in seveda ne izpolnjuje kriterijev, ki jih glede jezikovnih pravic vsebujejo številni mednarodni dokumenti, med katerimi je tudi pravica do pouka v maternem jeziku. V marcu lanskega leta je Institut za politične in družbene raziskave v Diyar-bakirju objavil raziskavo, iz katere izhaja, da imajo kurdski učenci, ki so obiskovali šolo v jeziku, ki ga ne razumejo, velike težave pri komuniciranju, travme ter občutek manjvrednosti in sramu. Ni zelo verjetno, da bodo ti učenci dokončali šolanje ampak bodo predčasno zapustili šolo. »Zapostavljeni so od vsega začetka šolanja,« pojasnjuje Yusuf, in dodaja, da se tako izgublja velik potencial: »Otrok, ki bi sicer lahko postal zdravnik ali inženir je izgubljen že v osnovni šoli.« V primerjavi z njihovimi turškimi vrstniki se kurdski otroci kasneje in težje naučijo pisanja in branja. »Če pogledate statistike, boste ugotovili, da imajo učenci v Diyarbakirju, Hakkariju ali Sirnaku najslabše učne uspehe. Gre za kraje, kjer ljudje ne govorijo turščine in taki šolski uspehi niso naključni,« opozarja Yusuf. Ko govori o svojih otroških izkušnjah, Kemal pravi, da je zelo po- zoren na jezikovne težave svojih učencev: »Kot otrok bi zelo raz odgovarjal na učiteljeva vprašanja, vendar nisem govoril turščine in sem bil tepen vsakokrat, ko sem kar rekel.« Čeprav je raba kurdščine v razredu z zakonom prepovedana, ko morata Kemal in Yu-sug večlrat uporabljati, če želita, da ju otroci razumejo. Pred kratkim so v kurdski regiji odprli otroške vrtce in število otrok, ki ne poznajo turščine, se je v šoli tako zmanjšalo; vendar prihaja zaradi pomanjkanja pouka jezika v šoli do drugih problemov. Yusuf jih tako pojasnjuje: »nekateri učenci ne poznajo dobro ne kurdščine in niti turščine. Kako naj se ti otroci učijo česarkoli?« Številni otroci namreč doma govorijo samo v kurdščini, vendar se niso nikoli učili pisati in brati v maternem jeziku. Turški učitelji, ki delajo v kurdski regiji, se pritožujejo zaradi slabega znanja učencev. »Mi ne znamo, kako naj učimo otroke, ki ne obvladajo turščine, saj nimamo nobenih učbenikov, ki bi obravnavali večjezičnost,« je pojasnila učiteljica, ki prihaja iz zahodne Anatolije. »Želela ni se naučiti kurdščine,« je dodala in pojasnila: »Moje delo je komuniciranje z učenci in njihovimi starši, vendar tega enostavno nisem sposobna. Kako naj potolažim jokajočega 6-letnega otroka, če z njim ne morem komunicirati? Kako naj prepričam kurdske starše, naj svoje otroke pošljejo v šolo, če z njimi ne morem komunicirati?« Predstavnik turške fundacije za človekove pravice s sedežem v Diyar-bakirju Necdet Ipekyuz pravi: »Za posameznika je travmatično, če je njegov materni jezik protizakonit. Če jezik obstaja, in je to živ jezik, ga je pač treba uporabljati. Edino, kar je treba narediti, je dovoliti njegovo rabo. Vprašanje jezika sodi med tista vprašanja, o katerih soglašajo vsi Kurdi, vse njihove frakcije. V kurdskem konfliktu je veliko zahteve, nekatere so tudi kon-tradiktorne, vendar je zahteva po pravici do rabe maternega jezika rdeča nit, ki povezuje vse Kurde. Analitiki ocenjujejo, da strah, da bi poučevanje jezika samo po sebi povečalo nevarnost separatizma, ni utemeljen. Kot je razvidno iz poročila, ki ga je pred kratkim objavila organizacija Crisis Group Europe, se večina Kurdov opredeljuje za dvojezično oziroma večjezično šolo, raje kot za šolo, kjer bi pouk potekal samo v kurdskem jeziku. Učitelj Yusuf je mnenja, da bi pravica do rabe maternega jezika močno omilila kurdski konflikt: »pouk v mater-nem jeziku je edina pot za zagotavljanje trajnega miru. Vse dokler ta pravica ne bo zajamčena, se jugovzhod države ne bo razvijal. Edina pot za preprečevanje brezposelnosti in nasilja je trden in pravičen šolski sistem. Umrl je Manuel Fraga Iribarne, skrajni desničar, ki je v Galiciji znal krmariti dve desetletji V Madridu je v nedeljo, 16. januarja, umrl 89-letni Manuel Fraga Iribarne, zadnji pomembnejši španski politik, ki je deloval že v režimu diktatorja Francisca Franca. Fraga je bil v času Francovega režima minister za informiranje in turizem, nato pa je bil eden od ustanoviteljev danes vladajoče španske desnosre-dinske Ljudske stranke. Fraga je umrl zaradi zapletov ob pljučnici. Njegovo zdravstveno stanje se je precej poslabšalo že lani spomladi po operaciji kolka. Fraga je bil eden od ključnih igralcev v španskem političnem življenju v zadnjega pol stoletja. Med drugim je sodeloval pri oblikovanju španske ustave po koncu Francovega režima, od leta 1990 do 2005 pa je bil na čelu svoje rodne regije Galicije. Kot Francov minister za informiranje je veljal za prvega cenzorja v državi ter strah in trepet novinarjev. Po diktatorjevi smrti je postal notranji minister, leta 1977 pa je ustanovil Ljudsko zavezništvo, predhodnika današnje Ljudske stranke, v katerem so se združile vse desno usmerjene sile. Stranka je postala glavna opozicijska sila, Fraga pa je leta 1990 njeno vodenje zaupal Joseju Marii Aznarju, ki je kasneje postal prvi španski desnosredinski premier. Fraga se je nato posvetil regionalni politiki. Do leta 2005 je bil predsednik Galicije, nato pa je postal senator. Na lanskih volitvah v senat ni več kandidiral. Ime Manuela Frage je v zadnjih desetletjih povezano z nastankom in razvojem avtonomne dežele Galicije. Kot znano, prebivalci te dežele govorijo galicijščino, ki je romanski jezik, bliže portugalščini kot španščini. Fraga je kot predsednik Galicije po eni strani podpiral domači jezik, po drugi strani pa ga je pšotiskal na folklorno raven. Njegova jezikovna politika je bila povsem drugačna od jezikovne politike Katalonije in Baskije, ju sta svojima jezikoma priznala status uradnosti. Galicijščina ni bila nikoli uradni jezik, čeprav je Fraga postavil vrsto dvo- Manuel Fraga Iribarne jezičnih napisov, uvedel pouk galicijščine v šolah in uporabljal jezik celo v deželnem parlamentu. Vse to je počenjal spretno, kar mu je omogočilo, da je 15 let vodil Galicijo praktično brez konkurence. Glede jezika je znal poiskati kompromisne rešitve, s katerimi se opozicija, predvsem nacionalistična stranka BNG ni strinjala, sicer pa je treba povedati, da so bili šte- vilni socialistični politiki v Galiciji v tistem času proti ustrezni jezikovni politiki. Ko je leta 2005, že zelo star, sklenil, da ne kandidira več, je njegova stranka izgubila večino v deželnem parlamentu, novo vlado so oblikovali socialisti in nacionalisti in to je bil čas jezikovnega razcveta. Leta 2010 pa je na volitvah ponovno zmagala Ljudska stranka, vendar njeni novi voditelji niso pokazali spretnosti, s katero je Fraga vodil deželo; začeli so krčiti sredstva za jezik, omejevati jezikovni pouk v šolah, ukinili so financiranje edinega dnevnika v galicijskem jeziku, ki je prenehal izhajati, in sploh izrinjali galicijščino iz javnosti. V deželi naraščajo konflikti in protestne manifestacije potekajo kot na tekočem traku. Skratka, Manuel Fraga je bil desničar, desna roka diktatorja Franca, vendar se je prilagodil novim časom in pokazal, da je sposoben politike brez večjih konfliktov tudi v demokraciji; njegovi nasledniki pa tegha ne razumejo in potiskajo deželo v slepo ulico. 1 8 Nedelja, 29. januarja 2012 NEDELJSKE TEME / Brezpilotna letala namesto nadzvočnih Največkrat so njihove žrtve civilisti Bruno Križman /z Afganistana in Pakistana večkrat prihajajo vesti o napadih brezpilotnih letal. Največkrat so žrtve civilisti. Pojem UAV (unmanned aerial vehicle) postaja pogost v literaturi, ki zadeva vojaško tehniko. Brezpilotna letala še zdaleč niso novost, saj jih večje vojske uporabljajo že desetletja, v približno 40 državah pa razvijajo robotsko orožje različnih sposobnosti in namembnosti. Korak naprej (če je večja učinkovitost pri ubijanju ljudi sploh napredek) predstavlja izdelek »Predator« ameriške družbe General Atomics. Znan je z oznako RQ-1 A ali B in je prvič poletel leta 1995, kmalu zatem pa nastopil službo izvidniškega letala. Gre za manjšo stvar. Letalo meri le nekaj nad 8 metrov dolžine, odprtina kril pa dosega skoraj 15 metrov. Prazno zbere samo 512 kilogramov, najbolj izboljšane variante pa lahko vzletijo s še enkrat tolikšnim tovorom. Brzina komaj presega 200 kilometrov na uro, zelo velika pa je avtonomija, ki lahko doseže 24 ur neprestanega letenja. »Predatorje« poganja propeler na repu, kar spominja na torpede. Vodijo jih daljinsko z mesta, ki je lahko pod obzorjem, vendar tudi preko satelitskih komunkacij. Ta lastnost omogoča posege, ki jih lahko vodijo od kjerkoli. Ob imenih raznih modelov in strokovnih oznakah se je takih letal oprijela angleška beseda »drone«, kar ni nič drugega kot brenčanje, torej glas, ki ga motor proizvaja. V italijanskem letalstvu se je udomačila beseda »droni«. Brezpilotna letala so nastala za nadziranje teritorija. Ob počasnem letenju in verjetnem večkratnem vračanju na predvidene cilje, bi postali piloti lažja tarča sovražnkovih obrambnih ukrepov. UAV so primerni za ekstremne višine, zelo občutljive pa so njihove kamere. Izraelski izdelek Tadiran Mastiff je nekoč zelo jasno v svoj objektiv iz velike višine ujel kar Jaserja Arafata. Video kamere in antene so hitro dopolnile rakete, lasersko vodene bombe, fosforni izstrelki in druge smrtonosne igračke. Letala imajo zapletene elektronske sisteme za motenje sovražnih radarjev in jih je zato težko zadeti. Obstaja na primer video s hipotetičnim srečanjem UAV z ruskim MiG-om 29, kjer prvi sestreli ponos ruskega letalstva izpred nekaj let. Gre za igro, ki pa nakazuje, da je klasično letalstvo z lovci in bombniki, ki na veliko prebijajo zvočni zid, v zatonu. Elektronika pa lahko privede do negativnih posledic. V ameriškem pentagonu so že prestregli poskuse vdora v sistem kontrole brezpilotnih letal. Tovrstna letala so najbolj znani predstavniki vojaške robotike, ker mediji redno poročajo o napadih. Niso pa edini brezimni »vojaki«. Ameriška vojska razpolaga s pravo vojsko kakih 20 tisoč letal, terenskih vozil in celo samohodnih, psom podobnih, strojev, ki lahko delujejo ne, da bi spravljale v nevarnost človeka, ki jih usmerja iz varne razdalje. Laboratorij v Bostonu je izdelal majhen tank z zelo učinkovito oborožitvijo. Namenili so ga operacijam v mestnih okoljih. »Ripsaw MS1« (lahko bi pomenilo orodje za grobo uničevanje) strelja po navodilih iz zaledja, njegova uporaba pa je do neke mere omejena od nenadnih pregrad. Velikemu psu podobnemu robotu, ki premaguje manjše pregrade, se dokaj spretno premika po ledenih ploskvah in poskakuje v blatu ali snegu, niso še naložili orožja. Za sedaj izpopolnjujejo njegovo motoriko. Okoli nove oborožitve se razvija politična debata. Seveda je prisotna mirovniška struja, ki nastopa s sloganom »defund the drone« (nič denarja za brezpilotna letala). V časih gospodarskih težav so mirovniki objavili cene tovrstih letal. Vsak »Predator« velja le nekaj manj kot 4 milijone dolarjev. Navdušeni pa so v krogih vojne industrije, ki si izmišljuje vse mogoče stroje in elektronske aparate, da bi na račun naročil bogatela. V ZDA je bilo že veliko kongresnih debat okoli brezpilotnih letal. Vsakič je hinavsko prevladala skrb za življenje pilotov in kopenskih vojakov, ki jih UAV s svojimi protinapadi ali samo z razkritjem zased, lahko reši. V resnici je orožarski lobi tako močan, da mu prepričevanje politikov ni pretrd oreh. Z obrazložitvijo o varnosti vojakov, se je za nadaljni razvoj robotskega orožja odločil tudi predsednik Obama. Novo poglavje so brezpilotna letala odprla med civilnim prebivalstvom v ZDA. Industrija je prepričala policijo, da se z UAV lahko nadzoruje promet, išče ljudi na begu, nadzira nezakonito priseljevanje preko mehiške meje, išče trgovce z mamili doma in preko južnih meja. V posegih ameriške policije je, vsaj po televizijskih prizorih sodeč, značilna velika spektakulanost s streljanjem, zasledovanji in eksplozijami. V študijo o teoretskem posegu proti trgovcu z mamili, ki je imel svoje domovanje na visokem griču, so analizirali dve možnosti posega. Prva je predvidevala obisk kraja z prošnjo sodstvu za odlok o uradni preiskavi prostora. Potrebno bi bilo toliko časa, da bi zli-kovec lahko uničil obtežilne dokaze in se na koncu izmazal. Če bi nastopil helikopter, bi ga zlikovec lahko sestrelil, ker je imel na zalogi dovolj pri- mernega orožja. Varianta z brezpilo-tnim letalom je ponujala več posnetkov, ki so neizpodbitno obremenjevali osumljenega. Odlok sodišča za pregled prostora je nastopil preden bi zlikovec lahko karkoli ukrenil. Vse skupaj pa je bila samo vaja. Nad rezultati so bili policisti navdušeni in obenem ugotovili, da je bila stvar brez nevarnosti in relativno cenena. Za tovrstne posege so na voljo zelo majhna letala, ki bi jih lahko primerjali z večjimi pticami. Zatika pa se pri zaščiti zasebnosti, ki je v ZDA še posebno sveta -/ stvar. Majhna zračna plovila, ki jih tu pa tam uporablja policija, so iz primerne višine za človeka neslišna in posameznika, okolje ali delovanje ljudi lahko poslikajo do potankosti. Ustanova FAA (federal aviation administration), ki urejuje ves zračni promet, le redkokdaj izda dovoljenje za prelete, ki imajo namen preiskovati zasebnike. Do leta 2013 bi moral na vsak način prodreti zakon, ki bi policiji omogočal nadziranje iz zraka brez predhodnih dovoljenj. Uporabljali naj bi majhna letala, na višini 120 metrov nevidna in neslišna za ljudi. Izdelovalci zahrbtnega sredstva prodirajo z grožnjo terorističnih dejanj, s katerimi posebno intenzivno obdelujejo javno mnenje. Skromna velikost brezpilotnih letal za potrebe policije pomeni za upravo relativno majhne stroške. Najmanjše bremeni proračune za kakih 50 tisoč dolarjev, medtem ko bi nov helikopter zahteval izdatek milijona. Z verjetnim sprejemom zakona do leta 2013, se proizvajalcem obetajo mastni posli. Nad ameriško-mehiško mejo brezpilotna letala že redno uporabljajo za nadziranje nezakonitih prehodov. Med nasprotniki uvajanja svobodnega letenja takih letal so nadzorniki zračnega prostora, ki opozarjajo, da se bo korenito povečala količina elektronskih signalov, kar bi lahko ogrozilo komunikacijske sisteme velikih potniških letal. Italijanska vojaška industrija je že od nekdaj na vodilnih mestih robotike. Zelo napredne elektronske sisteme so na primer izpopolnjevali kar v Miljah, zelo znana pa je bila tovarna iz Ronk, kjer so svoj čas izdelali samostojne modele robotskih letal in sestavili skupino »Predatorjev«, ki jih je italijansko letalstvo kupilo od ZDA. Za časa hladne vojne je bilo vsako orožje enega tabora nujno primerjati z ustrezajočim nasprotnega. Oboroževalna tekma se v resnici nikoli ni povsem končala, v zadnjih časih pa dobiva večjo vidnost, ker se Rusija zaveda, da je v tehnološki zamudi ali kar v zaostalosti. Ruska brez-pilotna letala obstajajo že dolgo časa, le malokrat pa so nastopila, ko je šlo zares. Tako so se baje ponesrečili iz-vidniški poleti med posredovanjem v Gruziji. Ruska vojska je kupila nekaj avtomatskih letal kar od Izraela, kar bi bil nekoč smrtni greh. Kupila pa jih je, da bi dognala kako delujejo in izpopolnila svoje. V zadnjih nekaj letih je ruska letalska industrija razvila nekaj bojnih letal izjemnih sposobnosti, ki pa zaradi večje uporabe elektronike nekoliko izgubljajo na veljavi. Pregled ruskih vojaških avtomatov ponuja letalo »dozor-600«, ki je po videzu in velikosti zelo podobno »predatorju«. Tehnološki razvoj pa še ni dorasel ameriški varianti, ki deluje že več kot petnajst let in je v tem času zabeležil številne izboljšave in po željah uporabnikov nastopil na najbolj vročih bojiščih. V razvoju je tudi sistem »Tipčak«, ki ga izdelujejo z ruskim in beloruskim znanjem. Med kopenskimi oborožitvami Rusi slavnostno opevajo svoj robot z oznako MRK-27-BT. Po okretno-sti in brzini naj bi prekašal ameriško inačico, najverjetneje majhen tank »ripsaw«. Izostajajo ne niti Kitajci. V klasičnem letalstvu so izdelali nevidno letalo, podobno ameriškemu »stealt-hu«, na splošno pa vohuni ugotavljajo, da imajo precejšnje težave z izgradnjo reakcijskih motorjev. Brez-pilotna letala so prvič prikazali na letalskem mitingu pred dvema letoma. Model z oznako WJ-600 je zelo podoben »predatorju«, izkazal pa se je za zelo krotkega pri upravljanju. Njegove bojne zmogljivosti so še neznane. Iz linije ASN je na razpolago nekaj osnovnih slik drugih brezpilotnih letal. Leteči stroj s številko 213 ima zložljiva krila, kar mu omogoča dostavo s tovornjaki na težje dostopna mesta in hitro uporabno usposobljenost. Sorodno s številko 229A je še v prototipni obliki, obeta pa še boljše dosežke. Kitajska brezpilotna letala so že opazovali med letenjem nad ameriškimi flotami v Tihem oceanu. Zaradi nove oborožitve so močno zaskrbljeni vsi sosedi. Korejci in Taj-vanci še prav posebno, težko pa je tudi Vietnamu in Japonski. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. januarja 2012 1 Q CENTRALE BONITETNIH AGENCIJ NA MANHATTNU Nevsakdanji sprehod med templji financ Marko Oblak Sedež bonitetne hiše Standard & Poor's in sedež borze na Manhattnu ansa POD ZELENO STREHO ^^ e danes vprašamo pov- C prečnega človeka, ali je kdaj slišal o družbah Standard & Poor's, Fitch in Moody's, bo bržkone odgovoril, da so mu imena znana. Bolj poučeni bodo tudi dodali, da so to ameriške družbe, ki ocenjujejo sposobnost podjetij ali držav, da redno vračajo svoje dolgove. Nekateri bodo celo pripomnili, da takšnemu ocenjevanju pravimo »rating«, in da vsaka izmed treh družb uporablja različne oznake (npr. najboljša ocena Standars & Poor'sa je AAA). Fanatiki pa bodo še povedali, da je Italija zdaj ocenjena BBB, ali, s preprostimi besedami rečeno, je nazadovala v B-ligo, Slovenija pa se še drži zadnjih mest A lige. 5. avgusta 2011 pa marsikdo ni vedel, kaj te družbe sploh so. New York, 5. avgusta 2011, 8 AM po lokalnem času. Iz Upper West Sida, kakih 10 kilometrov bolj severno, se s podzemno železnico s hčerko pripeljeva v približno petnajstih minutah v Downtown na skrajnem južnem delu Manhattna. Tukaj je v nekaj sto metrih sedež najpomebnej-ših svetovnih finančnih družb in ustanov, ki slej ko prej odločajo tudi o naši usodi. Vreme je letos v New Yorku še kar znosno, saj od časa do časa zapiha rahla sapica, ki odžene nekaj tiste vlage, ki jo nenehno izločajo milijoni klimatskih naprav, brez katerih si povprečni Američan ne more zamišljati normalnega življenja. Prehod iz ledeno mrzlega metroja v neznosno vročino podzemnega rova je kot običajno travmatičen, a kaj kmalu sva na odprtem, na Rector Street, v neposredni bližini Wall Streeta. New York, 5. avgusta 2011, 8.15 AM po lokalnem času, Wall St. Pred New York Stock Exchange na Wall Street, najpo-membenejšo svetovno borzo, se tre turistov, nadebudnih poslovnih mož v beli srajci in kravati ter varnostnikov, ki skrbno čuvajo dostop v sancta sanctorum svetovnega gospodarstva. Nekaj je tudi časnikarjev, za katerimi hiti operater s kamero, in ki lovijo kako pomembno osebnost, ki se je komaj pripeljala s službenim avtomobilom. Te dni so tudi ZDA pod udarom, saj finančna kriza ne prizanaša niti najmočnejši svetovni gospodarski velesili. Pred devetnajstimi leti smo si kot turisti lahko ogledali notranjost tega objekta. Nad glavno halo je bila zastekljena galerija, od koder smo sledili kaotičnemu živžavu borznih operaterjev v pisanih suknjičih, po katerih je bilo moč prepoznati, kateri družbi so pripadali. Na zidu so bile črne slušalke: če si pritisnil na gumb z zaželjenim jezikom, ti je registriran glas povedal vse, kar je dovoljeno izvedeti o tem kraju. Takrat petletni sin se je zabaval z razlago v japonskem jeziku. Tokrat nama železna ograja prepreči, da sploh pridemo v bližino zgradbe, kaj šele, da bi si lahko ogledali notranjost. Podobno kot prejšnje leto na svetovni blagovni borzi v Chicagu, le da sva takrat prišla v vežo, kjer nama je varnostnica s pištolo na pasu pri- jazno, a odločno povedala, da nisva zaže-ljena. Po obveznih slikah se napotiva na bližnjo Greewich street, kjer naj bi imela svoj sedež družba Moody's. New York, 5. avgusta 2011, 8.30 AM po lokalnem času, Greenwich St. Greenwich street sva takoj našla, ko pa se premikava proti severu v smeri številke 250, se cesta nenadoma prekine. To je namreč ulica, na kateri sta se dvigala nebotičnika World Trade Centra, ki sta se sesula v atentatu 11. septembra 2001. Pred nami je gradbišče Ground Zero, kjer se dvigajo novi velikani, ki bodo nadomestili tragično preminula dvojčka. Vodička razlaga vso zgodbo skupini turistov pred obeležjem žrtvam, zaradi gradbišča pa je prostora zelo malo in je praktično nemogoče v enem samem posnetku zajeti celo kovinsko skulpturo. Vodičko vprašava, kje je sedež Moody's, začudeni pogled pa nama že anticipira, kakšen bo odgovor. Gospa, ki zna turistom povedati vse o New Yorku, ne ve, kje (in verjetno tudi kaj) je Moody's. Ni, kaj, izkoristiti morava pomoč. Pošljeva sporočilo drugi hčerki v Trst, ki v nekaj minutah pogleda točne naslove na Google Maps in nam jih pošlje: če še niste razumeli, kaj je new economy, to je praktični primer. New York, 5. avgusta 2011, 8.55 AM po lokalnem času, Ground Zero. Na področju, kjer sta se sesula dvojčka, se trejo bagerji, žerjavi in delavci v pisanih kombinezonih. Obkroživa zaprti del ulice, a se v tej zmedi znajdeva bolj težko. Pred lokalom sedi nekaj delavcev, ki ima očitno počitek, in se bašejo z običajno neprebavljivimi ameriškimi hamburgerji. Vprašava jih, če vedo, kje je Moody's. Eden neprepričljivo reče Wall Street, drugi pa samo bulijo v nas, kaj neki blebetava. Turisti morajo obiskati Kip svobode, Empire State Building in podobne znamenitosti, kaj neki sprašujejo po čudnih naslovih. Morebiti celo slabo razumejo angleško, saj se pogovarjajo - kot sicer že pol ZDA - v španščini. Nadaljujeva in obkroživa gradbišče po severni strani. Pod nebotičnikom stekleno modrikaste barve stoji lesena utca, kjer piše Infopoint: končno, tu bo kdo, ki ve, kje je Moody's. Na okencu sta moški in ženska, ki odgovarjata turistom. Prvi pravi, da ne ve, kaj je to, in se obrne do ženske. Ta nekaj časa razmišlja, potem pa reče, da bi lahko to bil nebotičnik za njenim hrbtom. New York, 5. avgusta 2011, 9.10 AM po lokalnem času, prvi zadetek. Približava se nebotičniku, ki ima najmanj 50 nadstropij. Nobenega vidnega napisa. Nadaljujeva ob stavbi in končno zapaziva manjši napis v reliefu: Moody's. Tisti napis, ki se zdi na televiziji ogromen, ni daljši od enega metra, v višino pa ima mogoče 30 centimetrov. Očitno finančnega velikana ne briga, da ga opazijo navadni smrtniki. Obvezna fotografija in potem naprej. New York, 5. avgusta 2011, 9.30 AM po lokalnem času, spet na Wall streetu. Mimo Zuccotti Parka - vendar ne veva, da bo ta trg kmalu zaslovel zaradi protestnikov zoper finančnike, ki se bodo tam utabori-li - prideva spet do Wall Streeta. Tokrat greva na sigurno: vprašala bova osebje, ki straži dohod v tempelj svetovne finance. Vprašava, kje sta Fitch in Standard & Poor's - po tem, kar veva, sta blizu eden drugemu. Odgovor je običajen: ne vemo! Napotiva se po Broadwayu v smeri, kjer naj bi bili družbi. Po poti poskusiva srečo s kako osebo, ki ima bolj poslovni videz, a nihče ne zna odgovoriti. K sreči naju na State street prav tik Brod-waya preseneti kar velik napis: Fitch. Drugi zadetek! Fotografija in naprej. New York, 5. avgusta 2011, 9.55 AM po lokalnem času, Water street. Zadnji cilj je Standard & Poor's, ki je na bližnji Water Street. Tu se znajdeva v težavah s hišnimi številkami, ker na mnogih zgradbah jih sploh ni. Spet zaideva stran, naša mapa ni prav podrobna in ne najdeva cilja, čeprav jo obračava v vse smeri. Spet povprašava nekaj ljudi, ki ne vedo, kje je sedež družbe. Končno trčiva v skupino mlajših moških v belih srajcah in kravato, očitno poslovnežev, ki nama hitro pokažejo pravo pot. Siv napis na sivi zgradbi prav gotovo ne izstopa in takoj pomislim na sivo eminenco: prispodoba prav paše, Standard & Poor's je siva eminen-ca svetovnega gospodarstva. Plečnikov nauk in trajnostna arhitektura Barbara Žetko Pred petindvajsetimi leti, ko sem na fakulteti za arhitekturo v Benetkah začela študirati Plečnikov opus in skušala vsrkati vase vsaj delček njegovega nauka in ogromnega znanja, ki nam ga je zapustil v obliki zgrajenih oz. načrtovanih del, se je v Italiji komaj začelo razvijati zanimanje za Plečnikovo arhitekturo. Takrat se mi še sanjalo ni, kako se bo v času ohranil njegov nauk in kako aktualno bo postalo njegovo sporočilo. Arhitekt Boris Podrecca je bil med prvimi, ki so v Evropi začeli opozarjati na Plečnika, in to že daljnega leta 1967, ko je priredil njemu posvečeno razstavo na Dunaju. Prof. Podrecca je kasneje širil zanimanje za Plečnika na munc-henski fakulteti za arhitekturo, kjer je poučeval v poznih sedemdesetih letih, a do resničnega mednarodnega priznanja in dokončne počastitve največjega slovenskega arhitekta je prišlo šele decembra 1986, ko je Podrecca priredil razstavo v centru Georges Pompidou v Parizu. Sledile so ponovitve v Ljubljani, Benetkah in drugih velikih evropskih in ameriških mestih, ki so predstavile širši evropski in svetovni javnosti najbolj znamenita Plečnikova dela in tako razkrila veliko osebnost ter originalno in bogato ustvarjalnost. Takoj po razstavi se je začelo zanimanje za Plečnika in njegova dela hitro širiti in je iz leta v leto vse bolj naraščalo. K temu je verjetno pripomogla tudi radovednost, ki je nastala po padcu Berlinskega zidu prej in osamosvojitvi Slovenije potem, saj se je naenkrat prikazala nova stvarnost, ki je mnogi sploh niso poznali. A pot do dokončnega mednarodnega priznanja je bila dolga. Kot se dogaja mnogim velikim osebnostim, so tudi Plečnika nekateri oboževali, drugi pa ga ostro kritizirali. Temu se ne smemo čuditi, saj je omalovaževanje genijev in njihovega ustvarjanja med sodobniki splošno uveljavljena praksa, prav tako kot rast njihovega ugleda in občudovanja po smrti. Te znamenite osebnosti živijo v duhu prihodnosti in jih zato velika večina ljudi enostavno ne more sprejemati, ker sta jezik oz. izražanje njihovega nauka nerazumljiva. Toda njihovo sporočilo se ohranja in z leti ne zbledi, nasprotno, s časom pokaže vse večjo moč in veljavnost. Tako se je zgodilo, da je Plečnikov nauk, ki me je diskretno spremljal v mojih zadnjih dvajsetih letih, nenadoma spet zaživel. Opozoril me je na nekatere vrednote, ki jih je sodobno gradbeništvo že skoraj pozabilo, trajnostna arhitektura pa jih je začela spet ceniti in upoštevati kot edino sprejemljive. Izhodišče za razmišljanje o sodobnosti Plečnikovega nauka sta bila radovednost in zanimanje za arhitekturo iz lesa, ki se iz leta v leto vedno bolj širi tudi pri nas. Lesene konstrukcije so že vrsto let zelo aktualne in tehnologija na tem področju hitro napreduje. Uporaba lepljenega lameliranega lesa omogoča precejšnjo svobodo in velike možnosti v arhitektonskem oblikovanju konstrukcij velikih razponov, a konstrukcije iz masivnega lesa, čeprav so uporabljive le v določenih primerih, imajo še danes poseben čar. Kako bi se torej ne mogli ponovno zaljubiti v prekrasno Plečnikovo cerkev Sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, kjer sta ne samo strešna konstrukcija, temveč tudi notranja oprema izdelani iz masivnega lesa? Danes, ko se zavedamo, da bo gradnja v prihodnosti možna le, če bomo sledili predpisom trajnostne arhitekture, postajajo Plečnikova dela in njegova vizija sveta še kako aktualni. A paziti moramo, da ne razberemo te aktualnosti samo v uporabi lesa kot gradbenega materiala, ki je danes šteto kot okolju najbolj prijazno gradivo. Aktualnost Plečnikovega nauka je torej razvidna le, če se nekoliko bolj poglobimo v spoznanje njegovega življenjskega sloga in njegove filozofije. Dva sta elementa njegove vizije sveta in dela, ki sta bistvena tudi za traj-nostno arhitekturo: sprejemanje krajevne tradicije z upoštevanjem zgodovinskih naukov ter pomen socialne vloge arhitekta, ki je v primeru Plečnika tudi tesno povezana z njegovim etičnim obnašanjem. Kar se zgodovine tiče, jo je Plečnik tolmačil kot neizogibno izhodišče za razvoj sodobne arhitekture in je bil zaradi tega deležen ostrih kritik s strani modernistov, ki so zatajevali tradicijo ter jo nadomestili z pojmom novega kot edino veljavnega. Plečnik pa je bil globoko prepričan, da se moramo zgledovati po preteklosti, če želimo izboljšati sedanjost. Preteklost, ki vsebuje znanje in izkušnje in ki nam prikazuje razvoj arhitekturnih slogov v iskanju harmonije in popolnosti, pa tudi nudi podlago za nikoli zaključeno iskanje najučinkovitejših tehničnih rešitev. Trajnostna arhitektura sicer ne obravnava načrtovanja zgradb iz estetskega vidika, temveč upošteva krajevni slog kot najboljšo rešitev prilagajanja lokalnemu podnebju, ki istočasno izraža osebnost in dušo prebivalstva. Plečnik je bil zelo pozoren na ljudsko umetnost oz. na krajevno tradicijo in se je naprezal za uveljavitev take arhitekture, ki bi dokazovala in istočasno spodbujala kulturno samozavest slovenskega naroda. Specifičnost določenega okolja torej, v nasprotju s posploševanjem izražanja in današnjo globalizacijo. Kar se tiče socialne vloge arhitekta, je v trajnostni arhitekturi ekološki vidik tesno povezan z etičnim in je zato izrazito poudarjena velika odgovornost načrtovalcev ne samo do planeta, na katerem živimo, temveč tudi do prebivalstva, ki potrebuje zdravo in socialno uravnovešeno bivalno okolje. Plečnik je bil v tem zelo strog in je zahteval od sebe in od svojih študentov brezkompromisno etiko, delovno disciplino, moralnost in prizadevanje za popolnost dela. To naj bi omogočilo rast osebe ne samo v pripravljenega arhitekta, temveč tudi v pokončnega človeka, ki ima čast in dolžnost, da nudi ljudem čim večjo popolnost umetniškega izražanja in najvišjo kvaliteto pri izdelavi zgradbe, kar pripomore k socialnemu izboljšanju celotne družbe. Plečnikov nauk ostaja torej še vedno aktualen. Mi pa vztrajamo pri napaki, da se od zgodovine ničesar ne naučimo oz. se nočemo naučiti. Verjetno bi se v današnjem času marsikdo stresel od groze, če bi pomislil, da bi moral vzeti za zgled Plečnikovo do skrajnosti etično obnašanje, ko ni sprejemal plačil za projektiranje verskih objektov, saj je menil, da mu je profesorska plača Ljubljanske fakultete za arhitekturo dovolj in da bi bilo sprejemanje vsakršnega dodatnega plačila nemoralno. 20 Nedelja, 29. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Matri je dvakrat premagal Handanoviča, enkrat pa ga je slovenski vratar mojstrsko ustavil Catania - Parma 1:1 (1:1) Strelci: Bergessio (C) v 32. in Modesto (P) v 43. min. Juventus - Udinese 2:1 (1:0) Strelci: Matri v 42., Floro Flores v 55. in Matri v 62. min. Vrstni red: Juventus 44, Milan 40, Udinese 38, Inter 35, Lazio 33, Roma 30, Napoli 29, Chievo, Palermo, Parma in Genoa 24, Cagliari in Catania 23, Fiorentina 22, Bologna in Atalanta 20, Siena 19, Cesena 15, Lecce 13, Novara 12. Danes: ob 12.30 Fiorentina - Siena, ob 15.00 Cesena - Atalanta, Chievo - Lazio, Lecce - Inter, Genoa - Napoli, Palermo - Novara, Roma -Bologna, ob 20.45 Milan - Cagliari. Prihodnji krog: 31.1. ob 20.45 Parma -Juventus; 1.2. ob 18.00 Atalanta - Genoa 18.00, ob 20.45 Bologna - Fiorentina, Cagliari - Roma, Inter - Palemro, Lazio - Milan, Napoli - Cesena, Siena - Catania, Udinese - Lecce, 2.2. ob 20.45 Novara - Chievo. Strelci: 14 - Ibrahimovic (Milan) in Di Natale (Udinese); 12 - Denis (Atalanta); 11 - Cavani (Napoli); 10 - Klose (Lazio); 9 - Jovetic (Fiorentina) in Palacio (Genoa); 8 - Milito (Inter), Giovinco (Parma), Calaiö (Siena). Juventus - Udinese 2:1 (1:0) Strelca: Matri v 42., Floro Flores v 55. in Matri v 62. min. Juventus (3-5-2): Buffon 6, Bonucci 5,5, Barzagli 7,5, Chiellini 6,5, Lichtsteiner 6 (od 36. dp. De Ceglie 6), Vidal 5, Pirlo 6, Giaccherini 7, Estigarribia 5 (od 19. dp. Pepe 6), Matri 7,5, Quaglia-rella 6,5 (od 15. dp. Marchisio 6). Udinese (3-5-1-1): Handanovic 7, Ferronetti 6, Danilo 5,5, Domizzi 6 (od 27. dp. Battocchio 6), Basta 6, Isla 6,5 (od 39. dp. Pereyra), Fernandes 6, Armero 6, Pasquale 6, Abdi 5,5 (od 1. dp Floro Flores 7), Di Natale 6,5. 6,5. TURIN - Udinese - brez svojih Afričanov - se je krčevito upiral Juven-tusu, ga resno zaposlil, izenačil stanje po zadetku Matrija v prvem polčasu, se nekajkrat upravičeno hudoval zaradi odločitev sodnika, naposled pa je le klonil pred borbenim nasprotnikom z nekaj boljšimi posamezniki. Igralec tekme je bil Matri, ki je ob priliki drugega gola izigral branilca in neubranljivo premagal sicer odličnega Handanoviča. Kljub temu, da je pred tekmo in med njo snežilo, sta obe ekipi prikazali lep nogomet in igrali na vso moč. Juventus - igral je brez Pepeja, Marchisia in Vučinica - je dlje časa pritiskal, ob prvi napaki obrambe v drugem polčasu pa ga je Udinese kaznoval v protinapadu. Ju-ventusu je nato uspelo spet prijeti vajeti igre v svoje roke in je zasluženo vnovič povedel, boljši pa je bil tudi po golu, čeprav bi po krivdi Bonuccija Udi-nese lahko spet izenačil. Videmčani vsekakor niso razočarali, bili so borbeni, igrali so odprto, boljše od drugih pa je igral zlasti Isla. V popoldanski tekmi sta se Catania in Parma razšla pri neodločenem 1.1. Catania v novem letu še ni zmagala, brez Maxija Lopeza, ki je v petek prestopil v Milan, pa je tudi brez idej in napada. Na splošno je bila tekma zelo skromna. B-LIGA - Izidi 24. kroga: Albino-leffe - Bari 0:2, Empoli - Brescia 0:2, Grosseto - Reggina 0:0, Gubbio - Samp-doria 0:0, Juve Stabia - Crotone 2:2, No-cerina - Livorno 2:2, Padova - Cittadella 1:0, Pescara - Modena 3:1, Sassuolo -Verona 2:0, Varese - Torino 0:0, Vicenza - Ascoli 1:1. Vrstni red: Sassuolo 49, Pescara 48, Torino 47, Padova in Verona 44, Varese 35, Brescia 34, Reggi-na in Grosseto 33, Juve Stabia in Bari 32, Sampdoria 31, Cittadella 30, Vi-cenza 27, Livonro 26, Crotone 25, Mo-dena 24, AlbinoLeffe in Gubbio 23, Em-poli 22, Ascoli 19, Nocerina 17. nogomet - Triestina na Roccu proti Andrii Usluga, nato beg Več igralcev bo zadnjič gralo za trenerja, do torka pa zapustilo bankrotirani klub Evola, Villar in Izzo so že odšli. Verjetno se jim bodo od nedelje do torka, ko se zaključi zimski prestopni rok, pridružili še številni drugi. Beg iz Trsta ne zadeva torej le zdaj že bivšega predsednika Alet-tija. Nekateri igralci se bodo vrnili v matična društva, drugi bodo prestopili k ekipi, ki jim vsaj zagotavlja izplačevanje honorarjev. V taki situaciji mora svoje delo opravljati trener Giuseppe Galderisi, ki je tudi našemu dnevniku potrdil, da v Trstu ostaja vsaj do konca sezone. Tudi Tombe-si, Pinares, Viotti, DAmbrosio in Curiale naj bi bili na tem, da po današnji tekmi (proti Andrii na Roccu s pričetkom ob 14.30) zapustijo Trst. A bodo kljub že napovedanemu odhodu vsi Galderisiju na nogomet - Stave razpolago. Gre za najbrž še zadnjo uslugo temu jeklenemu človeku, ki je s svojo ži-lavostjo, a tudi modrostjo in umirjenostjo pridobil zaupanje vseh. Za Triestino je današnja tekma prva po stečaju kluba. Tržačani si morajo z uspehi vsaj zagotoviti obstanek v 1. diviziji, ker bi se tako le lahko našlo osebo, ki bi bila pripravljena investirati nad dva milijona evrov za prevzem športnih pravic kluba. In s tega vidika je obračun proti Andrii zelo pomemben. Tekmeci iz Apulije imajo na lestvici pet točk manj od Triestine in cilj Glderisijevih varovancev mora nujno biti povečati to prednost. Skoraj neizbežno namreč čez dva tedna (točneje 14. februarja) Triestini ne bo uspelo izplačati vseh ho- norarjev igralcem, kar bo imelo kot posledico odbitek točk na lestvici. Galderisi bo tudi danes potrdil običajno postavitev (4-2-3-1), medtem ko bo treba prihodnji teden, po odhodu nekaterih igralcev, nujno vse premisliti. V obrambo se vrača Lima, ki bo delal družbo Galassu, Tombesiju in Gissiju. Novosti pa bodo v vezni vrsti: pred obrambo naj bi igrala Prin-civalli in Mattielig (ali Foro'), za Godeasom pa Allegretti, Rossetti in Curiale. Za nekatere bo to torej zadnja tekma v dresu Trie-stine, a ne glede na končni rezultat se jim bodo navijači zahvalili, saj v celotni zgodbi so igralci svoje delo opravili profesionalno. (I.F.) AFRIŠKI POKAL - Bocvama - Gvineja 1:6, Gana - Mali 2:0 Šokantne izjave Cristiana Donija RIM - Pričevanje in priznanje Cristiana Donija za Gazzetto dell sport močno odmeva v javnosti. Zdaj že nekdanji nogometaš Atalante, ki je pet dni prebil v zaporu zaradi obtožbe o nameščanju izidov tekem, je v intervjuju za največji italijanski dnevnik priznal, da je vedel za dogovorjen izid treh tekem, pri katerih je igral v dresu Atalante. Doni je tudi razkril, da je prirejanje izidov splošna praksa. Najbolj izpostavljeni so igralci klubov B-lige, ki razen treh, štirih izjem, danes neredno in slabo plačujejo svoje igralce. Doni je obelodanil še en aspekt: »Pri nas je v navadi, da ne igraš na vso moč, če rezultat zate ni važen, nasprotniku pa gre za nohte. V Španiji, kjer sem igral, ni tako. Tukaj pa se pogostokrat zgodi, da nasprotnik prosi, da mu prizaneseš. Odkar so legalizirali športne stave, od katerih živijo vsi, naivneži, prijatelji, čudaki in mafijci, je ta praksa še bolj razširjena. Da je temu tako vedo vsi, ne le igralci, temveč tudi sodniki, četrti sodnik, opazovalci nogometne zveze, novinarji. Kolikokrat je prišlo v slačilnici do lova na nasprotnika zaradi "nepričakovanega" rezultata, pa nihče ne reagira,« je pojasnil Doni. Zakaj je sodeloval pri nameščanju izidov? »Bil sem bedak in nimam opravičil, čeprav nikoli nisem igral proti svojemu klubu,« je še povedal 38-letni Doni. tenis Azarenkovi prvič turnir grand slama MELBOURNE - Belorusinja Viktorija Azarenka je zmagovalka prvega teniškega turnirja za veliki slam v sezoni, odprtega prvenstva Avstralije. Tretja nosilka je v svojem prvem finalu na grand slamih v karieri gladko s 6:3 in 6:0 odpravila Rusinjo Marijo Šarapovo. Ob prvem naslovu kariere bo Azarenka na jutrišnji lestvici tudi nova številka 1 ženskega tenisa.Dvaindvajsetletna Aza-renka je trikratno zmagovalko grand slamov Šarapovo premagala gladko, saj je v uri 22 minut oddala le tri igre. »Za menoj je izjemen mesec v Avstraliji. Uresničile so se mi sanje,« je po zmagi pred 17.219 gledalci dejala beloruska igralka, rojena v Minsku, ki pa že vrsto let živi v Monte Carlu. V moškem finalu se bosta danes za naslov (TV eurosport ob 9.30) darila prvi in drugi igralec sveta Srb Novak Bokovic in Španec Rafael Nadal. rokomet - A-liga Poraz Tržačanov v Bocnu Bozen - Pallamano TS 36:35 po 7-metrovkah (13:12, 25:25) Pallamano TS: Modrušan, Zaro, Postogna, Čermelj 3, Ra-dojkovič 9, Oveglia 2, Sirotic 4, Anici 2, Pernic, Nadoh 7, Carpa-nese, Visintin 6, Lo Duca 3. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so v Bo-cnu odigrali dokaj naporno tekmo. Proti domači ekipi, ki zaseda prvo mesto na lestvici, so se borili do konca. Prvi polčas je bil izenačen, vodili so z enim golom prednosti, nato so domačini izenačili in povedli. V drugem polčasu so Tržačani nekoliko popustili. Na polovici polčasa so nasprotniki vodili za 4 gole. Ko je manjkalo 6 minut do konca je bil rezultat 25:19 za domačine. Trža-čani so počasi nadoknadili zaostanek in v zadnji sekundi izenačili. Tudi prva serija 7-metrovk je bila izenačena, tako da so nadaljevali. Pri dodatnih sedmih 7-metrovkah pa je Bozen zadel še eno in zmagal. Ostali izidi: Junior Fasano - Brixen 25:21, Noci - Mosconi 36:12, Mezzocorona - Teramo 31:29, Bologna - Pressano 35:36, Conversano - Ambra 36:25. Vrstni red: Bozen 34, Conver-sano 29, Pallamano TS 27, Pressano 27, Noci 25, Junior Fa-sano 24, Brixen 24, Teramo 13, Mosconi 9, Bologna 8, Mezzo-corona 5. PRVAKINJE - Italijanska ženska vaterpolska reprezentanca je osvojila zlato kolajno na evropskem prvenstvu v Eindhovnu. Italijanke so v finalu premagale Grčijo s 13:10. V malem finalu so si bron priigrale Madžarke, ki so z 9:8 premagale Rusijo. Danes bodo podelili še odličja pri moških. V tekmi za tretje mesto se bosta ob 13.30 pomerili Italija in Madžarska, dve uri pozneje pa bo finale, v katerem bosta zaigrali Srbija in Črna gora. KOŠARKA - Moška A1-liga: Sassari - Cantu 74:67, Teramo -Treviso 76:78. Ženska A2-liga: Petrol Lavori - Nova Bologna 66:71. ODBOJKA - Moška A1-liga: Macerata - Trento 0:3, San Giu-stino - Belluno 2:3. Kostnerjevi četrti naslov SHEFFIELD - Italijanka Carolina Kostner je na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Sheffieldu osvojila zlato kolajno. Štirikratna evropska prvakinja, pred tem je slavila še v letih 2007, 2008 in 2010, je za svoje nastope zbrala 183,55 točke. Srebro je osvojila Finka Kiira Kor-pi (166,94), bron pa Gruzijka Elene Gedevanišvili (165,93). Med moškimi je svoj že sedmi naslov prvaka stare celine osvojil Rus Jevgenij Plušenko. / ŠPORT Nedelja, 29. januarja 2012 2 1 ALPSKO SMUČANJE - Smuk v St. Moritzu Vonnova prehitra, Tina prekrižala račune ... Tini Mazejeva četrta, 18 stotink zaostanka za Weiratherjevo iz Liechtensteina - Danes superkombinacija ST. MORITZ - Po petkovi zmagi v superkombinaciji je Američanka Lindsey Vonn z lahkoto odpravila konkurenco tudi na včerajšnjem smuku v švicarskem St. Moritz. V cilj je prismučala s sekundo in pol prednosti pred lansko skupno zmagovalko pokala, Hofl Rieschevo: na prvih dveh vmesnih časih je bila sicer počasnejša od tedaj vodilne Weiratherjeve (na koncu tretja), toda v spodnjem delu je smučala osupljivo hitro in tako vknjižila že 49. zmago v karieri. Ravno tretjeuvrščena smučarka iz Liechtensteina Tina Weirather, 22 let, ki je drugič v karieri stopila na stopničke, je bila 18 stotink hitrejša od slovenske smučarke Tine Maze, ki se je morala na koncu zadovoljiti s četrtim mestom. Odločilen je bil zgornji, ravninski del, kjer je Črnjanka zaostala za najboljšimi več kot sekund, v spodnjem, tehničnem delu, pa je bila med hitrejšimi. »Mislim, da bomo morali imeti boljše pripravljene smuči. Prav v materialu imamo največ rezerv. Spodnji del je znova odlično opravila in nadoknadila velik zaostanek ter se prebila v sam vrh. Sedaj prihaja nekaj tehnično zahtevnih prizorišč s tehnično zahtevnejšimi smuki, kjer pričakujemo, da bo konkurenčna najboljšim,« je povedal Andrea Massi. Vodja ekipe Team to aMaze pričakuje dober rezultat tudi na današnji superkombinaciji (ob 10.35 in 13.40), saj v smuku ne bo ravnin- skega dela, trener Magoni pa bo postavljal slalom: »Postavitev bo težka, da bo čim večja selekcija. Že v petek je Tina na slalomu opravila izjemno delo in dokazala vrhunsko slalomsko formo.« Sedemindvajsetletna Vonnova je po osmi zmagi v sezoni prednost pred Ma-zejevo v skupnem seštevku pokala povečala na 352 točk, Črnjanka pa se je utr- Andrej Šporn: »Preklete« stotinke GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Na smuku za svetovni pokal, ki ga je osvojil Švicar Didier Cuche, je Slovenca Andreja Šporna le 9 stotink sekunde ločilo od zmagovalnega odra, 12 pa od drugega mesta. Zaradi goste megle v zgornjem delu so morali progo Kandahar 2 skrajšati, zato so o vrstnem redu odločale stotinke. »Dve manjši napaki sem naredil in vsaka je na tako kratki progi odločila. Ker sem imel številko ena, nisem mogel vedeti, kako in kje bo potrebno paziti. Nisem mislil, da sem zadnji ciljni zavoj naredil tako dobro in ohranil zelo veliko hitrost. Zgornji del pa je bil pozneje malo hitrejši. Kljub temu sem zelo zadovoljen,» je menil Šporn, ki je 4. mesto delili z »az-zurrom« Innerhoferejm. Danes bo Garmisch-Partenkirchnu še superveleslalom. Tina Maze je bila na prvem vmesnem času šele 26., na drugem pa 19., pri čemer je bila 59 stotink počasnejša od Ilke Štuhec. Z odličnim smučarjem v spodnjem delu je nato zaostanek nadoknadila. Danes bo lovila prvo letošnjo zmago: v petkovi superkombinaciji je bila druga, kako se bo odrezala danes? ansa dila na drugem mestu. Hofl Riescheva ima na tretjem mestu 222 točk zaostanka za slovensko smučarko. V boju za veliki kristalni globus je mimo polovica sezone, 20 od 39 tekem. Slovenka Ilka Štuhec, ki je bila spet med najboljšimi na prvih dveh vmesnih časih (na prvem merjenju je bila druga, nato četrta), je osvojila 18. mesto, Maruša Ferk pa je bila 28. Najboljša Italijanka je bila Daniela Merighetti na desetem mestu, Elena Fanchini pa je bila 11. Izidi: 1. L. Vonn (ZDA) 1:43,65; 2. M. Hofl-Riesch (Nem) +1,42; 3. T. Wei-rather (Lie) +1,47; 4. T, Maze (Slo) +1,65; 5. M Marchand-Arvier (Fra) in J Mancu-so (ZDA) +1,86; 7. L. Smith (ZDA) +1,89; 8. E. Gorgl (Avt) +1,90; 9. M. Rolland (Fra) +1,95; 10. D. Merighetti (Ita) +1,96. Skupno (20 od 39): 1. L. Vonn (ZDA) 1170 točk; 2. T. Maze (Slo) 818; 3. M. Hofl-Riesch (Nem) 596; 4. M. Schild (Avt) in E. Gorgl (Avt) 548; 6. A. Fenninger (Avt) 547; 7. J. Mancuso (ZDA) 487; 8. V. Re-bensburg (Nem) 416; 9. F. Suter (Švi) 389; 10. K. Zettel (Avt) 384. JADRANJE - Mladinsko svetovno prvenstvo 470 Po prvem dnevu tretja Sivitz Košuta in Farneti v Novi Zelandiji zmagala v 2. plovu - Še deset regat do boja za kolajne, ki bo 3. februarja V kraju Takapuna pri Aucklan-du v Novi Zelandiji se je včeraj (po našem času) za Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija začelo mladinsko svetovno prvenstvo v razredu 470. Po prvih dveh plovih zaseda dvojec JK Čupa tretje mesto, v prvem plovu sta bila 9., drugega pa sta zmagala. »V prvi regati nama ni šlo najboljše, sva storila dosti napak. Re-gatno polje je zelo težavno, kajti so ga postavili pod obalo, kjer veter zelo skače. Veter pa ni konstanten, temveč so sunki, bolj ali manj močni. Danes je pihalo z obale do 20 vozlov. Regate temeljijo zato izključno na taktiki. V drugi regati se je veter nekoliko stabiliziral. Sva se zbrala in odjadrala dobro,« je povedal krmar Simon. Med prvim in drugim plovom so sicer odjadrali še enega, ki ga je rega-tni odbor tik pred ciljem razveljavil. Namreč so izgubili bojo, Simon in Jaš pa sta bila prva, krepko pred ostalimi tekmovalci. »Čeprav sva v prvi regati naredila vse obratno od tega, kot bi morala, sva zadovoljna,« je še dodal Simon. Tudi trener italijanske jadralne zveze Gigi Picciau, ki ju spremlja na vseh mladinskih prvenstvih, je bil z njunim včerajšnjim nastopom zadovoljen. Na prvenstvu tekmuje 21 moških posadk. Ker je prvenstvo še kar daleč, se ga je udeležila le najboljša posadka iz Nemčija, Nizozemske, Danske, Grčije, Japonske, Francije, Avstrije in Argentine. Nekaj več posadk je iz Avstralije in seveda domačinov. Simon in Jaš pa edina zastopata italijanske barve. Ženskih posadk je deset, zaradi tega tekmujejo moški in ženske skupaj, lestvica pa je ločena. To je tudi povzročilo nekaj nevšečnosti. Pri skupni lestvici (moški in ženske) in pri ločeni je nekaj razlik v točkah. Na skupni lestvici bi bila namreč Simon in Jaš druga. O tem pa se bodo v naslednjih dneh jadralci pogovorili s sodniki in rešili zadevo. Ker je število posadk dokaj nizko, po kvalifikacijskih regatah ne bo- do razdeljeni v zlato in srebrno skupino, kot se to običajno dogaja na drugih regatah. Jadrali bodo vsi skupaj do konca. Simona in Jaša čaka še deset regat in še morebitni boj za kolajne (če se bosta uvrstila med najboljšo deseterico), ki bo v sredo 3. februarja. Do takrat bodo vsak dan odjadrali dva plova, če bodo vremenske razmere naklonjene. Za danes napovedujejo od 15 do 30 vozlov vetra, a bo sunkovito. Start je predviden ob 11.00, po novozelandskem času. Po našem pa bodo tekmovanja začela oziroma so se že začela včeraj ob 23.00. (and) SPORTWEEK V modrčku o Massiju in učenju jezikov Tino Maze v modrčku z napisom »Not your business« je včeraj na naslovnici objavil tednik SportWeek, ki je v osrednjem intervjuju (avtorica Marisa Poli se je z najboljšo slovensko smučarsko pogovarjala v Cortini) obnovil afero v zvezi z Mazejevim spodnjim dresom, obenem pa predstavil Črnjanko, njeno smučarsko pot in osebnost. Mazejeva je spregovorila o prvih smučarskih korakih, napovedala, da je Vonnova vendarle premagljiva, nekaj besed pa je namenila tudi vodji ekipe in življenjskemu partnerju An-dreii Massiju: »Beh, nesporazumi so bili in še so, saj se mi njegovi prijemi ne zdijo vedno primerni. Vendar že deset let sodelujeva skupaj, skupaj pa hodiva sedem. Na začetku je bilo kar težko razumeti njegov tip dela, ki ga prej nisem poznala in me je čudil.« V intervjuju, ki ga bogatijo fotografije Chica de Luigija, je omenila, da se je italijanščine in nemščine učila med branjem stripov Topolino, ob igranju klavirja pa rada riše stripe in vinjete. »Rada pišem tudi svoj dnevnik, ko ne vem, kako bi se izrazila pa narišem vinjeto.« Med smučarkami se rada druži z Laro Gut in z Italijankami. Japonsko slavje SAPORO - Japonski smučarski skakalec Daiki Ito (252,6 točke) je na veliko veselje gledalcev postal zmagovalec tekme svetovnega pokala v domačem Saporu, potem ko je za desetinko točke ugnal Norvežana Andersa Bardala (252,5) na drugem mestu. V finalu so nastopili tudi štirje Slovenci, najboljši med njimi pa je bil Robert Kranjec (238,5) na šestem mestu. V «top 15» je ob Kranjcu, ki to zimo kar niza dosežke med najboljšo deseterico, končal tudi Jure Šinkovec (222,3 točke), ki je v finalu napredoval na 11. mesto in prišel do uspeha kariere. Zelena luč za Soči SOČI - Mednarodna smučarska zveza (Fis) je po snežni kontroli ugotovila, da bodo lahko pripravili tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju v ruskem Sočiju. Na olimpijskih prizoriščih leta 2014 bodo lahko nemoteno izvedli letošnje testne tekme v smuku in superkombinaciji za moške 11. in 12. februarja ter za ženske 18. in 19. februarja. Zadovoljstvo po Twitterju HOUSTON - V košarkarski ligi NBA je Goran Dragic s svojo ekipo Houston Rockets v domači dvorani premagal Washington Wizards s 103:76. Ljubljančan je k slavju v 25 minutah prispeval devet točk, šest skokov in sedem po-daj.Dragic je po uspešnem nastopu prek Twitterja sporočil: «To je bila za nas velika zmaga proti Washington Wizards! Dajmo, osvojimo še eno jutri proti NY Knicks!» » »Jugo« finale EINDHOVEN - Na vaterpolskem evropskem prvenstvu v Eindho-vnu se bosta za zlato medaljo danes pomerili reprezentanci Srbije in Črne gore. Svetovni podprvaki Srbi so v prvem polfinalu z 12:8 (4:5, 4:1, 3:1, 1:1) premagali Italijo, bolj razburljiv pa je bil večerni obračun, saj so olimpijski prvaki Madžari klonili po podaljšku s 13:14 (2:2, 3:4, 3:4, 4:2). Tokiču le niz VELENJE - Bojan Tokič je bil v dvoboju osmine finala mednarodnega odprtega namiznoteniškega prvenstva v Velenju proti prvemu igralcu sveta, Kitajcu Ma Longu, brez pravih možnosti. Prvi nosilec je zmagal s 4:1 (8, 6, 7, -6, 4).Ma Long, neporažen v zadnjih šestih mesecih, Novogoričana sicer ni ponižal, vseeno pa je bil odpor No-vogoričana slabši kot na prvih dveh medsebojnih tekmah. NOGOMET Deželni mladinci Veliko priložnosti, toda en sam gol Kras spet v igri in se izboljšuje iz tekme v tekmo Kras - Costalunga 1:0 (1:0) Strelec: Caselli Kras: Paulich, Rossone (Krizman), Pečar, Papapico (Ridolfi), Cinque, Simeoni, Furlan (Dudine), Pikiz, Visca, Caselli (Nikolovski). Trener Luigi Cinque Kras je bil drugič zapored uspešen in se tako oddaljil od zadnjega mesta na prvenstveni lestvici. S tremi osvojenimi točkami je premostil Costalungo in skupno zbral 12 točk. Domači so drugič zapored stopili na igrišče s pravo mentaliteto in se borili do zadnje minute. Najbolj učinkoviti so bili v prvi polovici igre. Vezista Ves-naver in Papapico, ki se je prvič preizkusil v tej vlogi, sta poskrbela, da se je igra odvijala predvsem bočno. V igro sta se vključevala tudi obrambna bočna igralca, ki sta večkrat prodirala vse do nasprotnikovega kota. Kras je imel veliko priložnosti za gol, uspešen pa je bil le naraščajnik Caselli. Domači so v drugem polčasu upočasnili ritem in obdržali rezulat. V napadu pa so si vseeno priigrali nekaj dobrih priložnosti za gol. Pred vrati je bil nenatančen Visca. »Večkrat bi morali cijlati pro- ti vratom. V napadu smo preveč zadrževali žogo in se vbadali z varanjem igralcel« je po tekmi dejal trener Cinque. (mip) San Liugi - Vesna 7:0 (6:0) Vesna: Ghira, A. Vidoni, Terčon, Cerkvenic, Tin, Viviani, Candotti, Kerpan, Marjanovic (Tanteri), Madotto, Rebula. Trener: De Castro. Izključen: Cerkvenic v 20. minuti Vesna je proti najboljši ekipi prvenstva gladko izgubila. Nasprotniki, ki sodijo v sam vrh, so jih popolnoma nadigrali že v prvih tridesetih minutah, ko so šestkrat streljali v gol in bili prav tolikokrat uspešni. V nadaljevanju so kriški nogometaši le strnili vrste v obrambi in zaigrali bolj pozorno. V drugem polčasu so bili prisebnejši, tako da je San Luigi uspel doseči le en gol po lepi podaji. V dvajseti minuti prvega polčasa je bil izključen Cerkvenič zaradi prekška kot zadnji igralec v obrambi. Izidi - elitna liga: Tolmezzo - Ge-monese 0:0; promocijska liga: ProFaga-gna - Flaibano 0:3. 22 Nedelja, 29. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI MOŠKA B2-LIGA - Sloga Tabor danes v Repnu proti Bibioneju Povratni del lige začeti s pravo nogo Nasprotnik ima na lestvici dve točki več - Do sredine marca bo že marsikaj jasno Z današnjim domačim nastopom v Repnu (ob 18. uri) proti Bibioneju začenjajo odbojkarji Sloge Tabor svojo pot v povratnem delu državne B2-lige. Vse do sredine marca jih po vrsti čaka večina tekem proti zasledovalcem in enakovrednim moštvom. S prvimi se bodo pomerili v go-steh, z drugimi pa v glavnem doma. Položaj moštva bo torej še pred pomladjo zelo definiran. Če jim bo uspelo zbrati vsaj toliko točk kot v prvem delu ali še kakšno več, bodo na zelo dobri poti za obstanek. Priložnost, da že od vsega začetka ubere-jo pravo pot, je danes na dlani. Proti Bi-bioneju so v prvem delu (brez Gregorja Je-rončiča) izgubili s 3:2 (po vodstvu z 2:1), zato zdaj kujejo maščevanje. Če bi gladko zmagali, bi Bibione tudi spet prehiteli na lestvici. Ekipa iz znanega obmorskega letovišča je rezultat sodelovanja kluba z bližnjo Motto di Livenza. Čeprav boljši igralci z Motto igrajo v B1-ligi (med njimi tudi nekdanji slogaš Kristjan Stopar), je Bibione vse prej kot slab, saj zanj nastopajo skoraj sami stari znanci obeh dru-goligaških prvenstev, torej tudi B1-lige. Pri nas je najbolj poznan Giulio Tonon, zdaj sicer že 38-letni tolkač, ki je branil tudi barve tržaškega Adriavolleyja v B1-ligi. Skupaj z 2 metra visokim Zaccariottom tvori jedro napada Bibioneja, zelo izkušen pa je tudi podajalec Della Torre. Igralci Sloge Tabor so med tednom redno trenirali. Še vedno bo odsoten Matevž Peterlin, ki pomeni za ekipo dragoceno zamenjavo v 2. linijo, ko zapeša sprejem servisa. Je pa na pravi poti, da okreva. »Vemo, da nas čaka zahtevna tekma, vendar tudi taka, na kateri lahko in moramo priti do točk,« je pred tekmo povedal trener Battisti. (ak) ŽENSKA D-LIGA Zalet D: do zmage okrnjene Coselli - Zalet D 2:3 (25:13, 25:20, 19:25, 20:25, 14:16) Zalet D: Spanio 8, Zavadlal 2, Vodopivec 16, Micussi 14, Gantar 13, Starec 11, Rudes 4, Cassanelli 1, Spangaro (L), Černic n.v. Trener: Danilo Berlot Odbojkarice Zaleta D so se na gostovanje odpravile v okrnjeni postavi. Prvič so igrale brez Anje Zuzič, ki si je hujše poškodovala koleno in Alenke Ver-ša, ki ni še sanirala poškodbe rame. Brez Zuzičeve bodo igrale še najmanj mesec dni, Verševa pa naj bi se na igrišče vrnila že prihodnji teden. V telovadnici šole Morpur-go so igrale v novi postavi in tekmo začele porazno. Blok je bil slab, predvsem pa obramba. V drugem nizu so si nekoliko opomogle. Boljše so organizirale obrambo in blok, vseeno pa so storile precej napak v sprejemu. Po dveh izgubljenih nizih so se uigrale in začele igrati preudarno. Izboljšale so obrambo, blok in servis ter tako dosegle več točk v napadu. V četrtem nizu so vodile od začetka do konca, čeprav so nasprotnice dosegle 6 zaporednih točk na servisu. V petem setu so pri menjavi igrišča zaostajala 8:5, pri rezultatu 13:10 za goste pa so izenačile na 13:13. Ob koncu so varovanke trenerja Ber-lota imele dve set žogi in po drugi vknjižile zmago. Ekipo Coselli sestavljajo izključno mladinke, sicer so zelo perspektivne, imajo dober servis in igrajo solidno v napadu. Ostali izidi: Dentesano -Cecchini 3:0, Codroipo - Azzano 2:3, Buia - Rizzivolley 1:3. ŽENSKA C-LIGA - Zalet C izboril dodatno tekmo Uspelo jim je! Zalet C - Vivil 3:0 (25:23, 25:21, 25:22) Zalet C: Bukavec 16, Crissani 5, Cvelbar 2, Colarich 7, Spangaro 8, Štoka 6, Kapun (libero), Antognolli 0, Babudri 2, Balzano, Grgič 3, Pe-strin. Trener Martin Maver Zaletovke so sinoči odlično opravile svojo nalogo, osvojile vse tri točke in s tem obdržale četrto mesto na lestvici, kar pomeni, da bodo v soboto odločilno tekmo za nastop v skupini za napredovanje odigrale na domačih tleh. Njihov nasprotnik bo Estvolley, ki je v skupini A zasedel peto mesto. Zmaga združene ekipe je še kako pomembna, saj je tržaški Libertas nepričakovano gladko odpravil do včeraj vodilni Talmassons in bi ob neuspehu Zaleta našo ekipo prehitel. Naše igralke si za včerajšnji nastop zaslužijo vso pohvalo: zaigrale so zelo zbrano in tudi taktično zrelo. Od vsega začetka so forsirale servis, ki je stalno spravljal v težave sprejem nasprotnic in jih s tem velikokrat prisilil k napaki. Zalet je bil učinkovit tudi v bloku in obrambi, skratka, naše igralke so dobro ve- dele, da morajo zmagati in so z veliko voljo to tudi dosegle. Najbolj izenačen je bil prvi set, v katerem se je Vivil odločno boril vse do konca, ko je nekaj odličnih posegov v obrambi pripomoglo k osvojitvi odločilne prednosti. Zmaga je seveda blagodejno vplivala na naše igralke, ki so se sprostile, postale sa-mozavestnejše in v nadaljevanju jim je šlo vse še lažje od rok: takoj so prevzele vajeti igre v svoje roke, bile v vodstvu od vsega začetka setov in tudi povsem zasluženo osvojile srečanje. Najvažnejša letošnja tekma čaka našo združeno ekipo, kot rečeno, prihodnjo soboto, ko si bodo v Rep-nu skušale priigrati pravico do nastopanja v drugem delu prvenstva v skupni boljših. (INKA) ŠPORTEL »Naš športnik«, kako naprej? Naš šporntik, kako naprej? je naslov jutrišnje oddaje Športe-la na TV Koper-Capodistria, s pričetkom ob 22.30. O tradicionalnem nagrajevanju primorskih športnikov z obeh strani nekdanje meje, ki od leta 1983 poteka vsak konec leta, se bodo v studiu z voditeljem oddaje Igorjem Malalalnom pogovorili predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, odgovorni urednik slovenskih novinarskih programov RAI Marij Čuk, urednik športnih strani našega dnevnika Aleksander Koren, urednik Radia Koper Primož Cepar in urednik športnih strani Primorskih novic Denis Sabadin. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! MOŠKA C-LIGA - Zadnji krog kvalifikacijske faze Za konec lepa zmaga Vala Štandreško moštvo odpravilo solidni San Vito - Olympia uspešna v petem setu - Soča in pomlajena Sloga brez osvojene točke Olympia - Volley club 3:2 (20:25, 14:25, 25:19, 25:19, 15:11) Olympia: D. Hlede 1, Sancin 0, Ter-čič 10, Vizin 4, Čavek (L), Vogrič 7, F. Hlede 2, Peršolja 3. Trener Zoran Jerončič. Olympia je prvič letos odigrala in osvojila tie-break. Trener Jerončič se je na začetku odločil za popolnoma spremenjeno postavo, podajale pa je bil D. Hlede. V prvem setu se je neobičajna postava dobro upirala gostom, v drugem pa jo je izdal sprejem. V tretjem seut je Olympia reagirala, sredi seta je na igrišče stopil standardni podajalec F. Hlede, počasi pa se je spet izoblikovala začetna postava Olympie (po krajši odsotnosti je spet igral tudi mladi Vo-grič), v kateri je sicer na centru igral Vitzn namesto Sancina. Olympia je prijela vajeti igre v svoje roke in jih do konca tekme ni več izpustila. FerroAlluminio - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:20, 25:20, 25:14) Soča: Braini 4, J. Černic 6, M. De-vetak 8, E. Juren 4, M. Juren 8, Levpuš-ček 1, G. Testen 3, M. Testen 1, Kragelj (L), Škorjanc, M. Černic, I. Devetak. Trener Andrej Berdon. Tekma je bila precej brezpredmetna. Če bi Soča zmagala, bi si sicer - ob hkratnem porazu tržaškega Volley cluba - pripravila ugodnejše izhodišče v dodatni tekmi za uvrstitev v skupino za napredovanje. tako pa jo bo prihodnji konec tedna namesto doma odigrala v gosteh in to proti San Vito, ki je tretji v skupini B. Ferro Alluminio je potrdil, da je najboljša ekipa v skupini (in menda v ligi), Soča pa se ji je v prvih dveh setih dobro upirala, nekajkrat je bila tudi v vodstvu. V končnicah pa so bili gostitelji bolj prisebni in so obakrat prej prišli do 25. točke. V tretjem setu je igralce Soče zajela živčnost in so vidno popustili. Solidno je Luka Lavrenčič (Val Imsa) je sinoči dosegel 27 točk kroma na centru igral Martin Devetak (7 točk v 11 napadih in en blok). Basiliano - Sloga 3:1 (21:25, 25:16, 25:18, 25:16) Sloga: Antoni 10, Cettolo 6, Deve-tak 0, Dussich 10, Sosič 9, Zerjal 7, Fio-relli (libero). Trener Ivan Peterlin Za Slogo se je s tem kolom začela doba še večje pomladitve ekipe: med tednom je k Slogi Tabor prestopil še Aaron Fermo (pred tem je v B ligo prestopil že Mirko Kante), tako da je trener med tret-jeligaše dokončno »vpoklical« sedemnajst letne Danjela Antonija, Natana Cet-tola in Petra Sosiča, ki so včeraj prestali ognjeni krst. Zaradi osebnih razlogov na tekmi namreč ni bilo ne Matjaža Romana ne Rožaca, zato je bila vsa tekma na ramenih prav najmlajših. Sloga je sicer srečanje izgubila, vendar predstavlja nastop tako mlade ekipe pozitivno noto: proti - sicer resda skromnejšemu Basi-lianu - so zlasti prvi set zaigrali zelo učinkovito, dobri so bili tako v polju kot na mreži, skozi vso tekmo pa učinkoviti v bloku, kjer so dosegli 12 direktnih točk. V nadaljevanju je Slogašem močno padla zbranost, tako da so po zagrešili serijo zaporednih napak, omogočili, da so domačini povedli in potem kljub vsej borbenosti in učinkovitejši igri niso več zmogli nadoknaditi zaostanka. Tekma sama seveda ni odločala o ničemer, saj se bosta tako Basiliano kot Sloga v drugem delu borila za obstanek. Basiliano je z novimi tremi točkami ujel Slogaše in jih tudi prehitel, vendar z nevsakdanjo prednostjo - količnikom v točkah, saj imata ekipi enako število zmag in porazov ter tudi povsem enako število osvojenih oziroma izgubljenih setov! Skupina B Val Imsa - San Vito 3:1 (25:19, 25:21, 15:25, 25:18) Val Imsa: Ombrato 9, Sfiligoj 2 Lavrenčič 27, Vidotto 11, Masi 8, Farfoglia 3, Plesničar (L), S. Faganel 3, Nanut 0, Palmieri. Trener: Gabriele Berzacola. Valovci so sicer ponesrečeni prvi del končali s spodbudno zmago in odigrali dobro tekmo. V prvih dveh setih so z agresivnim servisom in igro, v kateri skoraj ni bilo napak, povsem presenetili goste. zelo živahno so igrali tudi v polju. V tretjem setu je odpovedal sprejem servisa in san Vito je zlahka prišel do 25. točke. Kazalo je na preobrat, saj so gostje boljše začeli tudi četrti set. Pri njihovem vodstvu s 5:3 je na servis prišel Masi in Val je tudi po njegovi zaslugi (tudi dva asa) dosegel deset zaporednih točk. Ker je se v polju dobesedno razigral tudi Simon Plesničar, je postala premoč vala očitna. V napadu je bil zelo razpoložen Luka Lavrenčič . Dosegel je »score« 49 napadov, 22 točk, ki je še toliko boljši, če vemo, da je v tretjem setu dosegel le 3 točke na 13. »V skupini za obstanek bo treba že od prvega kroga dalje igrati zbrano in resno,« je pred nadaljevanjem sezone povedal pomočnik trenerja in odbornik Robert Makuc. UNDER 14 MOŠKI Brunner - Olympia 0:3 (10:25, 4:25, 9:25) Olympia: Pisk, M. in T. Pahor, Komjanc, Terpin, Lupoli, Lavrenčič, Sfi-ligoj, Princi. Trener Ivan Markič. Fantje Olympie so do zmage prišli z veliko lahkoto. Zgovoren je podatek, da so 30 točk dosegli s servisom. Slabi gostitelji jim niso bili dorasli in tekma ni odtehtala niti za trening. / ŠPORT Nedelja, 29. januarja 2012 23 KOŠARKA - Državna divizija C Jadran Qubik nadigral Conegliano Jadran Qubik caffe' - Conegliano 73:49 (18:17, 43:29, 55:40) Jadran: Batich 17 (2:3, 3:3, 3:8), Ban 14 (2:2, 3:5, 2:5), Franco 3 (-, 1:2), Spigaglia 10 (2:2, 4:7, 0:3), Malalan 4 (0:4, 2:2, -), Marusič 13 (1:2, 6:9, -), Slavec 9 (-, -, 3:5), Daneu 2 (-, 1:1, -), M. Batich 1 (1:2, 1:0, -), Bernetič. SON: 17, PON: Franco in Spigaglia. Izgubljene žoge: 17, pridobljene žoge: 18, skoki v napadu: 8, v obrambi 27; podaje: 11. Conegliano: prosti meti: 16:19 (84 %), za 2 točki: 15:40 (38 %), za 3 točke: 16:50 (32 %). Izgubljene žoge: 17, pridobljene žoge: 17, skoki v napadu: 9, v obrambi 14. Že sam končni rezultat 73:49 kaže, da je Jadran Qubik tokrat odigral tekmo z drugačnim ritmom kot v prejšnjih krogih. Večji motiv in koncentracija sta botrovali k temu, da je iztržil čim več. V primerjavi s prejšnjimi nastopi so jadranovci spet pokazali pravo borbenost pod košema in v obrambi, v metu pa so bili natančnejši. Začetek srečanja sicer ni obetal take prevlade. Jadran je z Batichevim vodenjem igre sicer hitro po-vedel (13:7) in po tretji zaporedni trojki je bilo že 16:11, vendar je potem napad zastal, Congeliano pa je v zadnjih štirih minutah prve četrtine izničil prednost, tudi povedel (16:17), Malalanov koš pa je le omogočil Jadranu končno rahlo vodstvo (18:17). Led je naposled prebila Baticheva trojka v 14. minuti, ki sta ji sledili še Banova in Slavčeva. Jadran je tako v dveh minutah povedel na 10 točk (29:19), s pozorno obrambo in uspešnimi skoki še nadaljeval monolog, ki se je zaključil z Marusiče-vim zabijanjem (41:25) minuto pred odmorom. V petih minutah je bil tako delni izid 21:6 za Jadran, prednost pa je že znašala 14 točk. Razpoloženost v napadu se je nadaljevala v začetku tretje četrtine, ko je Jadran z borbenim Spigaglio povedel v 23. minuti s 50:29, zadel pa še trojko (55:32). To je bilo tudi vse v tej četrini, saj je v končnici Conegliano postavil trdnjavo pod košem, tako da je Jadran zaman skušal slediti Vatovčevim navodilom za prodiranje. Gostje so z delnim izidom 8:0 (vse je zadel El Sissy) reagirali in se približali na 15 točk, vendar več niso zmogli. V zadnjem delu je v ospredje stopil Marusič, ki je dosegel 11 točk od osemnajstih. Va-tovec je z večanjem razlike dal možnost tudi mlajšim, ki so odigrali zadnji dve minuti. Borbeni Spigaglia kroma Paolo Sfriso, trener Conegliana: »Eno četrtino smo si bili enakovredni, ko je Jadran pritisnil na plin pa je dokazal fizično in tehnično premoč. Končna razlika pa ni pravi odraz razmerja med ekipama, obenem pa mislim, da domača ekipa ne bo vedno tako strelsko razpoložena.« Walter Vatovec, trener Jadrana: »Zadovoljen sem, imeli smo pravo koncentracijo in odigrali solidno. Prav gotovo je taka tekma dobra popotnica za naslednji dve tekmi, ko bomo igrali proti Caorlam in Marg-heri. Pričakoval pa sem vsekakor težjo tekmo.« Ostali izidi: San Vendemiano - Cormons 87:71, Limena - Venezia 59:56. KOŠARKA - D-liga Kontovel spet zmagal Kontovel - Grado 79:68 (15:17, 42:35, 56:52) Kontovel: Škerl 13 (2:2, 1:2, 3:4), Paoletič 18 (-, 3:8, 4:6), Križman 2 (-, 1:3, 0:1), Gantar 5 (-, 1:6, 1:2), Švab 5 (-, 1:4, 1:2), Lisjak 12 (6:11, 3:4, 0:1), Zaccaria 10 (-, 5:11, 0:1), Regent 4 (-, 2:2, -), Hrovatin 10 (-, 5:12, -), Posar 0 (-, -, 0:1), Bukavec n.v. Trener: Brumen. SON 16. Košarkarji Kontovela so se proti ekipi iz Gradeža dobro borili in vknjižili drugo zaporedno zmago po celi vrsti porazov. Gradež je namreč petkrat zaporedno zmagal, v telovadnici pri Briščikih pa mu to ni uspelo. V prvi četrtini je Grado v 5. minuti s hitro igro in protinapadi povedel s 15:4. Brumnovi varovanci pa so se hitro odzvali na igro nasprotnikov in jih dohiteli z delnim izidom 11:2. V začetku druge četrtine, ko so zaostajali le za dve točki, so odločno branili. Ulovili so nekaj odbitih žog in izvedli dobre akcije v napadu. V 19. minuti so vodili 42:30, kar je bila tudi največja prednost v prvem polčasu. Tretja četrtina je bila dokaj nihajoča. Grado je spet povedel in dosegel do največ 8 točk prednosti. Kontovelovi košarkarji se niso vdali in dobro igrali do konca tekme. V zadnji četrtini so dvakrat povedli za 10 točk. V zadnji minuti so sicer gostje nadoknadili zaostanek, a ni bilo dovolj za zmago. Brumnovi fantje so na včerajšnji tekmi zelo dobro metali za tri točke (50%), niso bili pa posrečeni meti za dve točki (40%). »Strelsko« razpoloženi so bili predvsem Škerl in Paoletič, ki sta dosegla največje število točk. Ostali izid: Villesse - Fogliano 53:57. Domači šport Danes Nedelja, 29. januarja 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Bibione MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, Judovec: Altura -Olympia U17 UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Barich A.D.S. - Brunner; 1.00 v Sovodnjah: Soča Terranova - Torriana UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Olympia K2 sport UNDER 13 - 11.00 na Proseku: Kontovel - OMA B NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Unione Fincantieri Monfalcone - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Trieste Calcio; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Ponziana 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - San Giovanni; 14.30 v Vilešu: Villesse - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Romana; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Villanova: 14.30 na Opčinah: Roianese - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pro Farra NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Zaule KOŠARKA DEŽELNI UNDER 17 - 11.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzurra - Bor ZKB Jutri V ponedeljek, 30. januarja 2012 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 21.00 v Vidmu: Ubc - Jadran DEŽELNI UNDER 17 - 20.30 v Miljah: Interclub -Dom □ Obvestila SK DEVIN vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo 2.tekme Primorskega smučarskega pokala, ki bo na Cerknem v soboto 4.februarja 2012. Možen je avtobusni prevoz. Informacije in vpisovanje na info@skdevn.it ali na 340 2232538. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Miškotov pokal«, veljavne za 7. primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 4. februarja, na smučišču Cerkno (Slo). Vpisovanje je možno do četrtka, 2. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). ŠD KONTOVEL priredi redni letni občni zbor jutri, 30. januarja 2012 ob 20.30 v društvenih prostorih na Kontovelu. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2 predsedniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. poročila o delovanju; 5. razno. PROMOCIJSKA LIGA Sokolu dve zmagi, le ena prepričljiva Sokol - Intermuggia 75:56 (14:11, 26:22, 49:43) Sokol: Vitez 30, Guštin 6, N. Sos-si 5, Budin 12, Doljak 11, Piccini 4, Jev-nikar 5, Semolič 2, Moscati, trener La-zarevski. Sokol - Firest 78:65 (19:9, 47:30, 59:52) Sokol: Guštin 2, Vitez 17, Budin 22, N. Sossi 5, Piccini 15, Doljak 15, Košuta, Moscati, Semolič 4, trener La-zarevski. Sokol je v tednu dni odigral dve tekmi in tudi dosegel dve zmagi. Prva, proti miljski Intermuggi, pa je bila vsekakor bolj prepričljiva: igralci Sokola so jo dosegli po daleč najboljši letošnji predstavi. Ekipo, ki je dotlej zasedala prvo mesto na lestvici, so povsem nadigrali (dopustili so ji samo 56 točk). Le v tretji četrtini so se Miljča-ni približali na šest točk, v ostalem delu tekme pa je Sokol vedno vodil za deset in več točk. »Pohvalo zaslužijo čisto vsi. Dokazali smo, da se lahko kosamo tudi s takimi ekipami, v vseh elementih igre smo prednjačili,« je povedal trener Lazarevski, ki je še dodal, da so igralci tekmo zaigrali zelo koncentrirano in motivirani, ker so se hoteli oddolžiti za poraz proti Cusu. V petek pa s predstavo proti skromnemu Firestu niso zadovoljili. V začetku so nasprotnika, ki je doslej zbral samo eno zmago, podcenjevali. Po minuti odmora so se sokolovci le zbrali in z dobro obrambo in protinapadi povedli pred odmorom na 17 točk (47:30). Takega odnosa do nasprotnika pa igralci Sokola niso obdržali: Fires je namreč v 3. in 4. četrtini prevladal, zadeval kot za stavo in se približal tudi na 4 točke, so-kolovci pa ga niso uspeli zaustaviti. Šele v zadnjih treh minutah so se ponovno zbali in si priigrali spet varno prednost. KOŠARKA - Deželna C-liga Napete zadnje sekunde Breg po tesni zmagi v Červinjanu na lestvici prehitel Bor, ki je v tekmi kroga na 1. maju klonil pred Ardito Cervignano - Breg 82:83 (28:27, 41:40, 53:68) Breg: Schillani 2 (-, 1:4, -), Grimaldi 6 (3:4, 0:4, 1:2), K. Ferfoglia 11 (2:2, 3:4, 1:2), Robba 9 (0:4, 3:3, 1:1), Giacomi 16 (-, 5:9, 2:8), Samec 4 (-, 2:4, -), S. Ferfoglia 11 (3:7, 4:8, 0:1), Semec 14 (2:3, 6:7, -), Nadlišek n.v., Klarica 10 (4:5, 3:8, 0:2), trener Krašovec. SON: 20. Breg je s točko razlike v gosteh premagal Cervignano, ki je na sredini lestvice, in po porazu Bora Radenske v tem krogu ostal sam na vrhu lestvice. Z igro, kot je dejal po koncu tekme trener Tomo Krašovec, pa igralci Brega niso zadovoljili. Tekmo so začeli z zelo slabim in podcenjevalnim pristopom, tako da so v prvem polčasu prejeli kar 41 točk. Povsem so odpovedali v obrambi. V tretji četrtini so igrali, kot zmorejo in znajo. Držali so se trenerjevega dogovora. V obrambi so se močno potrudili in tudi v napadu so končno igrali, kot je treba. V tem delu se je predvsem izkazal Alen Semec, ki je bil pravi steber v obrambi in v napadu prispeval 14 točk. Dobro sta igrala tudi Giacomi in Kristjan Ferfoglia, tako da si je Breg z delno razliko 28:12 priigral po tretji četrtini visoko vodstvo 15 točk. V zadnji četrtini pa spet neverjeten padec. Gostitelji so nadoknadili ves zaostanek, Brežani pa so grešili kot za stavo (posebno proste mete). Na srečo so bili v zelo razburljivi končnici le prisebnej-ši od domačih igralcev in zmagali z minimalno razliko. "Igrali smo slabo, pozitiven je le rezultat. Vseeno pa bi od posameznikov pohvalil predvsem Alena Semca pa tudi Kristjan Ferfoglia in Giacomi si zaslužita pohvalo," je po tesni zmagi dejal Bregov trener Krašovec. (lako) Bor Radenska - Ardita 69:72 (10:16, 27:34, 45:46) Bor Radenska: Bole 9 (-, 3:4, 1:1), Madonia 22 (9:14, 5:9, 1:3), Crevatin (-, -, 0:1), Štokelj 2 (-, 1:1, -), Meden 15 (2:2, 2:4, 3:7), Burni (-, 0:2, 0:2), Zani-ni 1 (1:4, 0:5, 0:1), Sosič 9 (5:8, 2:6, 0:2), Fumarola 11 (3:4, 4:7, 0:1), Devcich nv. Miran Bole je vnesel v igro Bora veliko svežine kroma Trener: Boban Popvic. SON: 25; Skoki: 20 (14 v obrambi, 6 napadu). Bor Radenska je na parketu športne dvorane Bojana Pavletiča potegnil krajši konec. Okrepljena peterka Ardite je namreč tokrat bila pretrd oreh. Ključ sinočnjega poraza je bil sterilen napad in predvsem zgrešeni prosti me- ti, kot zgovorno potrjuje že sama statistika 20:32 (kar pomeni 62%). Prvi dve četrtini sta dejansko minili v znamenju gostov, ki so stalno diktirali tempo igre, Radenska pa je bila prisiljena stalno zasledovati. V obrambi so bili varovanci trenerja Popovica večrat nepazljivi, tako da je Basile celo dvakart zabil na koš, v napadu pa sploh jim ni šlo od rok. Preveč je bilo izgubljenih žog, predvsem pa preveč zgrešenih metov. V tretji četrtini se je slika nekoliko spremenila, predvsem po zaslugi Mirana Boleta. Ekipi je vlil novega elana, predvsem pa svežo borbenost in Radenska je tako iz minute v minuto nižala zaostanek. S koši Fumarole, Madonie in Boleta so ob koncu četrtine zaostajali le za eno točko. V zadnji četrtini se je vnel boj za vsako žogo, žal pa so gostje obdržali mirnejšo kri, predvsem pa mirnejšo roko. V ključnih trenutkih so namreč plavi zgrešili preveč metov. 10 sekund do sirene je sicer Meden z dvema trojkama znova znižal zaostanek na eno samo točko 67:68, toda novi nakup Ardite Mar-cetič je uspešno zadel prosta meta, gostitelji pa so žal napravili nekaj nerodnih napak in srečanje ter obenem dve novi točki sta splavali po vodi. Trener Popovic je ob koncu tekme povedal: «Pozna se, da nismo v strelski formi in da v bistvu nam manjka strelec, ki nas bi v težkih trenutkih povlekel iz zagate.» (RAS) Ostali izidi: Ronchi - Tolmezzo 68:71, Romans - Roraigrande 70:60, Libertas - Geatti 89:65, Tarcento - San Vito 89:77, U.B.C. - Don Bosco 77:66. HOKEJ NA ROLERJIH - Moška B-liga: Polet Kwins - Sacile 5:3. BALINANJE - Moška C-liga: Gaja - Fiumicellese 12:6 24 + Nedelja, 29. januarja 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Kitanikov brodolom 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarec: Onstran žice, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 Rai Uno Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Nan.: Finalmente soli 10.30 Film: Amore con interes-si (kom., ZDA, '93, r. B. Sonnenfeld, i. M.J. Fox) 12.45 13.40 Resnič. show: Grande Fra-tello 12 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Colpo di fulmine (kom., ZDA, '06, r. A. Mastroianni, i. C. Allen, K. Marino) 16.15 Variete: Domenica Cinque (v. F. Panicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Show: Pape-rissima Sprint 21.30 Nan.: Dr. House Medical Division 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 11.25 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Il ritorno di Nessie (pust., Nem., '10, r. M. Rowitz) 16.00 Film: Air Bud 4 (kom., Kan./ZDA, '02, r. R. Vince) 17.55 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Variete: Easy Driver 10.00 Variete: Linea verde Or-izzonti 10.30 Variete: A Sua immagine 10.55 Sv. maša in Angelus 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in... L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in -Cosi è la vita 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.30 Nan.: Il restauratore 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Speciale Tg1 0.50 Nočni dnevnik 1.15 Rubrika: Applausi (v. G. Marzullo) 7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.20 Nan.: Victorious 10.10 Rubrika: Ragazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Charlie's Angels 22.35 Šport: La Domeni-ca Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Variete: Sorgente di vita La 7 7.15 Dok.: La grande vallata 8.10 Film: Amami o lasciami (dram., ZDA, '55, r. C. Vi-dor) 10.05 Nan.: Kingdom 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik 12.20 Aktualno: Tg3 Persone 12.25 1.00 TeleCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 17.55 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. R. Iacona) 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Show: Li-lit - In un mondo migliore (v. D. Villa) 0.50 Dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 7.30 Rubrika: Superpartes 8.55 Dok.: Delta Padano 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Dok.: Donnav-ventura 15.05 Film: Torna El Grinta (western, ZDA, '75, r. S. Millar) 16.50 Film: Walker Texas Ranger: Riunione mortale (pust., ZDA, '93, r. J. Coppoletta, i. C. Norris, J. Branks) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Cast Away (pust., ZDA, '00, r. R. Ze-meckis, i. T. Hanks, H. Hunt) 0.15 Film: Il grande Lebowski (ZDA, '98, r. J. Coen, i. J. Bridges, J. Goodman) 1.35 Nočni dnevnik 23.50 Film: EI Cid (pust., It./ZDA, '61, r. A. Mann, i. C. Heston, S. Loren) 3.10 Aktualno: Bookstore (v. A. El-kann) ^ Tele 4 deomotori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.15 Musa Tv 20.30 Rotocalco ADNKronos 20.50 Dok.: Castelli e manie-ri 21.00 Dnevnik 21.15 Koncert: Cantafe-stivalgiro 23.10 Dnevnik 23.25 Film: Quar-tetto pazzo (It., '45, r. G. Salvini, i. A. Ma-gnani, R. Morelli) Jr Slovenija 1 6.40 Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane in igrane nanizanke za otroke 10.55 Na obisku 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Noč Modrijanov 2011, 1. del (pon.) 15.15 Prvi in drugi 15.30 23.00 Slovenski magazin 16.00 Dok. serija: Z Bruceom Parryjem po Amazoniji 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Bob leta 2011 21.20 dok. portret: Odkrivanje skritega spomina Angele Vode 22.15 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.45 Ars 360 23.25 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.45 Infokanal (t Slovenija 2 7.40 Skozi čas (pon.) 7.50 Globus (pon.) 8.25 Glasba: Mladi virtuozi 9.00 Nordijsko smučanje: SP, skoki, posnetek iz Sapora 10.35 Alpsko smučanje: SP, superkombi-nacija (ž), prenos iz St. Moritza 11.55 Tur-bolenca (pon.) 12.25 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (m), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 13.40 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž) za superkombinacijo, prenos iz St. Moritza 14.30 Rokomet: EP (m), tekma za tretje mesto, prenos iz Beograda 16.05 Namizni tenis: Odprto prvenstvo Slovenije, prenos iz Velenja 19.30 Film: Lara Croft - Tomb Raider (akc., ZDA, '01, r. S. West, i. A. Jolie, D. Craig) 21.30 Variete: Chiambretti Sunday Show - La muzika sta cambiando 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.35 Variete: Pokerlmania LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: m.o.d.a. 10.40 Nan.: Una nuova vita per Zoe 11.35 Aktualno: Ti ci porto io 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Fuga da Sobibor (dram., V.B./Slo., '87, r. J. Gold, i. A. Arkin, J. Pacula) 17.40 Talk show: MAMMAmia! 19.00 Variete: The Show Must Go Off Do-menica (v. S. Dandini) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Dok.: Ausmerzen - Vite indegne di essere vissute 23.35 Dnevnik 7.00 Salus Tv, Musa Tv 7.3011.30 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.0012.55 Dok.: Italia da scoprire 9.00 Variete: Mukko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 11.00 20.20 Rotocalco ADNKronos 12.001.00 Šport: Ski magazine 12.30 Dok.: Borgo Italia 13.40 Aktualno: Camper Magazine 2012 14.00 Variete: Contile Juste 14.15 Variete: A tambur battente 15.10 Lirika: Cin-Ci-La 17.15 Vi- lenti v belem 11.20 Nan.: Razočarane gospodinje 12.10 Nan.: Dobra mačka 12.40 Film: Vse o Henryju (ZDA) 14.40 Kuharska serija: Kuhajmo po domače 15.05 Resn. serija: Prenovimo kopalnico 15.10 Resn. serija: Prenovimo kopalnico 15.40 Dok. serija: Preobrazba doma 16.40 Resn. serija: Ko pospravlja Kim 17.15 Film: Orangutan v hotelu (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Reci da (ZDA) 22.00 Film: Prva ljubezen (ZDA) 0.05 Film: Elijev ogenj (ZDA) 2.00 24UR, Novice 3.00 Nočna panorama A Kanal A 7.40 Tv prodaja 7.55 Nan.: Robinson Crusoe 8.40 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.05 Film: Časovna bomba (Kan.) 10.3011.55 Mlada Pazi, kamera! 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 12.25 Hum. nan.: Brata 12.50 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 13.15 Nan.: Gorski reševalci 14.15 Film: Oropaj policijsko postajo (ZDA) 15.55 Film: Ritem stepa 17.30 23.50 Fantastična Beekmana (resnič. serija) 18.00 Naj reklame (zab. odd.) 18.30 Norci na delu 19.05 ŠKL (mlad. odd.) 20.00 Film: Mega napeto (ZDA) 22.10 Film: Slepi komandos (ZDA) 0.20 Nan.: Terminator 1.10 Raziskovalni junaki (anim. serija) 1.40 Love Tv 3.40 Nočna ptica 16.55 Rokomet: EP (m), Finale, prenos iz Beograda 18.40 Namizni tenis: Odprto prvenstvo Slovenije, posnetek iz Velenja 20.00 Žrebanje lota 20.10 Nad.: Mali širni svet 21.05 Dok. feljton: Šepetati konjem 21.35 Dok. odd.: 1914-1918 Trušč in bes 23.25 Kratki dok. film: Časovna banka 23.35 Kratki dok. film: Cesar 0.05 Zabavni infokanal {T Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 7.30 15.50 Svet v besedi in sliki 8.40 Kronika 9.30 15.05 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.10 18.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs1 19.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.20 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Istrska potovanja 17.00 Dok. odd.: City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Rokomet: EP, finale 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx Magazin 23.00 Alpe Jadran 23.30 Koncert: resna glasba 0.10 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 9.55 Risane serije 9.30 Otr. zab. odd.: Tv Čira Čara 10.30 Nan.: Ta- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Koncert Študentskega orkestra Mira; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi: podelitev članskih izkaznic Rdečega križa učencem OŠ Koper; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osserva-torio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.0017.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & oven 21.3.-20.4.: V prihodnjih dneh se boste morali spopasti s svojimi predsodki. Potrudite se in jih poskušajte odpraviti, saj vam ne prinašajo nič dobrega. Posvetite več časa in pozornosti partnerju. m^l bik 21.4.-20.5.: Osebe, ki vam je všeč, ne opazujte z razdalje, ampak zberite pogum in se jim približajte. V pogovoru odprite srce in ne skrivajte svojih čustev, vendar ne bodite preveč razočarani. jtjlf dvojčka 21.5.-21.6.: Včasih boste zelo pikolovski in nestrpni do bližnjih, zato se vas bodo začeli izogibati. S takim odnosom raje nastopite na delovnem mestu, saj boste tako dosegli boljše izide. rak 22.6.-22.7.: Zaradi priti- * skov na delovnem mestu v prihodnjem tednu vam ne bo ostalo veliko časa za družino in prijatelje. Razložite jim stvari in jim posvetite nekaj svojega časa. lev 23.7.-23.8.: V prihod-(^^r njem tednu boste navezali stik z osebo, o kateri že nekaj časa razmišljate. Morda srečanje ne bo potekalo tako, kot si predstavljate, vendar se s tem ne smete obremenjevati. devica 24.8.-22.9.: S part-^^ nerjem bosta preživela skupaj lep konec prihodnjega tedna. Odlično se bosta ujela in te trenutke ohranila v lepem spominu. Vajino razmerje se bo še utrdilo. vtv tehtnica 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu bodite bolj prepričani vase in se ne ozirajte na sodelavce, ki vas ves čas opozarjajo na napake. Razmišljajte s svojo glavo in se ne dajte zmesti. škorpjon 23.10.-22.11.: Oseba, s katero ste si dokaj blizu, vas bo pustila na cedilu. Dobro premislite, preden ji boste njeno početje oprostili, in se vprašajte, če se ponavljajo dogodki iz preteklosti. av strelec 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu boste ubrali bližnjico. Izkazalo se bo, da je bila odločitev napačna, saj si boste nakopali veliko skrbi. Možno je, da se bo odnos z nadrejenim poslabšal. kozorog 22.12.-20.1.: Ne priznajte napak, ki vam jih očitajo po krivici. Če boste podlegli zunanjim pritiskom, vas bodo ljudje še naprej izkoriščali in še dolgo ne boste prišli iz začaranega kroga. f « vodnar 21.1.-19.2.: Odlično razpoloženje se bo pokazalo tudi v delovni vnemi, tako da se boste prihodnji teden z lahkoto spopadali s težavami na delovnem mestu. Privoščite si dan počitka. ribi 20.2.-20.3.: Uresničila se vam bo morda neka davna želja, zato boste dobre volje. Več časa namenite prijateljem in ne pozabite, da so vam prav oni stali ob strani, ko ste jih potrebovali. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 29. januarja 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Senjam beneške piesmi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 9.40 Nan.: RIS Roma - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Il commissario Cordier - Il supplente (krim., Fr., '02) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 21.10 Film: Trappola in alto mare (akc., ZDA, '92, r. A. Davis, i. S. Seagal, T.L. Jones) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. 8.00 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 18.00 Kviz: L'ere-dita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti igno-ti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: La vita che corre 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.40 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.20 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager -indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: L'ispettore Co-liandro 1.10 Dnevnik Parlament 23.35 Film: Potere assoluto (triler, ZDA, '97, r. C. Eastwood, i. G. Hack-man) 1.55 Nočni dnevnik Canale S 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere in-sieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resnič. show: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Cafe ristretto, sledi Camera Cafe 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Provaci ancora Gary 19.50 Risanka: Simpsonovi 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York 23.00 Nan.: White Collar 0.50 Variete: Modama-nia 1.25 Nočni dnevnik La 7 21.05 Film: La caduta - Gli ultimi giorni di Hitler (dram., Nem., '04, r. O. Hirschbiegel, i. B. Ganz, A.M. Lara) 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Fuori orario Cose (mai) viste u Rete 4 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (28. januarja 2012) Vodoravno: psihoanaliza, rekrutiranec, opat, etanol, str., M. N., Laver, Te, Maat, Ant, mraz, aorta, doberdobsko, Janez Jalen, rak, Dolomiten, rja, set, va, amaterizem, enka, Alep, marelice, ep, Ortolani, Arica, Irena Tavčar, rit, Sas, tenonitis, onanija, Kra, Odo, shema, Nana, Al; na sliki: doberdobsko jezero. LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Assassinio al ga-loppatoio (krim., V.B., '63, r. G. Pollock, i. M. Rutherford) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.30 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'in-fedele 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 19.00 Dok.: Picco-la grande Italia 8.00 13.55 Dok.: Italia da scoprire 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Nan.: The F.B.1.12.05 Variete: Camper Magazine 13.00 Variete: Videomotori 13.15 Dok.: Castelli e manieri 13.30 Dnevnik 14.30 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.: Luoghi magici della terra 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: L'ora corta 20.35 Deželni dnevnik 20.55 Šport: Sportivamente 21.55 Košarka: Pallacanestro Trieste - U.S. Basket Recanati 23.32 Nočni dnevnik 23.52 Koncert: Voci dal Ghetto Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.20 Risanke 10.40 Iz popotne torbe (pon.) 11.00 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.30 Sprehodi v naravo 12.0015.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Med valovi (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Dok. portret: Odkrivanje skritega spomina Angele Vode (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.25 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.50 Nan.: Anica 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Opus 23.35 Glasbeni večer 10.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.10 Zabavni infokanal 11.20 Dobro jutro (pon.) pop Pop TV 6.40 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.1017.25 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.00 14.30 Nad.: Pola 9.10 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 9.35 Resnič. serija: Ko pospravlja Kim 10.35 Dok. serija: Preobrazba doma 12.05 Resn. serija: Čista hiša 13.00 24UR ob enih 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuharska serija) 15.25 Nad.: Moji dve ljubezni 16.2017.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.20 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Svetlolaskine ambicije (ZDA) 21.45 24UR zvečer 22.15 Nan.: Razočarane gospodinje 23.10 Nan.: Zvit in prebrisan 0.05 Nan.: Nevarna igra 0.55 24UR (pon.) 1.55 Nočna panorama Kanal A 7.10 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.35 Svet, povečava 8.00 Norci na delu (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.00 13.45 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.5016.20 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci (pon.) 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! 14.10 Film: Reci da (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Smrtonosna pošiljka (ZDA) 21.45 Nan.: Kriva pota (ZDA) 22.40 Film: Pod ključem (ZDA) t*l Vi- Ris 0.40 Top Gear (avtomob. serija) 2.05 Love TV 4.05 Nočna ptica 14.05 Dok. film: Svalbard - špice Spitzbergna 14.55 Sobotno popoldne (pon.) 16.20 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 16.45 Ars 360 (pon.) 17.00 Črno-beli časi (pon.) 17.20 Dober dan, Koroška (pon.) 17.50 Gremo na smuči 18.20 Dok. odd.: Povratna vozovnica 18.55 23.25 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Igr. dok. odd.: Van Gogh v besedi in sliki 20.50 Dok.: Na utrip srca (pon.) 21.55 Film: Nevarni posnetki (pon.) (t Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs114.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - Vsestranska ustvarjalnost 15.30 Lynx magazin 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 23.15 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Alenka Florenin in Romeo Gre-benšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 17. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno: preizkus robota za analizo vode; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo ple-sat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli or-ti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.45 Koledar prireditev; 9.05, 11.00 Ime tedna; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 18.00 Tel-star; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cedera-ma; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 29. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1030 1040 1050 <5 A HELSINKI °SL° STOCKHOLM 7/-6 O -5/-2 O - ... - "^Iev 1030 A BERLIN -2/3 O AMSTERDAM ONDON C o 3/7 4/8 _ 3/7 OBRUSELJ PARIZ 3/6 5/9 ŽENEVA 4/7^ O MILAN o 3/6 VARŠAVA O -3/0 MOSKVA -15/-103 O KIJEV -8/-2 DUNAJ -2/4 y LJUBLJANA ° -5/7 BEOGRAD o 0/5 LIZBONA O 6/1 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA 1/5 SKOPJE O 0/3 . ■ v X» - -t r. Območje nizkega pritiska nad francoskim zalivom Golfe duLion, ki ga podpira polarni zrak, bo v naslednjih dneh še daleč od nas. Rusko-Sibirski anticiklon nad severovzhodno Evropo pa bo povzročil prihod ledenega S^i nas. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.06 Dolžina dneva 9.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.51 in zatone ob 23.59 Nad vzhodno Evropo je obsežen anticiklon, ki sega še do naših krajev, nad zahodnim Sredozemljem pa plitev ciklon. V višinah priteka k nam bolj vlažen in postopno hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo pojavljale vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki se bodo okrepili. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.09 najvišje 30 cm, ob 9.58 najnižje -14 cm, ob 14.16 najvišje -10 cm, ob 17.24 najnižje -12 cm. Jutri: ob 3.05 najvišje 26 cm, ob 12.18 najnižje -21 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel .................. 70 Kranjska Gora.........40 Krvavec................75 Cerkno................60 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine...............90 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona dopis iz pariza - Velik odmev zakona v francoskem senatu Armenski genocid Francoski senat je odobril zakon, ki opredeljuje zanikanje, da je bil poboj Armencev genocid, kot kaznivo dejanje. Dogodek je imel po pariški ulicah velik odmev, manifestirali so tako Turki kor Armenci, eni so se zgražali, drugi veselili; odločitev deli tudi Francoze in francoske politike. Toda zakaj ta zakon in kaj se je takrat pravzaprav zgodilo. Vse se je začelo v 19. stol. s pomladjo narodov: tudi Armenci so zahtevali več avtonomije, čeprav vedno v sklopu otomanskega imperija. Toda takrat je bilo turško cesarstvo že zakrneli velikan, ki se ni mogel več prilagajati novim razmeram. Prišlo je do vstaj in to situacijo so izrabile druge velesile, saj je bilo armensko ozemlje že od nekdaj strateška točka; Armence je najprej podprla Rusija. Turška oblast je odgovorila z represijo: med leti 1895-1897 je bilo umorjenih od 200.000 do 300.000 Armencev. Trenja so se v 20. stol. še stopnjevala. Med prvo svetovno vojno so se Armenci pridružili otomanskim četam - še vedno je bila večina lojalna imperiju - toda ko je Turčija izgubila bitko proti Rusiji, je zvalila krivdo na Armence oziroma jih je obtožila izdaje. Armenci so odgovorili z gverilo; slednjo je materialno podpirala francoska vlada. Takrat se je turiški notranji minister Taalat odločil za drastično rešitev: vse armenske vojake so zaprli v delovna taborišča (iz katerih se ni nihče vrnil), Armenci iz zahodne Anatolije so morali zapustiti domove in se napotiti proti sirski ter mezopotamski puščavi (zaradi pomanjkanja jih je večina umrla na poti in preživele so čakala koncentracijska taborišča) in v vzhodnih provincah so stvar rešili s pokoli - paravojaške enote so sestavljali pomiloščeni kriminalci in prišlo je do nepo- Nedavni zakon, ki ga je v zvezi z genocidom nad Armenci sprejel francoski senat, je odmeval v Parizu; najbolj pa so mu seveda nasprotovali turški priseljenci pisnih grozot. Umrlo je od 1.000.000 do 1.500.000 Armencev. Po genocidu so mnogi Armenci pri-bežali v Francijo. Stiki med Francozi in Armenci segajo že v čas križarskih vojn (v 12. stol), v 17. stol. so armenski trgovci poslovali v Marseilleu ter Parizu in stiki so se še okrepili v 19.stol, ko so na šoli za orientalke jezike ustanovili katedro armenskega jezika. Pribežniki genocida so najprej zasedali najnižje pozicije v družbi, toda kmalu so se uveljavili na različnih področij, predvsem kot trgovci. Danes je ta skupnost pomembna in mnogi se sprašujejo ali je bil zakon le politična izbira, saj se med drugim začenja predsedniška tekma. Turčija še danes ni uradno priznala genocida - zagovarja, da je šlo za iniciative posameznikov - in vse do leta 2005 je veljala prepoved omembe armenskega genocida; kršilce je čakal zapor. Nekatere armenske organizacije so v drugi polovici 20. stol skušale spremeniti stališča turške oblasti s terorističnimi atentati. Sicer pa tudi mednarodna skupnost dolgo ni ukrepala. Ko so se odvijali pokoli, so poslaniki poročali, kaj se dogaja, toda nihče ni ukrepal. Leta 1919 je mednarodna skupnost s sporazumom v Sevresu priznala armensko pravico bivanja na zemlji svojih prednikov, toda že leta 1923 je sporazum v Lozani razveljavil prejšnjega in ni priznaval obstoja armenskega naroda. Mednarodna skupnost se z armenskim genocidom ni več ukvarjala, predvsem ne med hladno vojno, saj je bila Turčija strateško pomembna. Šele leta 1985 so ZN uradno priznali armenski genocid in leta 1997 je to storil tudi Evropski parlament. Armenski genocid je bil prvi v 20. stol., prvi z dolgega seznama: Judje, Ruanda, Sudan, Kam-bodža, Bosna... In ne moremo mimo grozot, ki so jih Armenci zagrešili v Azerbajžanu. Vsakemu pokolu je sledil stavek »nikoli več« in vendar... Priznanje dogodkov je pomembno, postavljanje zakonov, ki omejujejo prosto izražanje, pa je vprašljivo. In ne nazadne pri vsakem genocidu se mora mednarodna skupnost vprašati, kje je bila, ko so se grozote dogajale in na katero stran se je postavila. Jana Radovič zda - Sklep sodišča v Santa Feju Za 22 mesecev samice Američanu dosodili 22 milijonov $ odškodnine SANTA FE - Sodišče v Santa Feju v ameriški zvezni državi Nova Mehika je 57-letnemu Stephenu Slevinu prisodilo 22 milijonov dolarjev odškodnine, ker je bil 22 mesecev zaprt v samici. Slevin, ki je bil v priporu zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vožnje z ukradenim vozilom in drugih kaznivih dejanj, trdi, da je bil zaradi tega klinično depresiven. "Ljudje so vsak dan hodili mimo mene in videli, da je moje stanje vsak dan slabše, a niso naredili nič, čisto nič, da bi mi pomagali," je po objavi sodbe dejal Sle-vin. Kot je dejal njegov odvetnik Matthew Coyte, je Slevin upravi zapora povedal, da potrebuje zdravljenje, vendar se za to niso zmenili, zato je padel v delirij. Do maja 2007, ko so ga končno premestili v psihiatrično bolnišnico, je izgubil tretjino telesne teže, brada mu je segala do prsi, nohti so se mu ovijali okoli prstov na nogah, na koži so se mu pojavile glivice, njegovo telo pa je bilo polno preležanin. "To je najhujši primer samice v državi," je dejal Coyte. Slevinovo stanje se je v bolnišnici izboljšalo, a so ga po dveh tednih vrnili v samico v okrožnem zaporu Dona Ana, kjer se ne njegovo stanje znova poslabšalo. 25. junija 2007 je okrožni sodnik ugotovil, da se Sle-vin ni sposoben braniti, zato je vse obtožbe proti njemu zavrgel in ukazal, da ga izpustijo. Slevin je nato vložil tožbo proti zaporu, njegovemu direktorju Chrisu Bareli in nekdanjemu glavnemu zdravniku v zaporu Danielu Zeme-ku, ker naj bi kršili njegove človekove pravice. Na sedež ZN po pomoti prispelo 16 kilogramov kokaina NEW YORK - Pošiljka 16 kilogramov kokaina, ki so jo, kot kaže, izgubili mehiški tihotapci mamil, se je pomotoma pojavila na dokaj nenavadnem naslovu - sedežu Združenih narodov v New Yorku. Pomočnik generalnega sekretarja organizacije Gregory Starr je že zatrdil, da ni dokazov za vpletenost koga izmed zaposlenih v pošiljko kokaina. Policija in uslužbenci ZN so postali pozorni, potem ko sta iz Mehike na naslov svetovne organizacije v New Yorku preko družbe za transport pošiljk DHL prispeli dve vreči z natisnjenim simbolom ZN, ki nista imeli ne podatkov o naslovniku ne o pošiljatelju. V vrečah so odkrili 14 knjig s trdimi platnicami, v katerih je bilo skritih skupno 16 kilogramov kokaina, katerega vrednost na trgu naj bi znašala več kot dva milijona dolarjev. Načelnik newyorške policije Paul Browne je pojasnil, da je do zapleta prišlo, ker ni bilo naslova, zato je podjetje DHL pošiljki s simbolom ZN pač poslalo na sedež organizacije in ji prepustilo odločitev, da najde naslovnika. / KULTURA Nedelja, 29. januarja 2012 27 SSG - Danes zadnja ponovitev najnovejše domače produkcije Molierov Tartuffe večno aktualna zgodba o hinavstvu in naivnosti Predstava bo ob 16. uri - Za gledalce s Krasa zagotovljen avtobusni prevoz Danes bo Slovensko stalno gledališče zaključilo abonmajski niz ponovitev najnovejše produkcije, Mo-lierovega Tartuffa. V popoldanski predstavi, ki se bo kot običajno pričela ob 16. uri, bo ponovno zaživelo ba-ročno-rockovsko branje režiserja Sama M. Strelca, ki je z mnogimi izraznimi sredstvi ojačil večno aktualnost grenke in hkrati komične zgodbe o hinavstvu in naivnosti. Protagonist predstave je goljuf, ki nima zadostnih sposobnosti in sredstev za zaželeno, pošteno socialno napredovanje, zato se uveljavi s hinavščino in prilizovanjem. Tartuffe se spretno nastani na Orgo-novem domu in skrije svoje namene za fasado pobožnosti; tako doseže celotno premoženje svojega naivnega gostitelja kljub temu, da tudi odkrito dvori njegovi ženi. Tekst je parabola o porazu zaupanja v temeljne vrednote v svetu, ki se vrti okrog prilizovanja, interesa in manipulacije. Dvojni obraz spretnega Tartuffa je orisal gostujoči igralec ljubljanske Drame Branko Štur-bej, vlogo njegovega gostitelja Orgona pa Vladimir Jurc. V predstavi nastopajo še Maja Blagovič, Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Romeo Gre-benšek, Luka Cimprič, Lara Komar, gosta Miranda Caharija in Vojko Bel-šak. Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Nedeljske ponovitve predstav osnovnega abonmaja ponujajo vsem gledalcem posebno ugodnost brezplačnega avtobusnega prevoza. Tudi tokrat bosta dva avtobusa odpeljala s kraške planote in pripeljala obiskovalce do tržaškega Kulturnega doma. Prvi avtobus bo pričakal gledalce ob 14.15 na parkirišču v Sesljanu in se bo na poti do gledališča ustavil še na trgu v Nabrežini, na avtobusni postaji v Križu, pred županstvom v Zgoniku in na proseški Kržadi. Z Opčin pa bo avtobus štartal ob 14.30 izpred policijske postaje na Bazoviški ulici 21, nato bo pričakal gledališke »potnike« še na trgu v Trebčah, v Padričah (pred športnim centrom Gaja), Ricmanjih (Barde), Zabrežcu (barakca), Boljuncu, Dolini in Domju. Po predstavi bosta oba avtobusa odpeljala iz Drevoreda D'Annunzio. Predhodna rezervacija ni potrebna. Blagajna Slovenskega stalnega gledališča bo odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com V vlogi Tartuffa nastopa Branko Šturbej (levo), na posnetku še Luka Cimprič kroma slovenski rai - Danes Dokumentarni film Onkraj v« žice Slovenska televizija RAI bo danes ob 20.50 predvajala dokumentarni film "Onstran žice'.' Kaj pomenijo otroku zapor, nes-vobodno življenje, žeja, lakota? Kaj zanj pomeni prisotnost pri usmrtitvi ali nasilni smrti stotin oseb, med katerimi so tudi starši ali bližnji sorodniki? 70 let je minilo od odprtja taborišča v Gonarsu, ki je bilo namenjeno slovenskim in hrvaškim civilistom. Dokumentarec pripoveduje še nepoznane zgodbe skupine preživelih otrok še nepoznane zgodbe in nas spremlja na neverjetno spominsko potovanje: takratni otroci bodo pripovedovali o prepogosto pozabljeni tragediji, ki se je odvijala znotraj žic taborišča, le lučaj stran od furlanskega mesteca Gonars. Avtor dokumentarca je Dorino Minigutti, producirali so ga Immaginaria, Zavod Kinoatelje in Focus-Media s Hrvaške. K produkciji so prispevali Avdiovizualni sklad Dežele FJK, Deželni Sedež RAI, slovensko Ministrstvo za kulturo, Avdiovizualni sklad R.Hrvaške in mesta Rijeka, Kastav in Gonars. Dokumentarec bo v ponovitvi na sporedu v četrtek, 2. februarja, vedno ob 20.50. BRIŠČIKI - Februarja že sedmi festival Glasba brez meja Zimska Guča na Krasu in pustovanje Februarski koncerti: Kad bi bio Bijelo Dugme, Magnifico, Kočani orkestar, Rock partyzani, Kraški muzikanti, The Authentics in še številni drugi Kočani orkestar bo nastopil 11. februarja v šotoru pri Briščikih DOLINA - Ob slovenskem kulturnem prazniku Počastitev z baročno glasbo V KD Valentin Vodnik bo v petek zvečer nastopil čembalist Manuel Tomadin - Slavnostni govornik bo Martin Lissiach Čembalist Manuel Tomadin je vsestranski glasbeni koncertant, diplomiral je iz klavirja, cembala, orgel in orgelske kompozicije arhiv 8. februar je slovenski kulturni praznik, ko se spominjamo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in ko globlje razmislimo o svoji kulturi, a ne samo. Kultura je zelo obširen pojem, ki je del vsakdana in človeka bogati. Predvsem obmejno območje, kjer se stikata dve kulturi, je toliko bolj bogato. In glasba je jezik, ki ga vsak razume, ki mu vsak z lahkoto prisluhne. Zato smo se v kulturnem društvu Valentin Vodnik odločili, da bomo tokrat proslavili ta dan s posebno prireditvijo. V petek, 3. februarja bo v društvenih prostorih večer baročne glasbe, ki spada v sklop petih koncertov festivala Antonio Lucio Vivaldi. Festival je že četrto leto organiziralo združenje Terg Antiqua. Nastopil bo priznani čembalist Manuel Tomadin. Profesor Tomadin je vsestranski glasbeni koncertant, diplomiral je iz klavirja, cembala, orgel in orgelske kompozicije. Ze vrsto let koncertira v Italiji in tujini, se izpopolnjuje z znanimi profesorji, zmaguje na različnih tekmovanjih, ob vsem tem pa poučuje še na raznih konservatorijih v Italiji in Nemčiji. V petek nam bo predstavil dva baročna avtorja: G. B. Plattija in J. S. Bacha. Tomadin je član Ensemble Terg Antiqua, ki je snemal tudi za slovensko televizijo. Vsi člani ansambla sodelujejo na mednarodnih pobudah in z mednarodnimi glasbeniki ter zasedbami, med katerimi tudi z ljubljansko filharmonijo. V teku večera se bo glasba za trenutek ustavila in prepustila sceno besedam. Tudi za ta del je društvo iskalo svežino in novost. Slavnostni govornik večera bo študent Martin Lissiach. Čeprav je predstavnik mlade generacije, je že vrsto let aktiven kulturni delavec in vsestransko udeležen. Lissiach sodeluje pri tedenski izdaji Klopa v Primorskem dnevniku, študira slavistiko v Ljubljani in deluje kot zunanji sodelavec Primorskega dnevnika. Je tudi civilni uslužbenec na ZSKD in trenutno sodeluje z SKGZ pri evroprojektu Lex. Organizatorji vabijo vse ljubitelje baročne glasbe, a tudi radovedneže. Istega večera bo možno tudi včlanjevanje v kulturno društvo Valentin Vodnik. Z nastopom skupine mednarodnega slovesa Kad bi bio Bijelo Dugme se bo pri Briščikih na tržaškem Krasu začel sedmi festival Glasba brez meja. Niz koncertov se bo razvlekel čez ves februar, Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pa je ob pokroviteljstvu Občine Zgonik poskrbelo za pestro ponudbo, ki bo zadovoljila vse okuse. Pri Briščikih bodo zato poleg nekdanjih Bregovi-cevih glasbenih sopotnikov med drugimi nastopili še Magnifico, Kočani orkestar, Rock Partyzani in drugi Letošnja novost festivala je spremenjeno prizorišče. Velika površina omogoča, da bodo prireditelji postavili tri različne šotore, v katerih bodo istočasno seveda nastopali različni izvajalci in didžeji. Na prvem večeru, ki bo v soboto 4. februarja, bodo na glavnem odru nastopili znameniti nasledniki slavnega Bijelega dugmeta - Kad bi bio Bijelo Dugme ter Parni Valjak tribute band, na ostalih dveh prizoriščih pa bodo na svoji račun prišli privrženci didžejevskega razsajanja in glasbe za ples, ki jo bodo izvajali perspektivni ansambli in didžeji s Tržaškega in Goriškega, kot so Red Katrins, Ans.Nebojsega, Radiowave, Alyosha Paps Dj ter Dj Bibitka. Vstopnice (8 evrov) so že v predpro-daji na prodajnih mestih Eventim. V soboto, 11. februarja, pa bo prizorišče turbulentno razgibal Magnifico, ki bo glavni oder delil s slavnim Kočanim orkestrom. Šlo bo za večer, ki velja za zimsko različici Guče na Krasu, se pravi prireditve, ki je lani k Briščikom ob nastopu Gorana Brego-vica privabila kar 9 tisoč ljudi. Vstopnice (8 evrov) so že v predprodaji na prodajnih mestih Eventim in Vivaticket. Na pustno soboto, 18. februarja, pa bo glavni oder v domeni Rock partyzanov, Kraških muzikantov in tria Giuliapellizzariballeben(d), na ostalih dveh prizoriščih pa bo poskrbljeno tudi za obiskovalce alternativnih scen in ljubitelje ska in reggae glasbe z nastopom skupin The Authentics in Matrioska, v disco-šotoru pa bodo na-žigali tudi didžeji. Podobno bo tudi v torek, 21. februarja, ko bo pust dočakal svoj vrhunec. Pustarje bodo razgibali ansambli Happy day, Kraški muzikantje in Alter ego, tržaško shajališče zabave željnih ljudi Ausonia pa bo izjemoma pri Briščikih odprlo svojo podružnico. Račun Contaci Odprite tekoči račun za uašo pokojnino pri uaši zadružni banki. Enostauno, predusem pa uarno! • Brezplačno vodenje tekočega računa do 30.6.2012 • Brezplačna plačilna kartica za bankomat • Brezplačni dvigi na vseh zadružnih bankah v Italiji • Oproščeni ste plačila državne pristojbine (kolek)